Kdo manipulira z manipulatorji?
Merchandizing produkti iz Star Wars franšize se običajno prodajajo sami od sebe, tako da odgovornim ni pretirano potrebno skrbeti za doseganje ravni odličnosti, kar najbolje ilustrirajo razvlečene serije iz obdobja Legacy/Fate of the Jedi, saj to soap opero z emo superheroji hardcore fani še vedno razgrabijo, ne glede na splošni manjko kvalitete. Podobno velja za Clone Wars animiranko, ki vsakotedensko posiljuje canon in še kar ne kani nižati standardov.
Tolikanj lepše je videti, da sem in tja gdo vseeno spravi skupaj nadpovprečno dober produkt, ki po eni strani zadovolji želje in pričakovanja največjih navdušencev SW okolja, še posebno kar se tiče pravilne umeščenosti in skrbi za pravilno karakterizacijo, pa tudi po čisto literarni plati izstopa iz večine pogrošno spisanih novel.
Zlohotni veleumi, ki skrivoma manipulirajo gospodarstvo in politiko, vse kakopak za izpolnitev nekih višjih ciljev, so zadnje čase osrednja tema SW knjig; po Revanu, osrednjem liku priznane računalniške/video igre KOTOR, je svojo knjigo dobil še Darth Plagueis, v filmski Epizodi III omenjeni veleum, ki je kot mentor Palpatinu stal za nešteto nadrobno načrtovanimi podrobnostimi, ki so peljala v dogodke iz prvih treh predfilmov.
Za razliko od Revana, kjer Karpyshyn veliko prostora porabi za nepotrebne stranske like in od nikoder se vzetega nadmočnega zlobca, ki smrdi po fanfiction pretiravanju, se Luceno izogne večini pasti, ki jih predstavlja tovrsten projekt in doživeto, a uravnoteženo predstavi zakulisne mahinacije dveh nadmočnih Sithov, ki z podtalnim vplivanjem na bančne, gospodarske in politične tokove poskrbita za galaktično krizo.
Vsebinsko je knjiga uravnoteženo razdeljena na Plagueisova in Palpatinova poglavja, več prvega na začetku in več drugega proti koncu, vmes pa za razliko od večine drugih SW knjig ni vštuljenih nobenih nadomestkov za Hana, ki bi služili zgolj za pogrošne subplote in zapolnitvi prostora. Piratska posadka na začetku je že skoraj kazala v to smer, a je vse skupaj le način, da Plagueis poverba njihovega medicinskega droida. Stranskih likov je za delo, ki obsega par desetletij dogodkov kakopak obilo, ob likih iz uradnih filmov uletijo tudi drugi knjižni in stripovski; bralcu seveda ni potrebno predhodno prebrati celotnega SW opusa, vendar je dobro poznati vsaj Lucenovo mojstrovino Cloak of Deception, Darth Maul:Shadow Hunter in Dark Horsovo stripovsko serijo Republic.
Medtem ko je npr. Zahnov SW opus podobno izvrsten, a potreben slovničnega fanedita, saj je pri njem vsak dan 'Talk like a pirate day,' se Luceno zgledno odreže tudi glede oblike, predvsem konkretnega, a tekočega opisovanja in doživetih dialogov, ki resnično pričarajo tisti pravi SW občutek, ki drugod tako pogosto umanjka. Morda edina pomanjkljivost je manjko konkretne akcije, saj je poudarek na manipulaciji in zakulisnem nadzoru, fizični obračuni pa so krvavi, a redki.
Četudi gre v nekaterih odsekih le za obnavljanje že znanih dogodkov iz drugih knjig, stripov, filmov, mu še vedno uspe z določenimi zasuki vdihniti svežino in nepredvidljivost, ob tem pa podati koprenasto zastrte odgovore na vprašanja, kot so Anakinovo spočetje, učinki SiloStrele(tm), naročilo vojske klonov in nenazadnje nesmrtnosti, za katero se je tako pehal Plagueis. Dialogi, postranske omembe, od nekod prej znane scene, biblijski termini, še naslovi posameznih poglavij; v vsem tem je čutiti Lucenov pretanjen čut za kontinuiteto in pravo mero, s katero odgrinja doslej zastrta poglavja vedno širšega SW vesolja, a ne po liniji najmanjšega odpora, marveč domiselno in zvito, kakor da bi pogledoval proti bralcu, češ: 'C wut I did there?.'
No comments:
Post a Comment