Peter F. Hamilton - The Nano Flower

Delo osvobaja, prav tako človeka krepi, vendar pa je treba glede tega, kakor tudi glede vseg drugih pomembnih stvari v življenju, imeti pravo mero, da se osnovna zamisel ne izpridi oziroma zaradi nepravilne interpetatecije ne uporabi za doseganje napačnih ciljev. Enako razmišljanje lahko uporabimo tudi za znanost in tehnični napredek v primeru konkretno obravnavane knjige, po eni strani kot načelo glede pisanja znanstvenofantastičnih del nasplošno, po drugi strani pa kot osnovno življensko vodilo, ki ga skozi zanimivo zgodbo sporoča to delo. Namreč, nemalo književnih in v drugih medijih nastalih del s tega področja postavlja tehnični napredek v glavno vlogo, ponavadi v navezi z generičnimi zunajzemejskimi napadalci in dodatkom raznobarvnih eksplozij, vse to le za zadovoljitev pričakovanj bralcev ali gledalcev, še najbolj pa založnikov in pruducentov, pri tem pa se na človeške like in njihov duhovni razvoj kar malo pozablja, ali vsaj ob številnih tehnoloških novotarijah, malodane čudežnih napravah in vsemogočnih plovilih, ki vsekakor so potrebne, da delo pridobi znanstvenofantastični naziv, s čimer kakopak ni nič narobe, ob primernem doziranju slednjega, seveda, postavlja na obrobje.

Zato je tolikanj bolje, da se avtor obravnavane knjige tega zaveda, in v pravi meri dozira navedene elemente v zgodbo, ki je dokaj posrečena zmes hard sci-fija in kriminalke, ob tem pa uspe zadržati bralčevo pozornost skozi celotno knjigo in skozi doživete dialoge in nepreveč nezemeljsko tehnologijo pripeljati zaplet do relativno srečnega konca. Za razliko od nekaterih drugih Hamiltonovih del je Nano Flower relativno kratka knjiga, in čeprav sodi po kronologiji in likih v neuradno Greg Mandel trilogijo, se jo da povsem spodobno brati samostojno, saj so liki in njihovo ozadje predstavljeni tekom razvoja dogodkov, vendar ne v obliki izčrpnih infodumpov oz. enciklopedičnega navajanja dejstev, ki je prisotno v drugih Hamiltonovih, ampak na nevsiljiv, naraven način.

Napredna tehnologija tako v konkretnem primeru Nano rože omogoča gospodarski razcvet in celovit družbeni preporod, ki je potreben britanski družbi, da se po letih propadanja pod socialistično vlado spet postavi na noge in postane vodilne država v krasnem novem svetu. Hamilton je sicer najbolj poznan po svojih The Night's Dawn in Commonwealth trilogijah, v kratkem bo končana še serija Void, vendar se v Roži vzdrži pretirane uporabe space opera elementov in prikaže bolj življensko dogajanje. Tako ni nikakršnih medplenearnih portalov, živih ladij in množičnega obujanja od mrtvih, prav tako lahko pozabimo na medgalaktične konglomerate in nepotešene hčerke lokalnih oblastnikov. Večina zgodbe se odplete v Evropi in nekaj na v zemjino orbito ujetem asteroidu, Novem Londonu. Le-ta je v lasti in upravljanju družbe Event Horizon (ki ni nikakor povezana z zakleto ladjo iz pekla. Resnično.), katere voditeljica Julia Evans imo poleg vseh običajnih problemov, ki spremljajo vodenje visokotehnoloških družb, še dodatno težavo, da ji je mož izginil v neznano. Na pomoč je tako iz pokoja vpoklican stari prijatelj, telepatski detekiv Greg Mandel, ki ob pomoči najemnice Suzi in varnostno službo, raziskuje primer in sled, ki jo pusti preko neznane rože. Njena dostavljalka je določena spremljevalka za visoko družbo, ki tekom razpleta dogodkov postane najbolj iskana roba, tako pri Mandelu kot tudi pri mafiji in vseh večjih zemeljskih družbah, ki si obetajo oblast nad prelomno nano tehnologijo. Kaj, če sploh kaj, ima pri tem izginuli mož, in kako to, da se istočasno drugod na trgu pojavi sumljivo podobna tehnologija, morajo glavni junaki seveda raziskati in razčistiti s čim manj žrtvami, ter po možnosti zmagati v bitki za prevladujoči položaj na trgu. Dogajanje se tako izmenjuje med pisarnami pomembnih politikov in gospodarstvenikov, kjer svojo igro ob pomoči računalniško generiranih osebnosti igra Julia Evans ter terenskim delom Mandela, katero poskrbi za potrebno dozo akcije in eksplozij, četudi bi tudi brez tega zgodba solidno shajala. Kot že omenjeno, se napetost ohranja skozi večino knjige in končni razplet pride res skoraj povsem na koncu, ko se dokončno razčisti tudi o obstoju zunajzemeljskega življenja in vlogi, ki jo ima nano roža pri vsem tem.

Razplet je katarzičen, z Julijino God-Emperor odločitvijo vred, nekolikanj to pokvari le občutek, da je večina dežurnih zlobcev bila notri le zaradi predpisanega deleža akcije in pew pew elementa, medtem ko junaki niso bili v neki silni nevarnosti. Kakor koli že, zgodba je podana domiselno, z ne preveč stranskih likov, za katere vemo, da so le filanje strani, obstoječi pa so dobro izkoriščeni in vsi s svojimi dejanji in motivi, predvsem pa iskani soprog, odsevajo vodilno fabulo Nano rože; ne glede na neizmerni tehnološki napredek in poklicne uspehe, ki ga spremjajo je najbolj pomembno od vsega pri tem ohraniti človeškost in poskrbeti za varno prihodnost zanamcev; ne biti zadovoljen le s tem, kar drugi naredijo za tebe, ampak s tem, kar si ti sam dosegel. S tem pa je dosežena naloga sci-fija; ne samo zabavati, ampak tudi dati misliti.