Short Story 29: Urbani Ris, episode 1

Mladi raziskovalec filozofske fakultete Stanko Kalužnik je bil nekoč le prepotenten mladenič, ki je dobronamerno skušal popravljati napake v svoji okolici. Po manjšem incidentu, v katerem je poškodoval in ubil nekaj ljudi(1), se je znašel v zaporu. Po prestani kazni in medtem končanem študiju se je zaposlil na fakulteti, se posvetil dekletu, parkouru in občasnemu sodelovanju kot prostovoljec pri Karitasu. Vendar mu to ni dovolj, zato sedaj pod krinko urbanega vigilanta po imenu Urbani ris(2) deluje na ulicah Ljubljane, prežeč na ulične zmikavte, vedno pripravljen na pomoč nedolžnim državljanom; opremljen le z dresom hokejske reprezentance, solzilcem, gasmasko in svojimi parkour spretnostimi.

(1 v zdaj klasični zgodbi Stanko 'ma dos't, klik)
(2 original character, plz don't steal)


ŠOKANTNO! RETCON ŽE V PRVI EPIZODI!

EKSTREMNO! ŠPORTNI FANATIZEM, ODKLONSKE SPOLNE PRAKSE IN TEŽEVE Z IDENTITETO!

BRUTALNO! FIZIČNO NASILJE IN ŠOVINIZEM!


_ URBANI RIS _ epizoda 1 - >>Safe words are for casuals<<


Prikupna rdečelaska v tesnih kavbojkah, ki jo je opazil na hodniku fakultete, ga je spomnila, da je na službenem laptopu pozabil ugasniti namensko temo na 4chanu. Lahko popravljiva napaka, saj je bil namenjen le do referata za drugi letnik, predvsem pa ni bila kritična; lagodna služba in mesto mladega raziskovalca na filozofski fakulteti nista bila ogrožena. S sproščenim korakom se je napotil po stopnicah, se gibčno izogibal študendom, ki so se te dni gnetli po vsej fakulteti. Parkour spretnosti mu na srečo n bilo treba uporabiti.

Že takoj na vhodnih vratih pisarne ga je pričakalo glasno čeblanje referentk, ki sta se ob srkanju mamljivo dišeče dopoldanske kavice glasno pomenkovali za mizo in nekaj gledali na monitorju.
'Kolegice,' je vljudno pozdravil Stanko in na pult odložil kup papirja s seznamom za ustni del izpita. Par izpitov je bil tudi sam popravil in tako ni bil presenečen, da je bil končni seznam jesenskega roka tako kratek.
'A pa misliš, da ima prave?' je med srkanjem iz svoje najljubše skodelice modrovala Jasna, 'Ziher si jih je dala med prvim popravit.'
Od daleč je Stanko lahko s slike na monitorju razbral, da beseda teče o zadnje čase medijsko zelo popularni bodybuilderki Anji Karn(3), ki je pod umetniškim nadimkom Tigr sedaj vstopala na slovensko sceno. Med drugim je pred časom vodila športno pogovorno oddajo na eni od lokalnih televizij, sedaj pa se je potegovala za voditeljico
BigBrotherja. Na youtubu si je ogledal njene posnetke fitnesa in deklina ni bila napačna, če se seveda vzame v zakup njene mišice in stereotipno pobeljene lase. Upal je, da ne bo posnela še kakšnega glasbenega albuma.
'Itak si jih vse dajo,' je mimogrede v pogovor dodal Stanko, 'Zaradi steroidov in ostalih substanc.'
'Baje je lezba,' je od strani z gnusom v glasu pripomnila referentka Tanja.
'Biseksualka, bojda,' jo je popravila kolegica. 'Zadnjič je objavila na fejsiču.'
'Kakorkoli,' je povzela Tanja in začela zlagati papirje v mapo. 'Stanko, bosta z Veroniko za vikend prišla kaj na obisk?'
Dolgoletno dekle, s katero sta se pred kratkim vselila v udobno stanovanje v blokovskem naselju, mu je stalo ob strani tudi med prestajanjem kratkotrajne zaporne kazni, ki si jo je prislužil z vigilantskim izpadom.
Sedaj je bolj brzdal svojo jezo, odvečno energijo pa porabljal s treniranjem parkoura. Prvine slednjega so bile nadvse priročne tudi pri njegovih novejših vigilantskih podvigih.
Seveda s svojimi sposobnostimi ni spadal v ligo državne službe super herojev imanovane Ilirska straža, vendar je na svoj način skušal pomagati družbi. Omenjena bodibuilderka mu je bila s svojo medijsko vseprisotnostjo nekolikanj sumljiva, a zaenkrat še ni spadala na njegov seznam, kjer se je poleg uličnih tatičev med drugimi znašla lokalna mafija, tajkuni in koruptivni politiki. Novinarji in razne medijske pomembne osebe pa niso bili daleč za njimi.
'Seveda,' je pokimal Stanko in postal na vratih, 'Te bo štrudla poklicala, da se zmenita.' Na javni upravi so imeli veliko dela, čeprav so se zadnje čase bolj kot s strankami ubadali sami s seboj in bližajočo se napovedano stavko, saj je bil javni sektor v razsulu. Družbenopotrebno delo pa je seveda ostajalo, tako da je delež moralno padel tudi na pleča državnih superoseb, sam pa je tudi sem in tja smuknil v identiteto Urbanega risa; modri hokejski reprezentančni dres in gasmasko je imel vedno na dosegu, sadaj oboje varno spravljeno v službeni torbi.

V pisarni je izpolnil le še par obrazcev, nato pa za ta dan ni imel več pametnega dela, tako da je sklenil, da bo kmalu spizdil domov. Predavanj še ni bilo, čeprav so bili urniki že določeni, izpitno oddobje pa je bilo v polnem teku.
Na hodniku se je gneča sicer nekolikanj razrečila, a se je še vedno moral kar potruditi, da se je prerinil do avtomata s prigrizki. izbral je vrečko z arašidi in počakal, da je stroj sprostil izbrani izdelek. Ravno ko se je hotel obrniti, je vanj trčil neki neznanec in brez opravičila stekel naprej.
Stanko je šele čez par trenutkov opazil, da mu je pajsnil aktovko. Z dresom in masko.
'Pizda,' se je pridušal, iskal neznanca v gneči na hodniku. Sicer Urbani ris z izjemo parih omemb v lokalnih brazplačnih časoisih ni bil posebno znan v javnosti, a kdo bi ga lahko vseeno povezal z njim, Stanko pa si trenutno ni spet želel pozornosti medijev in, kar je huje, države. Kazenski postopek in kasnejši zapor sta ga streznila.
'Drž'te ga,' se je od nekod oglasila neka študentka, ki tekla po hodniku; pred njo se je rinil skozi množico nek trenirkar, isti neznanec, ki ga je ravno prej okradel.

Stankota je kar vrglo v tek; v dveh skokih je bil čez hodnik, nato po preddverju skozi avtomatska vhodna vrata fakultete; preskočil je stopnice, pristal v prevalu, bil samo par korakov za tatičem.
Na ulici se je ubežnik hotel pomešati med mimoidoče, a Stanko ga je hitro našel, ga zasledoval skozi arkade proti centru, mimo zožitve ceste ob gradbišču do avtobusne postaje. Ni se ubadal s semaforji ali pločnikom, ampak je tekel za njim kar po cesti, se gibčno in srečno izogibal vozilom.
Skočil je na ustavljen rdeč bmw, z njega zlezel na zeleni mestni avtobus, kartice urbane tako ali tako ni imel, ropotaje tekel po od jesenskega naliva mokri strehi le-tega, na pločniku spodaj zasledoval pobeglega, ki se je nespretno in dokaj amtersko zaletaval v čakajoče na postaji. Verjetno je bil kakšen lokalni odvisnik.
Vzel je zalet in se pognal s strehe avtobusa, pristal na hrbtu roparja, ga podrl na tla; oba sta se zavalila po mokrem pločniku. Stanko je bil hitro na nogah, se zavalil pod noge bežečega, ga zbil na tla pod seboj, ga parkrat močno boksnil v trebuh in končal s serijo udarcev s komolcev v glavo; krvava moča mu je obarvala rokave obleke, pretepeni ropar pa je grgrajoče nekaj moledoval. Dva dobro merjena udarca v glavo sta ga utišala.
'Safe words are for casuals,' je citiral Stanko.

'A pa ste ga poznali?' je zanimalo policista, ki si je kasneje nekaj vneto zapisoval v beležnico. Vklenjeni ropar je medtem v spremstvu še enega policista slonel ob zidu. 'Ne, jaz ga prej nisem poznal,' mu je zatrdil Stanko in pobral torbo okradene študentke. Ta je pritekla za njima in tudi poklicala policijo, sedaj pa presrečno sprejela vrnjeno torbo z zapiski s predavanj.
'Kaj pa imamo tukaj?' je vprašal nekolikanj debelušni policist in iz Stankove torbe potegnil njegovo gasmasko. Fak, razkritje identitete bi bila zelo zoprna zadeva. Že tek in prekomerna uporaba sile sta bila dovolj sumljiva.
'Igračka. Punca ima včasih zanimive potrebe,'(3) se je znašel Stanko in policistu namenil zmagoviti nedolžni nasmešek, vzel masko in torbo. Kaj si je mislil ob tem policist, ga ni zanimalo, študentka pa se je le pokvarjeno zarežala. Morda jo je kdaj celo imel na predavanjih.

(3 klik)
(4 Dovolj besedi)