Soba je bila temna in skorajda prazna. Prazna črnina vesolja in medla svetloba oddaljenih zvezd ter bližje zvezde, sonca Awaka, sta prodirali skozi malo razgledno okno njene poveljniške kajute. Prostor miru, spokoja. Njena meditacijska celica. V ozadju hrumečih ladijskih motorjev se je slišalo ogrevanje turbolaserjev, ki so pošiljali prve snope uničujoče energije proti planetu spodaj. Skozi Silo je čutila nestrpnost posadke, pilotov, poveljnikov, prav tako admirala; rahlo nagibanje orjaškega zvezdnega rušilca, ki se je spravljal v napadalno orbito okoli planeta; bujno življenje, ki je še bilo na zelenem planetu. In praznino v Sili, katera so bili Yuzhaan Vongi in vsa njihova živa organska orožarna. Kakor da ne bi obstajali, ne bili resnični. V Sili ni bilo čutiti njih prisotnosti, življenja. Pa vendar so bili krvavo resnični; njihovi koralniki so bili več kot parni republiškim lovcem, njihove frigate in ostalo asteroidom ali živalskim spakam podobno ladjevje pa dovolj močno za zvezdne rušilce. Njihova orožja so bila živa, neobstoječa v Sili, a resnična. Prenekateri jedi je padel zavoljo njih bioloških scmarkov in kačastih kopij-mečev. Med njimi njen ljubljeni brat Anakin. Boleč spomin na njegovo smrt in njeno krivdo sta ji privreli v misli, kislo se ji je dvignilo v ustih in Temna stran Sile je bila njen spremljevalec.
Soba je bila temna in še vedno prazna. Mehka blazina, na kateri je klečala, je postala pretrda za njena kolena; vstavši se je sprehodila po temni sobi, pohodila razkrajajoče se ostanke vilipa na tleh in na mizi prižgala mali holoprojektor.
V jarki modrozeleni svetlobi se niso pokazali obrisi poveljniškega mostu, niti sojedijev, ki so čakali na talni napad. Niti ni bila podoba v umetni svetlobi njen brat dvojček, predkratkim živ povrnjen iz ujetništva. Njegova izguba in prepričanje v smrt sta jo strla in preoblikovala, voljo in strast je imela le še za eno stvar. Bitka za dobljeno bitko, dokler ne bo vojne konec, boj do zadnjega preživelega, četudi sama pri tem podleže. Gnev in žalost preteklih let sta ji pomagala najti pravo moč v sebi, in pomoč v Sili, ki je poprej ni znala docela izkoristiti za svoje želje. Četudi Sila ni bila pristona v Yuzhaan Vongih, je bila prisotna okoli njih, tako odkazovala na njihovo pristnost. Nikakršen problem ni bil zato zanjo, da je preko vilipa dobila vpogled v dogajanje v prefectovi sobi, se osredotočila na prazna mesta v Sili in iz njih umaknila ves zrak.
''Jag,'' je mehko dejala Jaina, z roko skušala objeti malo holo-podobo svojega ljubega. Ni mogel biti tukaj z njo, dolžnost je imel drugod, a vendar je čutila, da je del njega vedno z njo. Sedaj še tolikanj bolj.
''Kmalu se bomo spustili na površje, veš,'' je razlagala posnetku. Zaradi komunikacijskega molka neposredna zveza ni bila mogoča; to je bil edini način, da ga vidi, mu sporoči kaj se dogaja z njo. ''Njihove sile so izčrpane, koralniki iztrebljeni, vodstvo obglavljeno, prav zdaj začenjamo s planetarnim bombardiranjem. In nenadejana pomoč zaveznikov je z nami. Ne bodo nam pobegnili živi.''
Rahel premik v njej, le skozi Silo in le njej zaznaven, jo je vzdramil iz misli. Ni bila sama; del Jaga in del nje je sedaj počival v njej, rasel, čakal na rojstvo.
''Ne bom dopustila, da bi mi kaj storili,'' je dejala, kakor da bi poznala neizrečene misli holograma. ''Sila je na moji strani. Kmalu se bom vrnila k tebi in vse bo dobro. Obljubim.''
Iz dremavega pogleda jo je zdramil pisk ladijskega sprejemnika: ''Jedijka Organa; enote so pripravljene v glavnem hangarju. Mandalorijci so prav tako ravno pristali. ''
''Sem že na poti,'' je kratko dejala Jaina in stopila do izhoda. Na vratih se je obrnila, pogledala proti še vedno prižganemu hologramu. ''Ljubim te.''
Soba je bila prazna, tema je odšla z njo.
Ashika jo je že čakala pri izhodu turbolifta v glavnem hangarju.
''Vse enote so že vkrcane in pripravljene na spust,'' je podala novice o napredovanju bitke devaronka. ''Izkrcevalne ladje imajo že določene lokacije, prav tako se lovci in bombniki že spuščajo proti površju planeta.'' Nekolikanj je premolknila. ''Mandalorijci so prav tako prispeli.''
''Tako. Predvidevam, da so se lepo obnašali? Ne potrebujemo še dodatnih zapletov.''
''Vzorni kot bothanski piknik,'' je posmrknila Ashika. ''Izrazili so željo, da se priključijo našim enotam. Zaenkrat se admiral in ostali poveljniki strinjajo.''
''Mandalorijci so vedno nepredvidljivi,'' je zmajala z glavo Jaina in hodila vzdolž vrste X-krilcev. ''Pojdiva jih pozdravit in poslušajva, kaj imajo še za povedati.''
Ob ogromni konstrukciji republiškega pristajalnega vozila je bila zbrana mala skupina bitij; dug, dva človeška oficirja in trije pripadniki mandalorijskih borcev.
''Mojster M'Ptivuda, pozdravljeni,'' se je ob prihodu rahlo priklonila Jaina, vljudno pozdravila starega dugovskega mojstra. Lastno njegovi vrsti se je M'Ptivuda pri hoji premikal s pomočjo zadnjih nog oziroma rok, za obleko pa je nosil temno siv brezrokavnik.
''Poveljnik čete Dowzgama,'' je v pozdrav nagnil črno čelado vodilni Mandalorijec. ''To sta moja nadomesta vodnika; komando Dwhem in poveljnica Sedna,'' je predstavil še ostala dva. Vsi trije so nosili podobno opravo; klasične T-vizirane čelade, bojni oklep preko celega telesa in ogrinjala.
''Vse lepo in prav,'' je pokimala Jaina. ''Zahvaljujemo se vam za ponujeno pomoč v vojni proti Vongom, vendar pa se boste morali ravnati po naših oziroma mojih napotkih.''
''Resnično?,'' jo je skozi neprosojni vizir tehtala Sedna. M'Ptivuda zraven je le zaspanega pogleda spremljal razplet dogajanja, prav tako Ashika, medtem ko sta oba oficirja raje živčno stopila vstran in hitela dajati napotke pilotom, vojakom in vsem ostalim, ki sta jih uspela najti. Dobro sta vedela, da ni dobro za njuno zdravje ugovarjati njenim zahtevam in ukazom. Pridna.
''Da. Vaše enote bodo pod neposrednim poveljstvom jedijev,'' je odsekano povedala Jaina.
''Tako,'' je vprašal Dowzgama. ''Mandalorijci radi delujemo sami, v okviru svoje enote.''
''Taka je moja ponudba, Mando. Skozi zgodovino ste se ponavadi postavljali na nasprotno stran Republiki, zato vas bom sedaj imela na očeh. Bodisi boste ubogali moje ukaze bodisi se lahko spravite nazaj v svoje ladje in spravite svoje komando riti v drug sistem.''
''Tako se ne govori Mandotu,'' je naprej stopila poročnica Sedna, hotela ugovarjati, vendar jo je v koraku zaustavilo vijolično rezilo Jaininega svetlobnega meča, ki je zamolklo zabrnelo milimeter od madnalorijkine glave.
''Sama bom presojala o tem, komu in kaj se govori, poročnica,'' je jedkega glasu dejala Jaina. ''Smo na isti strani. Za sedaj. Prizadevajte si, da tako ostane tudi vnaprej.'' Pomignila je proti izkrcevalni ladji. ''Predlagam, da se hitro spravimo v ladje in na planet.''
''Vedno sem domnevala,'' je rezkega glasu dejala Sedna in stala še vedno povsem mirno, ''da jediji izvlečejo meč le če imajo namen prelivati kri, ubijati.''
''In ubit tudi nameravam,'' je pokimala Jaina. ''Ne le enega, ali petih. Če bo potrebno bom osebno pobila vse borce, ki se mi bodo postavili na pot, vključno z glavnim prefectom. Nihče mi ne bo utekel. Ne bo popuščanja, niti milosti. Pobila jih bom. Vse do zadnjega.''
Nebo je bilo modro, posejano z redkimi oblaki, oddaljeni horizont rdeče razžarjen vzsled silovitega orbitalnega bombardiranja. Oskrbovalne ladje republiške vojske so pristajale s privzeto natančnostjo in usklajenostjo, medtem ko so lovci in prestrezniki tvorili varovalno mrežo okoli zavzetega področja.
''To je bilo presneto dobro letenje, poročnica Sedna,'' je sklonivši se izpod svojega X-krilca v spremstvu svojega vedno prisotnega astromech droida Sparkya pohvalno pokimala Jaina in snela čelado. ''Vredno pohvale in omembe, zagotovo.'' Od strani se jima je pridružila še Ashika, kakor Jaina tudi ona le v temnem jedijskem ogrinjalu; ni bilo časa za preoblačenje v klasične oranžne letalske uniforme. Oddaljeno bobnenje eksplozij jim je vsem surovo naznanjalo, da niso v lokalni kantini.
''Mando se ne bori in trudi za pohvalo; ne nasprotnika, ne zaveznika, niti soborca,'' je odsekala Sedna v svojem mandalorijskem oklepu, ki je bil seveda prilagojen njenim fiziološkim značilnostim. ''Žar borbe in občutek pripadnosti svojemu klanu; samozadovoljstvo ob uspešno opravljeni nalogi, zamgi nad sovražnikom; to so primarne strasti, ki ženejo vsakega Mandota.'' Povesila je pogled na stran. ''Vseeno vzeto na znanje, poveljnica Organa.''
''Čast in samozadovoljstvo, pa še Huttovo dostojanstvo ob tem, bi rekla,'' se ni strinjala Ashika. ''Kolikor mi služi spomin in kolikor poznam zgodovino, moram bolj pritrditi tistim bitjem, ki Mandalorijce povezujejo z najemniki, željnih denarnega bogastva in ozemeljske širitve. Kaj porečeš na to, komando-mrha?''
Na začetku vojne z Vongi so Mandalorijci delovali v omejenem obsegu na strani ekstragalaktičnih zavojevalce in se šele naknadno osamosvojili izpod njihovega vazalstva ter se priključili osvobodilnim četam; nezanemarljivo dejstvo, ki pa se ga Mandalorijci in posebno še poročnica Sedna sedaj niso radi spominjali in raje pozabili omeniti. No, Jaina vsekakor ni pozabila takšnih 'trivialnih' dejstev.
''Takšna gibala so prisotna v sleherni galaktični vrsti, da,'' je dejala Sedna, ''Da so med Mandalorijci podobna nagnenja ni moč zanikati. Pa vendar ne vlada nam, ne kot organizaciji, ne kot posameznikom. Kar bi težko trdila za vodstvo republiškega senata; ali jedije, če smo že pri tem.''
''Mar res?'' je siknila Jaina, stopila naprej in uprla roke ob boke. ''Kakšna konkretna oseba, ki bi jo bilo vredno izpostaviti. Določeno ime, morda?'' Ashika zraven je počasi spustila roko k pasu, kjer je počival njen svetlobni meč.
''Ne bomo se sedaj zapletali v akademske debate,'' je počasi dejala Sedna, še vedno srepo strmela v obe jedijki. ''Medsebojni prepir ne bi bil produktiven.''
''Ne bi prišlo do prepira. Niti do nadaljenga podajanja mnenj, kot bi dejali politiki,'' je nadaljevala Jaina. ''Ne skušaj se primerjati z menoj, mando'a.''
''Pozdravljene, mladinke,'' je skočivši preko oskrbovalnega vozička dejal mojster M'Ptivuda, pristal sredi skupine. ''Če dobro zaznavam, bi sklepal, da imate žgočo debato. Dokaj žgočo, mhm?''
''Le navzkrižje mnenj. Striktno akademsko, mojster,'' je pokimala Jaina.
''Čakali smo na dokončno izkrcanje pehotnih sil,'' je podala Sedna. ''Po dogovoru bomo Mandalorijci svoje sile dali na razpolago republiškim silam. In poveljstvu jedijev, se razume,'' je dodala.
''Načrt je jasen, potreben izvršbe,'' je pokimal M'Ptivuda. ''Razumem, da bosta vitezinji Organa in Ashika prevzeli vodenje ene skupine, medtem ko bom jaz poveljeval ostalim.''
''Tako,'' se je strinjala Jaina, prižgala ročni holoprojektor, spustila jarko modrosivo svetlobo v dopoldansko jutro. ''Izvidniki so zaznali Yuzhaan Vong sile na severnem delu kontinenta; tam je glavnina vojske, tako kopenske kot preostalih koralnikov; vrhovni prefect je tudi nastanjen znotraj utrjenega mesta.''
''Ne bo lahka naloga zavzeti mesta in vodstva,'' je dejala Sedna. ''Ne da bi pred tem pobili celotne pehote, ki ga varuje, se razume.''
''Pa vendar bomo storili prav to,'' je rekla Jaina. ''Medtem ko bo glavnina njihovih sil zaposlena z odbijanjem naše pehote, ki jo bo pokrivalo orbitalno bombardiranje, bo manjša skupina prodrla v naselbino in obvladala vodstvo.''
''Ta skupina bo sestavljena iz jedijev in Mandalorijcev, predvidevam?'' je zanimalo Sedno.
''Točno tako,'' je pokimala Jaina. ''Ashika in jaz vas bova vodili. Sklepam, da boste sodelovali?''
''Mando ne beži od dolžnosti,'' je ponosno dvignila glavo Sedna. ''Osebno bom sodelovala v tej skupini.''
''Dowzgama ne bo ugovarjal?'' je zanimalo Jaino.
''Spoštoval bo mojo odločitev.''
''No, vkolikor je akademskega razglabljanja konec, bi predlagal, da načrt tudi izvedemo,'' je povzel mojster M'Ptivuda, si od pasu odpel dolgoročni meč in v obstoj priklical svetli oranžni rezili. ''Pričnimo z norostjo.''
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment