Now Reading: China Miéville - Iron Council

Steampunk okolje, kjer se prepletajo politično disidentsko dogajanje v mestni državici, kar je dobro za ljubitelje mestnih zgodb (npr. discworld) in na drugi strani potopisno romanje za izgubljenimi delavci lokalne železnice in njihovim parnim vlakom, ki so zaradi svojega upora zoper mesto postali legenda in vir navdih. V ozadju pa še nekoliko enostransko opisana in nerazdelana vojna z drugo mestno državo.

Vodilni liki so, za razliko od predhodnih dveh knjig, ki se dogajata v istem okolju, malček nezanimivi in predvsem ne taki, da bi bralca posebej skrbelo za njihovo usodo, in nekateri stranski liki ostajajo z neizkoriščenim potencialom (whispersmith naprimer); v mestu imamo lokalanega čefurčka, ki pohajkuje po New Cruzabonu in se ped obiski kabaretnih in novinarskih društev druži s političnimi prevratniki, na odpretem terenu pa se četica odpadnikov v slogu westerna trudi najti izgubljeni vlak; imamo par dveh homoseksualcev, ki sta imo notri samo za potrebe šokfaktorja in zaradi vpliva maisntream medijev, kjer morajo biti pač gaji vseskozi prisotni.

Podajanje zgodbe je na trenutke monotono, in četudi se avtor ravno ne spušča v scenery pron, je opisovanja nekolikanj preveč, dialog ni kaj posebnega, twist je malo podcenjen, konec pa brez prave katarze, za razliko od predhodnih dveh knjig. POdobno kot Perdito Street Station se konec preveč vleče. Za branje ni obvezno prebrati predhodnic, je pa par zanimivih subplotov, ki se nadaljujejo oz. razrešijo iz Street Stationa.

Svet oz. okolje je še vedno slastno steampunkovsko, še posebno velemesto in, podobno kot piratsko plavajoče velemesto iz Scar, samozadostna združba na Vlaku, prisotne so raznorazne oblike čarovnije, kakopak pa ne umanka besediščno bogat jezik in naturalistični opisi Predelanih.

Knjiga nikakor ni slaba, po visokih standardih in pričakovanjih, ki jih postavljata superiorni predhodnici, pa je na tretjem mestu; prva je The Scar, druga Street Station.