The Divide & Dark Country

Trenutno stanje na korejskem polotoku nekolikanj spominja na kuliso iz poldokumentarne (post)apokaliptične klasike Threads, zatorej sta predmeta tokratnega zapisa dva po eni strani različna po drugi strani pa zelo podobna filma; pri obeh preživetje ne prinese odrešilne katarze, marveč samo bridko spoznanje. Aja, pa Lauren German igra v obeh.


The Divide (2011)
http://www.imdb.com/title/tt1535616/

Minimalistični sociološki eksperiment, kjer se peščica preživelih po jedsrki katastrofi v kleti bori s klavstrobofijo, sklepa kratkotrajan zavezništva za zaloge hrane, se prepira gdo bo razsekal trupla, kakopak pa ne umanjka klasičen element tovrstnega podžanra, t.j. boj za godne samice. Vse skupaj malček spominja na še en morebiti spregledan film, Blindness (2008); obakrat je vzrok drugotnega pomena, spoprijemanje s posledicami pa v ospredju, ne umanjka pa niti lepa količina prvinske gnusnosti.

Michael Biehn v vlogi fanatičnega očanca na začetku nakaže, da bi lahko fabula sledila oni iz druge epizode Metal Hurlant Kronik; dvom, ali je jedrska katastrofa sploh resnična, ali samo priročen izgovor za ugrabitev, nato uletijo azijski vojaki v lovu za neokrnjenim genetskim materialom, nato pa se zgodba vrne na peščico ujetih preživelih. Dežurni b multipraktik Michael Eklund tudi tokrat odigra več kot solidno, s svojim psihotrannyem pa sodi malodane ob bok zadnjemu Jokerju.

Prizorišče je bržkone tudi zavoljo proračuna skrčeno na kletne prostore, igralska zasedba je, poleg prej omenjenih, na zadovoljivem nivoju; glede plota je videti, da se na začetku ne morejo odločiti, točno v katero smer naj se stvar odvijala. Temu in manjšim plotholom navkljub je za svoj žanr dokaj dolg film še vedno nadpovprečen izdelek, za bonus še brez srečnega konca. R oznaka je povsem zaslužena, saj je s pravo kombinacijo osvetlitve, soundtracka in karnaže izjemno kripi fetišistična ostudnost.

6,8/10


Dark Country
http://www.imdb.com/title/tt0469318/

Sveže poročeni par iz Vegasa poverba štoparja, nakar vstopijo v Zono Somraka. Kratek imdb opis spominja na Hitcherja in njegov remake/sequel (btw. slednji je zaradi Kari Wührer psiho trola Jakea Buseya razmeroma gledljiv), a nato zavije v drugo smer, saj je pobrani neznanec zgolj ogledalo za osrednja lika, dostojno odigrana, ob tem pa se je Thomas Jane potrudil še z režijo.

Neo noir elementi v slogu Sin Citya se vstijo od uvodnega prizora naprej, scenografija je klub očitni rabi blue skrina odlična, dialog pa ponekod že skoraj risankast. Zgodba je po eni strani zelo osnovno zastavljena in bolj pritiče tv epizodi, saj je film kljub dodani drami med zakoncema še vedno prekratek, konec pa po eni strani enoznančen, po drugi strani pa preveč stvari pusti odprtih in pošilja na ponovni ogled.

6,4/10

končna ocena za oba: Horse Lasagna