Short Story 3: Magdalena vs Kurent

Prejšnji teden je bil pust in dasiravno nisem šel na nobeno pustovanje je vsseno primerno, da objavim kakšno kratko zgodbo na temo. Ta-ta.

MAGDALENA VS KURENT

Zelena neonka nad izhodom dvigala je tiho brlela ob tej pozni uri, povsem v kontrastu z bučno glasbo, ki je prihajala skozi stene ozke sobice, ki je počasi potovala do vrha nebotičnika, metala svojo zloveščo razpršeno svetlobo v okovano celico, katere zatohli in vroči zrak ji je lepil lase na obraz in potno majico na razgreti dekliški hrbet.
''O fuj, metalka!'' se je obnjo grobo obregnil bližnji najstnik z irokezo, z eno roko otresel joint, z drugo pa šlatal svojo bujno spremljevalko, ki se je morala zelo truditi, da ji ni kaj padlo iz obleke, če bi se to sploh še lahko imenovalo za slednjo. Na drugi strani je zakajeni tridesetletnik navidezno študiral skico in navodila za ukrepe v primeru nesreče, v resnici pa si ga skozi žep mel na prej omenjeno dekle.
''Dej, pust' jo, kurbo,'' se je razposajeno zasmejala kurbica, ga polizala po nosu, nato pa sta družno stopila iz dvigala, ki je prispelo na cilj, se zrinila naprej pred sloko črnolasko v preprosti črni obleki.
Popraviši si temno kapuco, izpod katere so ji uhajali dolgi rjavi lasje, preverivši sablji v pripadajočih nožnicah, ki sta ji veseli ob stegnu, in namestivši si dekolte, je Suzana kot zadnja stopila iz dvigala, postala za trenutek na vhodu lokala, se razgledala po prostoru.
Klub je bil enak kot vse ostale podobne beznice, ki jih je imela tekom svojih nalog nesrečo izkusiti in obiskati; z obscenim neonskim napisom zunaj in smradom ter ničvredno, zakajeno in zapito klientelo notri. Na osrednjem plesišču se je v enoumnem valovanju ob razbijajoči, bojda ritmični glasbi, zvijala množica plesalcev; sfrizirazni mladci in pripadajoče nališpane dekline v raznoraznih opravah; dolge obleke in kratka krilca, topi, korzeti in srajčke, raznovrstni nakit in maske – bilo je okoli pusta.
Prepih s hodnika jo je opozoril na njen razgaljeni trebušček, ostalo je bilo varno pokrito; oklepljeni top in črne pajkice, priročna torbica v ujemajoči se barvi, na komolcih in kolenih okrasni križi z zakovicami.
''Oj, stara, ful dobra obleka, si jo sama sešila?'' jo je ogovorila v beli korzet napravljena rdečelaska, okoli oči se ji je temno ličilo že nekolikanj razlilo na sicer mrtvo bledi obraz, pokazala na levo nadlaket, kjer je imela dolgo, krvavečo ureznino. Višje je bilo nekaj polzaceljenih. ''Fant me je prejle pustil, pa sem si to naredila,'' je povedala nekoliko otožno, se ob tem vseskozi narahlo majala v ritmu bučanja iz okoliških zvočnikov. ''Ej, greva na wc, pa tam primerjava brazgotine, morda še kaj drugega?'' je vprašala in jo vabljivo polizala po vratu, ji z mokrim jezikom obšla ušesa.
''Non, merci,'' je kratko odkimala Magdalena, stopila mimo nje, se spustila med množico gibajočih. Morala bi ji pamagati, ji dati prijazno besedo podpore, ji skušala pokazati napake v njenih dejanjih in jo usmeriti na pravo pot, a sedaj nimam časa za male grešnike, zato me ti nikari ne obsojaj. Vidim te, ko to bereš, se naslajaš nad njeno bolečino. Soj pravičnosti te bo osvetil, spoznal bodeš svoje napake. Kesaj se, grešnik!, in prosi odpuščanja.
"Večer dober," je vljudno dejala mladeniču za pultom, ki je s krpo nezainteresirano brisal ostanke rumenega bruhanja. Četudi je študirala slovanske jezike, ji je lokalna govorica povzročala določene preglavice. Upala je, da si vseeno ne bo preveč lomila jezika in jo bo razumel. "Potrebovala par informacij bi jaz. Če bi bili tako ljubeznivi in mi-"
"Brez naročila ti ne morem pomagati, punca," jo je osorno zavrnil polizani črnolasec, kateremu se je videlo, da svojo vlogo točilca pijače jemlje skrajno resno, kot odskočno desko nadaljne kariere. Bil bi presenečen, ko bi vedel. ''Ti bo kdo plačal pijačo, če nimaš denarja?'' je naprej vprašal.
Ozrivši se po lokalu je Suzana preletela zbrane plesalce, pivce in kadilce, nekateri so počeli tudi kaj drugega, nato pa se obnila nazaj h točaju. "Ne, hvala, nisem tako obupana. Kakorkoli, bi mi bili zmožni povedati, kdo bi karkoli vedel o določeni stvari, ki me zanima?" Vprašanje je podkrepila s prijaznim in globokim pogledom, tudi prisrčen nasmeh ni izostal.
"Odvisno, kaj te zanima, punca," je počasi dejal možakar. Suzana mu je povedala.
''O tem ne vem kaj dosti, bolje zame, da ne,'' je povedal natakar in se zarotniško sklonil čez pult. ''Lahko pa se pozanimam okoli.'' Videlo se mu je, da o tem raje ne bi preveč govoril.
"Razumem," je spravljivo dejala Magdalena. Da ne bi preveč izstopala v množici, je naročila pijačo neumnega imena, kar je točaja takoj spravilo v boljšo voljo, in mu pomežiknila. "Ko, oziroma, če kaj izveste, mi boste povedali, ne?"
To rekši se je oddaljila od točilnega pulta in našla razmeroma mirno mizo na skrajnem koncu plesišča. Na mizi je bilo za goste pripravljeno slano pecivo, a po videzu je bilo lansko, okusa pa Suzana ni želela ugotavljati sama. Danes je enkrat zavoljo letala iz Vatikana že praznila želodec in ni imela bolne želje po še.
Odpila je nekaj požirkov pijače in opazovala dogajanje v klubu. Pod slepečimi raznobarvnimi reflektorji so se ob razbijanju glasbe pozibavala prepotena telesa mladine obeh spolov in si kazala svoje atribute, vabila v razvrat mesenega greha. Sicer je bila Magdalena njihovih let, a nikoli ni svojega telesa tako razdajala naokoli, vsem na očem in v naslado, opijanje prav tako ni bilo na njenem dnevnem redu opravil, še manj pa je razumela dve dekleti, ki sta se očitno vzpodbujeni s strani obilice alkohola povzpeli na bližnji mizi in se med plesom začeli še bolj razgaljevati pred množico, ki ju je bučno pozdravljala in kruleče tulila za še. Sodoma se je na novo porodila; glej, niti deset njih, ki so čisti, ti ne najdem med njimi. Pošlji svoj srd in očisti grešno zemljo.
''Naj mi gospodična oprostijo, ker motim,'' je pristopil visokorasel mladenič v pražnji črni srajci in belih hlačah, se mimo dveh poplesujočih odvisnikov spravil do njenega sedišča. ''Kar sama, ali kako?''
''Za sedaj mi gre kar dobro, hvala,'' je kratko pokimala Suzana, pobrala zmečkane hlačke z mize, ki jih je odvrgla ena od razvratnic. ''Ostali skrbijo za žur; kakor vidim, jim to kar dobro uspeva.''
''Mhm,'' se je nasmehnil prišlek in vzel tangice iz njenih rok, jih ponesel k ustom, nato pa stopil do razgaljenke in ji podal omočene spodnjice. ''Jaz sem Kurt, me veseli,'' je prisedel in ji podal roko v pozdrav.
''Hej. Moje ime je Suzana,'' je dejala in stisnila roko, tehtala prišleka izpod svoje temne kapuce.
''Mičo za barom mi je nekaj omenil, da si spraševala po določenih stvareh,'' je podal naprej.
''Povsem mogoče,'' se je nasmehnila Magdalena, odpila nov požirek nagravžne pijače.
Torej se je le nekaj premaknilo. Po naročilu visokih krogov iz Vatikana je bila prišla po sveti nalogi preveriti ozadje nekaterih nevrednih dokodkov, ki so se zgodili v teh krajih; raziskati in opredeliti, ali in kakšna poganska sila tiči za njimi, in seveda poskrbeti za zatretje le-te. Človeški rod je bilo vselej potrebno verovati pred vplivi in dejanji hudobnih sil, najsibo to zavedenih sekt, poganskih duhov ali samega baliala.
Kakšno bitje je imelo prste vmes pri parih krvavih zločinih, ki so se zgodili v ožjem centru mesta in so ostali nepojasnjeni, ni vedela, njeni viri pa so premogli določene elemente, ki so odkazovali na vpletenost poganske sile. Četudi jih je bilo malo, so jo sledi privedle do tega kluba, naprej pa je morala improvizirati sama. Kakor je bila tudi navajena že od samega otroštva in vseh let trdega treninga in urjenja, da prevzame zaupano ji nalogo nositi naziv in sveto ime Magdalene.
''Če imaš denar, bi se seveda lahko kaj zmenila,'' je nadaljeval Kurt in ji prijateljsko stisnil roko, s prstom mehko podrsal po nadlaketi. ''Nisi še na trdih, ne?'' je poznavalsko ugotovil, iskal tržno nišo za svoje blago.
''Ne, ne,'' ga je zavrnila Suzana, se nekolikanj sramežljivo nasmehnila. ''Samo par bonbončkov za sprostitev in energijo bi potrebovala. Saj razumeš, študij in delo, pa še žuri; človek komaj zdrži vse to.''
''Se povsem strinjam,'' se je zasmejal Kurt. ''In, imajo gospodična kakšno posebno željo glede robe?''
''Ne vem, no,'' je narejeno sramežljivo dejala Magdalena, prikupno nekolikanj zardela v lička. ''Boš že ti vedel, kaj je najboljše zame.''
''To pa, to pa,'' je pokimal mladec in se dvignil s stola. ''Saj boš kje tu okoli, ne? Pa te poiščem, ko bom imel robo. Če hočeš, greš lahko v vip sobo, tam me poznajo. Samo reci, da te pošilja Kurt.''
''Veš, da te bom čakala,'' se je nežno nasmehnila Suzana, gledala za njim, dokler se ni izgubil v plesoči gneči. Vaba je bila vržena in požrta, če se lahko tako izrazim. Sedaj moram počakati, kaj se bo ujelo vanjo. Vse žrtve so bile mladenke, ki so jih našli napolnjene s poživili in drugimi nedovoljenimi substancami. Kaj točno je pred tem z njimi počela neznana sila, nisem vedela, a zagotovo prav nič lepega. Grdo zmrcvarjena trupla so bila najdena v stranskih ulicah, straniščih klubov in enkrat v knjižnici pravne fakultete. Ozrla se je po plesišču, kjer je razgreta najstnica odvrgla obleko in se v samih hlačkah zvijala pred gledalci. Zlo prav zares ni nikjer počivalo.

Na hodniku je bilo manj gneče in končno je lahko zajela malo relativno svežega zraka, so ji mlada se prsa dvignila pod oklepljenim vrhnjim delom oprave, ko je polno vdihnila. WC je bil le nekaj metrov naprej. Ko bi le lahko sprala s sebe vso umazanijo, ki jo je iskusila in videla v preteklih urah in očistila svoje misli spominov nebrzdane nasleda za podobo plesa, si je mislila, ko si ji spirala obraz, pustila, da ji je hladna voda omočila roke in celoten obraz, si umila ostale izpostavljene dele mesa. Ob manjku preglasne glasbe je končno lahko slišala svoje misli. In rahlo stokanje iz sosednje kabine.
Pokoro odžebraj, zaradi misli, ki si si jih sedaj ustvaril, bralec nesrečni, zakajti nečiste misli so te zavedle, da si si domišljal in videl tisto, česar ni.
Na široko je odprla vrata kabine in na tleh uzrla dekle v belem korzetu, vso objokano in krvavo, ki se je oklepala straniščne školjke. Hlačke je imela zvite okoli gležnjev, v mlaki krvi in izbljuvkov pa je ležala uporabljena žiletka.
''Nesrečnica, kdo ti je to storil?'' je pokleknila ob njo in nežno vzela njeno glavo v naročje. Čipkasti naborki na korzetu so bili raztrgani, belo blago prepojeno s krvjo, ki ji je silila iz neštetih ran na prsih, rokah in vratu; poleg ureznin so bili tudi človeški ugrizi, natrgana koža je rdeče rosila.
''Boli,'' je medlo hlipala deklica v njenem naročju, z rokama pokazala na svoje krvavo mednožje, še glasneje zatulila. Magdalena ji je pazljivo odmaknila roko s trebuha in nižje in zaprepadeno pregledala raztrganine in podplutbe med njenimi nežnimi nogami. ''Domine sancte''
Ko je pritekla do varnostnika in vprašala po vip sobi, kjer bi lahko poskrbela za dekle, je to v njenem naročju že padlo v posttravmatični šok. ''Takoj potrebuje pomoč,'' je dejala Suzana, se drla na glas, da bi preglasila bučanje glasbe iz osrednje dvorane. ''In naj nekdo obvesti policijo; nekdo jo je posilil!''
''Kaj se me to tiče, mrha je gotovo sama izzivala,'' je začel volovske postave in prav takega intelekta obilni varnostnik. ''K prijateljicam jo pospremi, take pičke so vedno v grupi, pa naj skupaj gredo, kaj jaz vem.''
''Punca potrebuje takojšnjo pomoč!'' je vztrajala Magdalena, se z roko narahlo dotaknila njegove roke, spustila svojo moč spoznanja vanj. Videla je vse njegove grehe, preteklost, kakršno je že pač imel, spomine in otroštvo v domu. Sprevidi in spoznaj; spokori se. ''Takoj me spusti v vip sobo,'' mu je velela. ''Kurt me pošilja,'' je še dejala v podkrepitev svojih besed.
''Druga vrata levo,'' je odsotnega pogleda dejal varnostnik, ji podal ključ; v kotičkih so se mu že začele nabirati solze. ''Obvestil bom policijo in zdravnika.''
Soba je bila tiha in zračna, glasba je prihajala le iz zvočnika, ki pa ga je Suzana takoj izklopila, kavč velik, mehak in svežih modrih prevlek. Ko je nanj položila rdečelasko, pač ne več.
''Kdo ti je to storil?'' jo je tiho vprašala, medtem ko ji je otirala potno čelo in čistila največje rane na prsih. Dekle se je komaj zavedalo, medtem dvakrat izgubilo zavest, ko pa ji je Magdalena dala piti kislo pijačo, je svinjsko rignila in nato v krču bruhnila po kavču, preprogi in Suzani; izmučena omahnila nazaj na ležišče. ''Ubožica nesrečna.''

Kurt jo je našel na prostorni terasi nad mestom, kjer je zavita v svoje dolgo temno ogrinjalo tiho gledala po temnih obrisih okoliških stavb in ulice daleč spodaj. Z mokrega neba je hladni veter nosil svetlikajoče se snežinke, kakor bele ptice so posedale po ograji in tleh terase, okoli Magdalene.
V temnem kotu je nekdo ravno izdatno praznil želodec, na drugi strani pa ga je mladoletnica nekomu cmokajoče vlekla. Nihče je ni opazil, niti motil.
''Hej; dobil sem robo,'' je dejal in jo prijateljsko objel okoli pasu. ''Bova skupaj sprobala?''
''Mhm,'' je posmrknila Suzana, se mu izvila iz objema. ''Koliko zahtevaš?''
''Ne praveč,'' je povedal svojo ceno. ''Morda še kakšen poljubček od prikupne gospodične.''
''Tu imaš,'' je kratko dejala in iz torbice izplačala zahtevano vsoto.
''In drugače; kaj počneš?'' ga je zanimalo, medtem ko je gledal, kako je vzela vrečko.
''Ljudem pomagam.''
''Resnično? Kul. Kot medicinska sestra, angelček nemara?''
''Angel? Ne, nisem iz njihovih vrst; skorajda njihovo nasprotje.''
''Mm, meni si vseeno všeč,'' ji je šepnil za uho, ji z roko šel s pasu za hlačke. Otipal nekaj trdega.
''Moj deviški pas,'' mu je povedala Magdalena. ''Punca mora biti pripravljena na vse.''
Nato ga je povlekla k sebi, mokro poljubila na usta; in pahnila od sebe, da se je opotekel in poletel čez ograjo, čez nekaj časa trdo pristal par deset metrov nižje.

Sestopila je po neosvetljenih požarnih stopnicah, počasi zaobšla njegovo truplo na sredini cestišča. Asfalt okoli njega je bil mrežasto razpokan, a ne krvav.
''To je bilo tvoje zadnje zlo delo, podlež,'' je izbesedovala v ledenomrzli zimski zrak, poln snežink. Našla je vir sprevrženosti in zla, ki je prežalo s svojimi nevidnimi lovkami in pohujševalo ljudi; kakor je bila domnevala, v samem brlogu greha. Le da je za dekle rešitev prišla prepozno. ''Sprevrženi izmeček poganski,'' je siknila, iz naoljene nožnice potegnila ostro rezilo.
Truplo na cesti, ne, telo, se je nekolikanj streslo, nato vidno zganilo. Kurent ni bil mrtev.
''Aua, pička; to je bolelo, gospodična dična,'' je zagodel Kurt, se počasi pobral, naravnal sklepe, se dvignil v vsej svoji višini. Iz ust mu je ušel ognjeni plamen. ''Kaj je bilo tega res treba? Saj razumem, če ženska reče ne.''
''Tako kakor si razumel dekle v klubu, kaj?'' ga je zavrnila Magdalena. ''Preden si jo živalsko posilil in porezal. Tudi ona je verjetno rekla ne.'' Predenj je zabrisala vrečko s kupljeno robo. ''Ali si jo bil pred tem nafilal s tem, da ni vedela zase in se ni branila? Odgovori mi, spaka!''
''O kakšenm dekletu govoriš?'' jo je vprašujoče pogledal Kurt. ''Z niktero se nisem danes pečal.'' Spet jo je pomenjljivo pogledal izpod čela. ''Si bila nemara ti že kaj prej vzela? Vem, da nekateri preprodajao vse živo; s tem sranjem se lahko zagiftaš, punca. Potem ti pa takele stvari v glavo padejo.''
''Ne jemljem tega, niti česa drugega, moj Bog mi je priča,'' je zaokrožila na varni razdalji okoli njega. ''Ne trudi se in zanikaj; videla sem tvojo demonsko bistvo, Kurent.''
''Torej poznaš moje ime. Plosk plosk, punčka,'' se je zarežal Kurent. ''Ampak resno; ne vem o čem govoriš. Robo sem ti priskrbel, pa malo sem se hotel pozabavati s tabo. A je to tak greh?''
''Ne bom še ena v vrsti tvojih žrtev, demon!'' je kriknila Magdalena in se izdrtega meča zapodila nadenj. ''In nomine domin!''
Prvemu zamahu se je Kurent izmaknil, prav tako drugemu in še nadaljnim trem sledečim, nato pa je Magdalenino rezilo našlo cilj, globoko posililo v mladeničev drob; dvakrat je obrnila meč v njem, razklala hrbtna vretenca. ''Zakajti, glej!; On bo vodil mojo roko, katera ne zastane; On bo hranil mojo dušo, ki ne kloni; On bo izkazal svojo Moč nad vsemi; in vsi bodo zrli v Njega podobo in bodo Spoznali.''
''Um, khaaj?'' je krvavih ust izdavil Kurent, nato bruhnil in se zvrnil vznak.
Mislila je, da je že konec in da je sovrag pokončan, a se je Suzana močno zmotila. Telo mladeniča se je streslo in pred njenimi očmi preoblikovalo. Hrbet in pleča mu je prekril gost črn kožuh, bela je bila barva njegove kožnate oprave, ki ga je pokrila drugod; glava je postala večja, pokrita z ostrimi rogovi, od strani so pognala raznobarvna peresa, iz ust mu je švignil ognjeni jezik, cvrčeče opletajoč se zvijal okoli njega kakor bič; na pasu so mu viseli veliki zvonci, oglušujoče doneli. ''Gospodična bi se radi tepli, vidim,'' je mrko podal Kurent, v roki potežkal bodičevko. ''Magdalena likes spanky, mm?''
Ne odgovorivši mu je Suzana izvlekla še drugo sabljo in se pripravila na boj. Prvi Kurentov zamah ji je skorajda zbil rezilo iz rok in jo poslal na tla, a je zbrala moč v sebi in mu kljubovala, vrnila z enako mero, dvakrat zadela v njegovo orjaško meso, preden je spet morala v obrambo. Bodičevka ji je opraskala stegna in razparala ogrinjalo na hrbtu, drugega ni utrpela. Četudi je bil nasprotnik demonsko velik in močan, je bila ona izučena v mečevalskih veščinah in je to pridoma izkoristila; efektivno izbila nevarno orožje Kurentu iz rok, daleč proč v sneg je poletela ježevka.
Ko bi morala še zavdati končni udarec z mečem pa je Kurent zadržal njeno roko; obe zadobil v svoj jekleni prijem. Tudi skozi njegovo demonsko podobo je Magdalena spoznala zlobni nasmeh, ko je razprl usta in na vso moč izdahnil ognjeno sapo, ovil poganski jezik okoli njenega obličja. ''Moj Gospod me bo obvaroval, zakaj njegova moč in volja je vsemogočna?'' je izdahnila Suzana, nato pa so njene besede vzeli ognjeni zublji in pekoča sapa jo je celo zaobjela.
Bele snežinke so začele naletavati nagosteje, s severa je hladno potegnilo; Magdalenino telo je ostalo nepoškodovano, le ogrinjalo in večina obleke ji je zgorelo, gola Suzana je v samem deviškem pasu čepela pred Kurentom. ''Tvoj nesveti ogenj nima moči nad mano!''
Preden je Kurent utegnil kaj nadaljnega ukreniti, je pograbila sablji, mu eno zapodila v glavo, razklala po sredini, z drugim pa ga v eni potezi skopila. Le kratek vzdih je dal od sebe, nato padel.
''Il monstro; zavdano ti je,'' je dahnila Magdalena, izmučena pokleknila, ob meču v njem pomolila.

''Čestitam, ljubica. Dobro izvedeno,'' se je od cestne svetilke avtobusne postaje oglasila sloka črnolaska. ''Sama ne bi bolje opravila.'' Vetar ji je nosil dolge lase čez obraz, a je vsseno spoznala njeno podobo iz kluba.
''Kdo si ti?''
''Kdo le?'' se je nasmehnila Morana, nežno pobožala hladno kovino droga. ''Sprevodnica. Skrbim, da nihče ne zamudi avtobusa.'' Čakanje je včasih prav dolgočasno, se ti ne zdi. Je treba iti na kakšen žur.'' Pomenljivo si je obliznila še krvave prste. ''Mm, deviška kožica. Prvič ne pozabiš nikoli.''