Rdeča Kapica - haiku

well, sorta, zakajti razen 3 vrstic v kitici tole nima baš neke podobnosti haikuju. Drugače pa je kar primerna vsebina za tele turobne praznične dni okoli vseh Svetih ino noči čarovnic.

Krizantema na gozdnih tleh počiva,

lovci zdaj so plen postali,

okrvavljeni čevlji okovano jih teptajo.

Oko je prazno, vidi ne,

preostalo rdeči služi še,

da bolje vidi, najde te.

Rane pol zašite so,

predpasnik oškropljen je,

krvave srage nanj se lepijo.

Nagrada, bel spominek,

zobje režeči trupla,

spomin so trpek.

Suknja raztrgana, nategnjena,

rdečina ne pojenja,

lica bleda mrza so polna.

Prsa mlada predpasnik razkriva,

meso v slast mu je bilo,

slane praske še skelijo.

Kresilna goba ne pomore več,

kamen v trebuhu na dnu potoka,

sekira obema je zavdala.

Iz vedra dre lepljivo,

zveri kruti konec,

jeziki nemo se še oblizujejo.