Short Story 42: Lov

LOV

"Še dvajset milj, major," je po radijski zvezi sporočil pilot helikopterja.
"Sprejeto," je kratko potrdil O'Connor. Skupaj s še dvema članoma odprave je sedel zadaj, v tovornem delu hokuma. Drugi štirje so bili v sosednjem helikopterju, ki je klopotal levo zadaj, lahko ga je prosto videl skozi široko odprta vrata.
Ta niso bila odprta toliko zaradi razgleda, kot zaradi neznosne vročine, ki je vladala v tem delu Afrike. Z orokavičeno roko si je otrl potno čelo. Tropska klima mu nikakor ni ustrezala. A naloga je naloga.
Helikopterja sta že nekaj ur letela nad počasi tekočo reko, ki se je vila skozi tropski gozd. Malo obrečno mesto Kindu, kjer so začeli pot, je bilo že pozabljeno; kraj pristanka se je hitro, a obenem še vedno prepočasi, bližal.
Nasproti njega je sedela druga najmlajša članica odprave, poročnica Kranjc. Kakor vsi v odpravi je bila oblečena v kamuflažno obarvane vojaške hlače in sivozeleno brezrokavno majico, prek katere je nosila odpet zaščitni jopič. Obraz in gole roke je imela namazane s kamuflažno barvo, medtem ko je dolge svetle lase, ki jih je imela spete v čop, prevezala z modrozeleno ruto.
Poleg O'Connorja je ob sedež prislonjena počivala puška M-203, kakršno je pestovala tudi Kranjčeva, strojnica in granatomet obenem. Poleg tega je za osebno zaščito, tako kot vsi ostali člani voda, nosil zanesljivo M-9-ko.
Prekleto, ta vročina je bila prav neznosna. Spraševal se je, kako domačinom sploh uspe preživeti. Sicer jih na tem področju ni bilo kdo ve kako veliko, tudi spričo medsebojnih vojn, nekaj pa vseeno že. In eden tukajšnjih prebivalce, prav posebno bitje, je bil tudi cilj tega oddelka.


Zrak v helikopterju je bil navkljub odprtim vratom težak in zadušljiv, zaznati je bilo moč duh razgrete konstrukcije, kovine in plastičnih ter kompozitnih mas, vonj dezodoranta se je mešal s tistim od znoja in sredstev proti mrčesu.
Levo od njega je sedel drugi član skupine alfa, dolgolasi španec Lopez. Ta je zamišljeno nekaj pregledoval na temnosivem dlančniku. Zadnje novice. Ali pa morebiti poslovilno pismo domov.
Za razliko od drugih dveh sopotnikov je bila Lopezovo izbrano orožje skorajdaše čisto nova puška iz razvojnega oddelka, namreč, OICV. To je bila pravzaprav puška s standardnimi naboji, imela pa je tudi izstreljevalec posebnih eksplozivnih nabojev, ki jih je uporabnih lahko poljubno nastavil reakcijski čas. Vsekakor zanimiva pokalica, a on je raje imel svojo staro M-203.
"Boš cigaro, 'Connor?" ga je vprašal Lopez in mu ponudil dišečo kubanko. Le kje jih je bil staknil? In bržkone niso bile poceni, je dodal njegov stariškotski značaj.
"Raje bom počakal na konec misije," mu je odvrnil O'Connor. "Prej ne."
"Pa ti, boš eno?" je ponudil Kranjčevi, ki je tiho sedela nasproti njega. Ta je le rzprla usta, po katerih je nemarno svaljkala žvečilni gumi, in se odklonilno nakremžila.
Prav rad bi bil na njegovem mestu, si je mislil O'Connor. Kranjčeva je bila nova v tej skupini; pravzaprav sta od prejšnjega sestava ostala le on in Kanadčan Toorok, novinci so nadomestili ubite predhodnike. Mladenka ni bila napačna. Kolikor jo je utegnil spoznati, je bila dobro podkovana v streljanju in uporabi elektronskih sistemov. Bilo pa mu je rečeno, da je bila njena predhodna enota pobita, le ona je preživela. Kakorkoli že, sama o tem ni govorila, njemu se pa tudi ni zdelo vredno drezati.

"Od zgoraj je izgledalo lepše," je z razočaranim glasom, v katerem je bilo čutiti njegov južnjaški izvor, dejal temnopolti Američan Jones in se razgledoval po okolici. Vsenaokoli sama nepregledna džungla, bujno tropsko rastje.
Spustivši nahrbtnik v travo se je Ana ozrla v modro nebo, kjer sta se že izgubljala obrisa obeh hokumov. No, pa srečno, si je mislila in počila balonček. Z vajeno kratnjo si je popravila dvoje pramenov las, ki sta ji ušla ispod rute.
"Kaj 'češ, Jones," je rekla kolegu. "Misli si, da boš na koncu vsaj plačan." Veliki Američan s še večjim orožjem, kot član podpornega dela odprave se je ponašal s težko 'kosilnico' M-249, jo je le ošvrknil s pogledom in nato ponovno začel preverjati svoje orožje. Ostali člani skupine so prav tako zlagali skupaj svoje stvari in se razgledovali po okolici.
"Dovolj zabave," je s svojim značilnim škotskim naglasom dejal O'Connor. "Spali ste lahko na helikopterju. Sedaj se mi dobro razmigajte. Kdor se bo v gozdu nespametno poškodoval, ga bomo pustili samega." Ostali so to sprejeli z glasnim neodobravanjem, a se kljub temu spravili h krajši telovadbi.
"Ti tudi," se je O'Connor ostrega pogleda obrnil k Arikellu, ki je stal zraven in se delal, kot da se ga to ne tiče. Nizozemec Arikelle je bil, to je Ana vedela, tej enoti dodeljen nakdnadno. Koliko ji je bil major O'Connor povedal, je bil Arikelle pripadnik neke posebne agencije, ni vedel točno katere.
Ali pa ni smel povedati, si je mislila medtem ko je delala sklece. Pri spustu se je s prsmi dotaknila vlažne prsti, vonj pragozdnega rastja jo je prav bodel v nos. Navkljub temu, da je telovadila le v hlačah in majici, jo je pot kar oblival oblival. Prav gotovo je bilo vsaj 35 stopinj. V senci. Jebat ga.
"-V gostilno pridejo Bush, terorist in blondinka, pa vpraša natakar: Ali je to šala?" Lopez je spet stresal svoje slaboumne šale. Tokrat je za spremembo namesto njej težil Tooroku, v Kanado priseljenemu Jamajčanu, ki je telovadil poleg njega. Ni se smejal. Seveda pa njegova trenutna umirjenost ni bila kaka njegova značajska vrlina, pač pa je bil zadet od trave, ki jo je kadil. Spraševala se je, kako se je znašel v posebnih enotah NATA.
"Ker, ahaha, namreč, um-," je skušal razložiti poanto Španec, "V vsaki šali nastopa ali blondinka, ali pa teroristi, ahaha, am-"
"Zelo zanimivo," je pokimal Toorok in puhnil oblaček značilno dišečega dima. "Sedaj pa utihni."
Malo naprej je Jones izvajal udarce in brce na namišljenih nasprotnikih. Zdelo se ji je, da se temu reče kata.
"Ej, Tajgova," je pomignil ruski kolegici, ki se je raztezala v bližini. "Pridi malo sem."
Hladnokrvna Katjuša Tajgova je bila v enoti zadolžena za ostrostrelska opravila, njena značaj pa je bil prav tako oster.
"Poskušaj me napasti," je Jones velel rusinji, "jaz pa se bom branil."
"Prav," je kratko pokimala Tajgova in ga sunkovito zagrabila za mednožje. "Bo takole v redu?" "V redu, v redu," ji je med presenečenim stokanjem in smehom ostalih odgovoril Američan.

"Yo, Kranjc," je dejal Jones in v ustaljenem tempu hodil za drugimi. "Iz katere države si že ti?" Sedaj so bili že nekaj ur na pohodu skozi pragozd in po Lopezovih podatkih s satelitaše zelo oddaljeni od cilja odprave. Počasi se je spuščal mrak.
Na upravljalniku je nekajkrat preklopil sliko, dokler ni našel Kranjčeve. Glede na to, da so hodili večinoma eden za drugim, je naglavna kamera vojaka prenašala sliko za njo. Lepa ritka.
"Saj je vseeno," je prišel odgovor po mikrofonu, "Tako ali tako ne bi vedel." Na ekrančku nad očesom je videl, da je nejevoljno zmajala z z ruto pokrito glavo.
"Preiskusi me."
"Si že slišal za Slovenijo?" je vprašala ona.
"Zdaj me pa imaš," je odvrnil Jones. "Nikoli."
"Mislil sem, da je to v Afriki," se je v pogovor vmešal Toorok.

O'Connor, ki je hodil spredaj, je živčno pregledoval gosto rastje okoli sebe. Prav on je moral biti izbran za to nalogo. Ne samo, da so ga poslali na lov za neko prikaznijo, to naj bi njegova skupina opravila sredi lokalnega bojišča. Na območju Konga in nekaterih sosednjih držav so vseskozi divjale večje ali manjše vojne. Dokler se mu osebno ni bilo potrebno vmešavati, jih je imel za sprejemljive. NATO je itak skrbel le za bogate države.
Sedaj pa so mu obesili še tega Arikella iz Direkcije za obrambno načrtovanje. No, vsaj plača je bila kolikor toliko v redu.
Nekaj metrov za njim je po visoki travi lazil Lopez, ki je bil v skupini zadolžen za komunikacijo in navigacijo, zato je posledično s seboj poleg standardne komunikacijske opreme, kot so mikrofoni in kamere s tehnologijo 'blue tooth', kakršne so imeli vsi člani odprave, prenašal satelitsko anteno in opremo za povezavo s satelitom.
"Še trideset milj do domnevnega cilja, major," je dejal Španec in pokazal na bližnjo vzpetino. "Še čez ta hrib moramo in smo na cilju."

"To je torej naša tarča," je rekel O'Connor in zamišljeno opazoval utripajoči modri trikotnik na zaslonu dlančnika. S pomočo informacij obveščevalnih služb in posnetki satelitov jim je uspelo locirati nasprotnika. O tem bitju ni vedel veliko; le toliko, da uporablja neznano tehnologijo, med drugim infrardečo kamero. Seveda je taka oprema zadišala tudi vodilnim v Natu. Vsi v skupini so bili seznanjeni s temi podatki, tako da ne bi smelo priti do neljubih presenečenj.
"V redu, fantje in punci," se je obrnil k zbrani četi zakamufliranih vojakov. "Tarča je znana in označena." Vsi so gledali v svoje dlančnike, kjer je bila prikazana podrobna satelitska karta ozemlja in njihov 'plen'. Naloga je bila namreč ujeti, to je, ubiti, nasprotnika in zajeti njegovo tehnologijo. "Tajgova ga bo skušala zadeti v prvo." Pogledal je po zbranih in se ustavil na Rusinji, ki je prokimala. "Vkolikor se bo kaj zalomilo, pride na vrsto načrt B. Pobij vse."

"Vsi pripravljeni?" je tiho vprašal O'Connor in pregledal slike kamer ostalih članov odprave. Dobil je same pritrdilne odgovore. Sedaj so ležali v gostem pragozdnem rastju, sto metrov naprej se je nahajala njihova tarča. O'Connor ga je lahko jasno videl skozi svoj daljnogled. Bitje je bilo veliko, kaka dva metra v višino. Masko, ki ji je prej prekrivala celo glavo, je snelo. Pripravljalo se je namreč na obed. Nedaleč od bitja, je ležalo truplo malo prej ubitega, bolje rečeno zaklanega, divjega bivola.
O'Connor je nastavil daljnogled na večjo povečavo. Glavo neznanca je lahko videl čisto od blizu. "Ugly motherfucker," je preko slušalk slišal reči Jonesa. Upravičeno.
Bitje se je približalo ubiti živali in hotelo začeti jesti. O'Connor je ravno nameraval sporočiti Tajgovi, ki je bila na drevesu za njimi, naj ustreli, ko je neznanec vstal in se oddaljil v gozd. Škot mu je sledil z daljnogledom do velikega debelega drevesa, nakar je tujec ker naenkrat izginil.
"Sranje," je siknil Lopezu. "Izgubil sem ga. Poišči ga prek satelita." Španec je brž začel nekaj tipkati po dlančniku. V tistem pa sta zaslišala neznan zvok, kot da bi nekaj letelo skozi srak. Trenutek zatem se je v krošnji nad njima zaslišal polkrik nato pa je na tla padlo obglavljeno telo Tajgove. Glava je sledila malo zatem.
"Prasec nas je moral nekako zaznati!" je jezno zakričal O'Connor. Ni bilo več potrebe po šepetanju. "Načrt B!" Takoj zatem so vsi člani enote planili naprej in zavzeli bojne položaje okoli planote na kateri je bil nazadnje viden nasprotnik. V ušesih je zaslišal oglušujoče zvoke glasbe. "Kaj za vraga- ?"
"Ni panike, major!" je izza bližnjega drevesa zakričal Toorok. "Malo glasbe za sprostitev! 'Who let the dogs out?'"
"Tudi prav," je pokimal O'Connor. "Poskrbite, da končamo pred koncem pesmi."

"Si ga že našel, Lopez?!" je Jones zakričal proti Špancu, ki se je še vedno vneto ukvarjal s komunikacijsko opremo. "Ne, nekaj ovira satelit! Počakaj, bom še poskusil!"
"Tehnologija pa to," je zaničljivo prhnil Toorok, ki je bil za sosednjim grmom. "Ni koristi od nje."
Takoj zatem je deblo, na katerega je bil naslonjen Jones, razneslo, da so trske letele na vse strani. In kosi Jonesa pravtako.
"Vidm ga!" je dahnil Toorok in pokazal proti drevesu nasproti. Nekakšno migotanje zraka je označevalo tujčevo lokacijo. "Vsi streljajte v to smer!" Soborci so to brž storili.
Toorok je pozorno sledil migotanju, ki se je hitro začelo odmikati rafalom ostalih. Na svoji M-249, ki je imela dodan iztreljevalnik granat, je preklopil na to funkcijo in sprožil par strelov. Nato je preklopil nazaj in vžgal po zakrinkanem bitju. Takorekoč pokosil je del pragozda.
Granate so večinoma zadele bitje, dasiravno nevidno, pa tudi ostali izstelki so jo zadeli, saj je ob cvrčanju elektronike in nezemeljskem tuljenju padlo v oblaku eksplozij granat.
"Boomshakalaka, madafaka!!!" je z jointom v ustih dejal Toorok.

" 'maš rada velike, punči?" se je Kranjčevi nasmejal Lopez. Ana, ki je sedela nasproti je na skali čistila svoje orožje. Poleg standardne M-203 je imela s seboj še potezno Puško. Nedaleč stran je truplo bivola začenjalo že smrdeti.
"Rada ga imam velikega, črnega, močnega," pomerila je nanj, da ga je obsijal rdeči merilni laser na orožju,"in z laserskim merilcem."
Pospravši orožje je vstala in se napotila na drugo stran jase. Ob robu gozda sta se O'Connor in Arikelle nekaj menila.
"Hej, kam greš?" je zanimalo Tooroka.
"Scat. Hočeš zraven?"
"Ja," se je pokvarjeno nasmehnil Jamajčan in puhnil nov oblah dima. "Da bom preveril, če si si jo obrisala."

"Gresta dve kurbi po cesti, pa pravi prva: 'Se ti ne zdi, da tukaj smrdi po spermi?' Druga: ”Joj, oprosti. Ravno kolcnila sem.'"
"Pazi, boš užalil gospodično," je Lopezu dejal Toorok in pomignil proti prihajajoči kolegici. "Ni problema, fantje," se je zarežala Ana, "Vsem vam ga povlečem, če se izvlečemo živi."
"Zakaj?" je vprašal Arikelle, ki se je med njeno odsotnostjo pridružil sedečim "Saj smo ga že ubili," je pomignil proti s šotorskim krilom prekritim truplu neznanega bitja. "Naloga je praktično že končana."
Ana je odkimala. "Govorila sem z O'Connorjem. Našel je še ene sledi.
"Kaj?" je vprašal Arikelle. "Ponavadi je vedno samo eden."
"Ponavadi?"
"Vsaj tako sem slišal."
"Vsi na noge," je dejal O'Connor, ki se jim je pridružil v tem. "Najbolje, da se čim hitreje oddaljimo in oddidemo na kraj, kjer nas bodo pobrali s helikopterji.
''Ampak, če je živ še eden-'' je začel Arikelle, medtem ko so ostali že pospravili orožje in opremo.
''Imam svoja navodila,'' je kakršnokoli nadaljno ugovarjanje zatrl O'Connor. ''Jebe se mi za vašo dragoceno tehnologijo. Poskrbeti moram za svoje može. In deklino. Dokler smo še živi.''
''Ampak, ampak,'' je nadaljeval Nizozemec. ''Tako vendar ni bilo dogovorjeno.''
''Daj ob drevo si ga podrgni, a boš,'' mu je zabrusila Ana in stopila mimo njega, ki je le neumno pogledal, saj ni razumel njenega maternega jazika.
''Yeah, mon. Whatever she said. Dan be a party-braker,'' je dodal Toorok in prižgal novega.
''Mislim, da ne razumete povsem situacije,'' je nenadoma revsknil Arikelle.
''Odloži preklemano pištolo, buh te nima rad!'' je dejala Ana, in spet bila nerazumljena. Toorok je bil pri pogajanju bolj uspešen in je v enem mahu bedaku zbil pokalico na tla in zvil roko na hrbtu. O'Connor je le nejevoljno zmajal z glavo. Enota je vedno prva, nato pa pride NATO.
'' 'ucin' ass hole!'' se je naprej repenčil Lopez in za vsak primer nameril na nizozemca. ''A si ti en prekleman rus, ali kaj!?''
Beseda bi verjetno dala besedo in ta nemara pretep, vendar se je v tem trenutku zaslišalo prikrito šumenje, nato pa je Ana s kotičkom očesa ujela srebrno siv disk v letu. Refleksno je pomežiknila, dovolj počasi, da je neznani leteči predmet efektivno obglavil Arikella in poveljnika O'Connorja.
''Goat fuck!'' je zaklela.
Refleksno se je vrgla na tla in s prsti mrzlično iskala orožje, medtem pa je pred njo padlo novo sveže truplo; iz grmičevja poslani laserski žarek je Lopezu scvrl notranje organe in izstopil v spodnjem delu trebuha.
''Teci!'' ji je zakričal Toorok in s svojim orožjem vžgal rafal v domnevni smeri skritega napadalca. Ni ji bilo potrebno dvakrat reči, ročno delo zakriteža na njenih tovariših je bilo zelo stimulativno. V brezglavem teku se je pognala skozi bujno rastje, z rokami odbijala bodičaste veje, ki so jo bičale po golih rokah in obrazu in upala, da bo kolega zadržal napadalca dovolj dolgo. Kriledeneč krik, ki je sledil kratko zatem, je pokopal njene kratkotrajne upe.
Brez sape je butnila na čistino; blatna struga reke in veliko otočkov zbite ilovice v njej. Nekje za njo v pragozdu je zaslišala nečloveško tuljenje in domnevala, da gre za zmagoviti zov njihove donedavne tarče. Sedaj je ona bila njegova. Pognavši se naprej preko reke je podcenila obrečna tla, spodrsnila in zelo nedostojanstveno butnila v mehko, svetlo, mezeče in zelo mokro blato. Z glavo naprej.
Ko je dvignila glavo iz moče in si skušala spraviti blato izza majice, ga je zagledala.
Z odmerjenimi koraki se ji je klečeči na rečnem bregu počasi bližal. Brez maske in kamuflažne mreže si je lahko dobro ogledala njegovo podobo. Še posebno so ji v oči padli dolgi in zelo ostri zapestni noži.
Dobesedno.
Njen krik je zmotil le jato ptic, ki se je počasi vzdignila iz gozda.