Now Reading: William Gibson - Pattern Recognition

Znanstveno-fantastični postmoderni triler, katerega dogajanje, za razliko od starejših futurističnih cyberpunkovskih Gibsonovih del, je postavljeno v sedanjost, rl z dogodki in posledicami 11. septembra. Slednje je po mojem osebnem mnenju nadležen element, a zgodbovno je upravične, le sam sem alergičen na ameriško spominjanje na to; če bi šlo za random nesrečo v okviru knjige me ne bi motilo, tak pa...

Glavna oseba je marketinška svetovalka, mojckasta Casey, ki ima med drugim alergijo na blagovne znamke in fetiš na stare jakne, tekom svojih službenih potovanj pa se bolj podrobno vplete v raziskovanje viral artfagish posnetkov na internetu, ki jih tui ljubiteljsko zasleduje. Industrijska špijonaža in ruska mafija dodatno začinijo njeno raziskovanje, ki jo popelje iz Londona, prek Tokia do ruske psihiatrične ustanove.

Pripoved je tekoča, ni menjavanja z pov drugih oseb, tako da se zgodba hitro pripelje do artfagish razpleta in tui konca. Le-ta je nekolikanj antiklimatičen, v stilu 'ma, smo se malo hecali, izvolijo denar, opravičilo, pa še podatke obveščevalne o izginulem očetu. ta-ta', a vseeno dostojno zaključi pripoved.

Kontrastov z Neuromancerjem in ostalimi deli je obilo, od imena glavne junakinje, do naštevanja slegerne znamke avtomobila, obleke in prehrane. Dialogi in notranji monologi so tekoči, razumljivi, za razliko od Neuromanta, akcije je realistično malo, moti edijo prikladna povezanost vseh sodelujočih stranskih likov, kjer se na daleč vidi njihova vloga. Uporabe laptopov, mobijev in spletnih forumov je obilo, kul opisov lokacij pa tui.

Zelo za XD