Black Mirror

Mainstream novinarstvo se v post-demokratični(tm) družbi preveša v rumenopisje in uporabo nelegalnih metod prisluškovanja, poleg tega pa jim je zaradi web2 it-ja pri iskanju 'novic' dovolj ždenje na youtubu in twiterju, minimalni napor torej, ki ga prekaša že oprezanje naključnega stalkerja.

V takšnih razmerah manipulacija z mediji kakopak ni nikakršen problem, samonastavljeni nosilci demokracije namreč omogočijo pritisk na veje oblasti, ki si težje privoščijo enoznačnost in enoumje, ter tako podležejo absurdnim zahtevam, ob katerih bi le tajkun in/ali čefur ostal ravnodušen in prosil za črtico; vse za kratkotrajno zadovoljitev ljudstva, ki ga pasejo mediji.

Slednji se imajo za edine in prave podajalce in razsodnike, ob tem pa amatersko opletajo s termini, ki jih ne razumejo. Sokrat je rekel: Truth protected by prison is a lie, to pa mutatis mutandis apliciramo tudi na resnico, ki jo butthurt mediji označijo za sovražni govor.


SOVRAŽNI GOVOR, HUR DUR