Aristotel v svojih delih omenja, da so kreposti, ki so potrebne za srečo med drugimi tudi možatost, zmernost, samostojnost in samokritičnost.
Vseh teh je v konkretni državi za poldrugi ništrc, saj prevladujejo pomehkuženi metrofagi, ki v družbi tajkunov kakopak ne marajo kaj preveč za zmernost in samostojnost, slednje in samokritičnosti pa še posebno primanjkuje medijem.
Welcome to pahor republic of tajkunstan. Being a commiemetrofag isn't mandatory (yet), but it helps.
Raziskovalno novinarstvo se tako v teh krajih pojmuje kot legitimno vohunjenje, po zgledu velikih držav in korporacij, seveda, uporabne so tudi nepreverjene novice, za katere kakopak nihče ne odgovarja, prevajalsko šlampasto povzemanje tujih medijev z velikansko zamudo pa je tudi del vsakdanjika.
Zahodna 'fukc yeah, aamerika' naravnanost se kaže v slehernem zunanjepolitičnem pisarjenju, tako da me čudi, da naših azijskih dopisnikov še niso deportirali.
Paradoksalno, medtem ko slednji poročevalci jokcajo zaradi omejitev svobode govora in drugih človekovih pravic, domači mediji uvajajo cenzuro.
Enostransko podpiranje metrofagov in na drugi strani ignoriranje oz. zaplankano prikazovanje drugih subkultur je očitno sprejemljivo, kakor tudi objavljanje celega imena in priimka slehernega osebka, četudi ta še ni v konkretnem kazenskem postopku.
Da na eni strani izvajajo konservativno gonjo proti jailbaitu, na drugi strani pa sami objavljajo 'sporno' slikovno gradivo pa tudi ni nič novega.
Se naslov novice konča z vprašajem? - Nehal brati.
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment