Pomladni Solinar, part 11

ENAJST


"Temu ti porečeš krvavica, ka-li?" z zabavljajočim glasom bil govoril Gromir je, medtem ko bil kovač Rogomir zraven njega že novo meso svinjsko, komaj uplenjeno, bil je ročno v čreva umita ino masti otrebljena vešče tlačil; koščke zrezane na drobno pomešal v posodi veliki je lončeni, v drugi poleg imel je začimb ino dišav mešanico pripravljeno, sol takisto ni umanjkala, s kašo to bil proseno inu ajdovo je še pomešal, dolil krvi obilo neresca, vse skupaj v obliko dolgo ino mesnato izoblikoval v črevu. "Bil sem videl že večje tiče tega od."
Mrzlo bilo je noči zimske sedaj sredi, mrak črni bil je zgoraj na odprtem nebu domoval, oblaki bili so gosti inu temni pokrivali širjavo nebesno, meseca svetlega bilo na spregled nikokor ni. Snežinka bila mala inu bela iz črnine se je izvila, vrtinčila po zraku se v rahlem pišu, od nekod iz hiše vleklo je inu veter severni takisto mrzli jako zelo bil prisoten je, Morana bila jim darila nelepa vseskozi je pošiljala, Vedomec ji hudo reč bil storil!, prav mala snežinka bila je ino nepomembna, ali bila na tala letela je veseno počasi a vztrajno, koder še več pd poprej bilo snega je, kupi zmetani bili so sicer, pak vsega se dalo spet odstraniti z dvorišča ni. Iztegnil roko eno Kalandir je, na dlani goli se snežinka do tal poti na je zaustavila, za trenutek majhen obstala na njega topli koži, ledeno ga bilo je zaskelelo, nato stopila se, izginila. Z neba nočnega bile so druge ji sledile.
"Kar v hlačah ti ga ohrani," zavrnil ga je s pokvarjenim glasom Miroles je.
"Sicer tvegaš, da odreže mesar ti ga ino na pladnju lesenem postreže," dodal je Kvaternik.
"S prilogo, tako domnevam, jajčno," dokončal besedenje jako okvarjeno je Tulgor.
Dvorišču kovačije prostornem akoravno ponekod zelo zasneženem, ponekod pak rdeče okrvavljenem zelo bolj, bil neresec divji ino nevarni svojo pot končal je, visel na tramu močnem akoprav lesen je privezan ino razrezan že dodobra; koža bila mu je odrta, vkraj spravljena za poznejšo rabo, znalo se stvari mnogih različnih iz kože merjasca napraviti je, hlače inu klobuke, rokavice za tople roke.
Tako bilo postopanje je mogoče tudi, da svinjo se celo bilo v kropu vročem baš zelo okopalo je, tako bilo moč ščetine močne z nje je spraviti; vedel je za dela taka ino podobna Kalandir iz časov ko bil doma pomagal je pri klanju ino kolinah.
Ino koline bile naglavno opravilo je pri klanju prasca; zrezki, pečenke inu juhe kisle, to bilo pomena je postranskega, verjetno vsi bili so zbrani tega mnenja. Ko koline so pri kraju, kdo posihmal spraševal po pečenki bi. Od obešenega prašička bilo odrezano je mesa kar nekaj, domneval je on, da za pečenko bili so ga v kuhinjo ženskam poslali, parklji takisto bili so živali manjkali, glava bila posebej je na leseni pladenj dana, mast bila odrezana od živali je, na cvrenje čakala, da zaseko ino ocvirke takenako pridobi se, drobovina posebej iz nje izrezana, mizi na veliki pak bil je Rogomir kot glavni klavec ino kolinar, meso svinjsko inu pridevke skupaj ročno mesil, krvavice, klobase inu jetrnice pravil.
"Nemara tale bode bolj povšeči ti," rekši bil je kovač dokaj mesnato krvavico skupaj spravil; napolnjena z mesom, drobovino, kašo inu krvvjo je dokaj zelo, črevo skoraj bilo pokalo od pritiska je silnega, ga špila komaj skupaj držala je. Dostavil zraven popreje kolin napravljenih jo je, na delo novo se spravil, ostali bili zraven so stali, opazke jako neprimerne ino okvarjene besedovali.
"Da bode nikdo okoli mi pravil, da kakorkoli skopuški Rog da je, Perun ga vžgal!" govoril kovač je, novo mesnino skupj zamesil. "Bilo mi v preteklih časih na uho takole prišlo je, da nekateri mi obilja , kakršno tole že je, zavidajo inu po njem bi hitro posegli, da boje se me ne. Jeziki so zlobni."
"Jeziki, zgolj," dejal je Kvaternik. "Nihče zameri tega ti ne, zavida takisto ne."
"Pač; vse prav zdaj je, govori se, ali ko izve po župi se naši, da klali danes ponoči smo mi, zavidali bodo mi meso inu mast, še kašo vzeli mi bodo nemara." Močno bil je meso v črevo krvavo sunil Rogomir, naprej govoril. " Bili smo s trudom svojim ino krvjo, mojo lastno!, da, inu Kalandirja," vtem bil mu pokimal je, videl ga je, ko pridružil se jim na dvorišču pri rezanju je, "svinjo divjo zatekli inu obvladali, krvavo pobili z močmi skupnimi. Le nam slast ulova naj gre inu nagrada mesnata. Druge pak Svarog naj vžge smredeče."
"Na večerji bodete dobro postreženi, zagotavljam tako vam; inu jutri vsakdo bode delež pravični, jako veliki ino obilni domov bil odnesel." Bili so zbrani veselo pokimali inu dodali besedno zahvalo; vsi bili tukaj sedaj so, bil le Svit odsoten je, odšel na kratko domov je, da ženi naznani, da živ inu zdrav on še je: poročen že bil on edini od lovcev zbranih je, otroka enega imel je. Bila Tinka sama v skrbeh danes ponoči ni, vsi domači bili so zanje bogovom obetali.
"Po novo vedro stopim, tole kmalu polno bo prek roba," dejal Rogomir je, kolinsko meso vkraj pustil, proti notranjosti hiše, kovačije njemu lastne podal se. Bila je svinja razrezana krvavela jako zelo, pod njo podstavljeno imeli so vedro veliko, v katerega kri so lovili rudečo, za pripravo krvavic bila jim potrebna je le-ta. "Na Živo, žival cedi, kot da bi imela mesečino."
"Zime kmalu bode konec ne," rekši bil je Kvaternik do Kalandirja pristopil, zagozdo kruha bil v roki eni nosil je, v ustih nekaj žvečil, dočakati do večerje nočne od mogel ni. "Pripravno bilo bi, ko Kurent bil bi v deželo prišel, z zime snegom inu mrazom vročično pometel."
"Kak kresnik takisto lahko bi pri tem pomogel ljudstvu," menil je Kalandir.
"Heh, resnično," se strinjal kozar je z njim. "Ali bolj v njega domeni je borba Vedomcem z; četudi, Kurent se njega pomoči verjetno branil ne bi."
"O Kurentu beseda vama teče, ka-li?" dospel do njiju Miroles je. "O njem ino kresniku, da," mu potrdil je Kvaternik, dodal pa Kalandir je "Bila mi Tinka govorila je, da kot kresnik bil sem se izkazal, ko očeta Roga sem ji rešil. Zase bi imela me kot kresnika."
"Tako," mu pokimal je Miroles. "O kresniku povedati znajo stari očanci mnogo ino več, pravljice so vedno žive med ljudmi."
"Resnično, nekatere prav neverjetne so; kakih se nekateri starikavci znebijo;" dodal je Kvaternik. "Po eni povedki stari bil je kresnik jako zmikljiv ino domiselen mladenič; ko bil se s sovražnikom svojim določenim je bil, v opravi taki zoper njega šel je, da bila sovragu je gonobna. Kamnita obleka ali pak zelenilo košato, preobleke druge še imel ta kresnik je v rokavu. "
"Da bil ga ti nisi z Vesnikom zamenjal, vprašam," dejal je Gromir od klavne mize, koder bila sta s Tulgorjem meso sveže rezala. "Takisto je o njem rečeno, da o spomladi naokoli hodi ino naravo od hladne zime zaspano prebuja, pazite, zamenjati ga z s totim Vesnikom, ki Vesne spremljevalec je, ne gre. Naloge pak še druge on izpolnjuje; varovanje ljudi ino njih reševanje velikokrat z njim v zvezi je v povedkah omenjeno. Deklino godno ponavadi on rešuje, pred zmajem ali kakim drugim zlodejom; kako že ta imena različna so jim pridevana; Vesina, Marjetica, ..."
"Tinka" rekel Tulgor je, so vsi pogledali ga.
"Takole mislim, ona godna je, rešitve ino še česa drugega potrebna. Bode se potrebno z njo malo pomeniti, znala ona dobra bode biti. Če takole razmišljam, on nje spodnjic bil bi kar čaj prevrel si."
"Kaj si bil ti kaj spil?" ga je z izrazom nestrinjanja na obrazu povprašal Miroles.
"Šmarnico šmentano, najmočnejšo stavim," je dodal Kvaternik.
"Odmakni roke svoje mastne, pokvarjenec," se je zahudoval Gromir. "Z mislimi tako okvarjenimi, kaj vemo kod si bil roke imel."
"Nikarte ostrih besed, bratje," je bil Tulgor, pesar, roke v bran dvignil, izraz okvarjen še vedno bil mu na obrazu kosmatem je. "Bil sem le besedil takisto naglas."
"Dobro storiš, če poskusiš ino mirkaš svoj jezik takega besedenja vpričo Roga, kaj bodeš," mu je dejal Kvaternik, Kalandir pa je Tulgorja v mislih začrtil, volkodlaka nemarnega, ki bržkone mu nameraval je deklico speljati. "Vesel takih misli Tinkin otec nikakor ne bode. Mar bi se bil kak drig dan s šmarnico opijal."
"Čuj, kar sem bil izrekel, bilo je v šali," rekel je Tulgor. "Ali nikaki mi ti tukajle pred vsemi na glas za preklicanega Zadružnika ne imej; tako ti na Svaroga obetam, bolje da ne."
Imela določena združba, ki nadela Zadruga ime si je čudno, oblast od kneza nad zmaji dano; lahko bili z njimi po nebu slovanskem inu bližnjih tujih deželah z njimi leteli, ljudi inu blago tako sem inu tja tovorili. Razen kneza dežele ino kosezov bili so zmaji maloštevilni v naravi redki dokaj zelo, nekaj bili so v sebe lasti imeli jih v Zadrugi. Tako bilo je znano, da letenje v višavah hladnih ino pustih bilo nikakršno prijetno potovanje je; za potnike kratkotrajne morebiti res, ali zmajevodci, pod Zadruge roko močno bili so v zraku mnogo veliko, storilo se vsake toliko časa komu je noro. Šmarnica, pijača močna inu poživljajoča, zvarjena iz rastline šmranice modre, pijača bila jim je lastna; pijača navadna pak ne, odvisni postali le-ti so hitro nje od, mogli brez nje ne, duha ino telo poživljala jim le-ta je. Ali takisto bili so Zadružniki jako čudni od šmarnice znali postati, blodnje ino prividi so bili jih včasih dajali, med ljudstvom bili priljubljeni baš niso, akoprav prevažali ljudi so, blago ino novice oni jim.
"Šmarnice morda pil ti nisi," dejal mu je Kvaternik spravljivo. "Ali neumnosti nelepe ti vseeno v glavi imaš, poznam te. Bolje zate ino za mir vsesplošni, da Rogu na ušesa tvoje govorjenje ne pride."
"No, pa že," se je strinjal Tulgor. Nato obraz se mu je zjasnil, novo zamisel okvarjeno bil je dobil. "Bil sem še ene povedke spomnil se, Kurenta se tiče. Povedal vam jo bodem ob večerji; dekleta zanimala le-ta verjetno bode."
"Le pazi," ga opozoril Gromir je, svareč ino oster bil njega je pogled, češ; gledam te.
Povrnil se nekolikanj kasneje kovač Rogomir je na dvorišče sneženo ino krvavo baš takisto, vedro veliko noseč za prasca kri, spremljal ga Svit je; povrnil se z doma svojega je, družino razveselil živ.
"Bile ženske so kuharijo ino pečenje dokončale; večerja je na mizi," jim dejal je Rog, pospremili le-to novico dobro zbrani klavci so veselo ino glasno. "Velesa na, bil sem pomislil že, da klobaso surovo bom primoran jesti; bil skrajni čas večerjo za je." To rekši bil je Kvaternik napotil med prvimi v kočo hišno se, dasiravno še malo prej je kruha kos nemajhen žvečil.