'ello, haven't updated for a while. Had a few things do to and places to go. Anyway, here's a short story I've wrote. Had it published in a sf/f fanzin even.
author: Rhaegar
language: slovene
genre: fantasy/horror
summary :peasant wench Veronika is accused of witchcraft and burned
rating: PG-17 (off-screen gore/torture)
VEŠČA
Toliko krvi. Topla in čudno lepljiva ji je mezela na prosto in ji počasi, kot mala rdeča zrna sveže omlatenega žita, kapljala na snežno belo krilo, razprostrto in mokro vpojno. Pogled ji je zakrivala velika rdeča gmota in ko je dvignila mokre rjave oči in v obupu iskala prijetnejše stvari, rdeče pokrajine ni bilo konca, tam pa, kjer bi se moralo začeti svetlo nebo, jo je spet čakala le - kri.
Od nekod je prihajalo čudno, poznano bobnenje in oddaljeni grom ji je naznanjal, da se nekaj bliža. Skušala je prisluhniti in razumeti, razbrati pomen glasov. Sedaj se je šele zavedla, da kriči na ves glas v smrtnem strahu, njen zov strašne bolečine ji odmeva v glavi, neznano bobnenje pa je zamolklo razbijanje njenega srca, ki poskakuje v mladih prsih.
"Sedaj, ko ste se nekoliko omehčali, gospodična," je nadaljeval inkvizitor, "lahko nadaljujemo z našim malim pogovorom." In od tod prihaja grom.
Z naporom je odmaknila od slanih solz mokre oči od roke, ki jo je pestovala v drugi, prsti so bili skrčeni v neznanski bolečini, kjer bi morali biti nohti, pa so žuboreli le krvavi izviri, kaplje so padale na tla kot zrna iz praznega klasja.
''To zadevo, zagotovo skrajno neprijetno, tako Vam kot tudi meni, gospodična,'' je vljudno nadaljeval v pražnjo obleko napravljeni mladenič in polistal po tankem snopu listov, ki so ležali na mizi. ''lahko končamo hitro in razmeroma neboleče, v okviru možnosti seveda, lahko pa se zgodi, vkolikor ne bo zadostnega sodelovanja z Vaše strani, da bo jako boleče. Izbira je povsem Vaša.'' Zraven je uradni mučitelj odložil klešče in pregledoval obsežno zbirko orodja.
''In, Tibor,'' je dodal inkvizitor. ''Poskusi tokrat narediti po pravilih. Nič prelivanja krvi.''
Mar bi bil ga na to prej opozoril, si je mislila Veronika in pazljivo premaknila okrvavljeno roko, bolečina jo je neprestano sekala navzgor po životu.
''Kakor ukažejo, gospod,'' je ta pokimal. ''Imam dovolj drugih pripomočkov, da naša ptičica zapoje.''
Veronika je debelo pogoltnila slino in skušala odmakniti oči od mučilnih priprav, proti svoji volji zmedeno begala s pogledom po njih, po sobici in se naposled ustavila na ispraševalcu. Odmevanje v njenih ušesih jo je opozorilo, da jo je nekaj vprašal.
''Kako prosim? Lahko ponovite?''
Inkvizitor je le nejevoljno zmajal z glavo in nato ponovil vprašanje. ''Glede očitanih dejanj. Kako se izrekate glede svoje odgovornosti? Kriva ali nedolžna?''
''Saj ne, da je pomembno za postopek, ali priznam ali ne, kajneda?'' je s kislim glasom izbesedovalo dekle.
''Imajo gospodična kar prav,'' se je nekolikanj nasmehnil inkvizitor.
''Česa natančno sem sploh osumljena?'' je skušala zavlačevati, vedoča pri sebi, da ji ni pomoči.
''Čarovništva, kakopak,'' je jasnega pogledal povedal možakar. ''Ovadba je bila povsem jasno podana, o krivdi po vsej verjetnosti spoh ni potrebno razglabljati. Le priznati morate gospodična in potem postopek lahko zaključimo. Manj boleče za Vas in manj dela za mene.''
''Laži,'' je zajokala Veronika. ''To so le laži, klavete.''
Šele sedaj je v kotu, sključenega na majhnem stolčku, opazila suhega mladeniča, ki je s sklonjeno glavo molče spremljal ves postopek.
''Bor,'' je tiho sklonila glavo. ''Ti si jim povedal.''
''Bo kar držalo,'' je prek spisa pogledal inkvizitor. ''Uslužni cesarjev podložnik je premogel toliko zavesti, da je podal celotno zgodbo. Precej prepričljivo, če smem tako dodati.''
''Bor, zakaj mi to delaš?'' je tiho dejala Veronika. ''Kaj nisem bila dobra s teboj?''
''Um, saj nisem hotel, da pride do tega, Veri, um,'' je zajecljal ta. ''Um, nisem mislil, da bodo resno vzeli, um, ampak, če je res, kaj si bila pa takiste uganjala, um, čarovnico za si se izkazala, um. Ne bi me smela takrat pustiti, veš. Ni bilo lepo.'' Le glavo je sklonila ob tem Veronika, tiho zaihtela.
''Ničesar ne bom priznala,'' je kljubovalno odkimala.
''Priznanje očitanega greha pa je na žalost pogoj za obsodbo,'' se je odkašljal inkvizitor. ''Tibor, če bi bil lahko tako prijazen in pripravil hruško,''
''Ne,'' je jecnila Veronika, ''Ne hruške. Nikari.''
Prošnje niso pomagale in upiranje ter kričanje še manj; postopek je tekel naprej.
Stal je med množico, ki se je zbrala, da bi spremlajal današnje sežige čarovnic. Četudi je bilo hladno jutro, se je nabralo mnogo ljudi, niso ravno vsak dan gonili deklin na grmado. Le vsak drugi dan, včasih še poredkeje.
Na glavni trg sta jo privedla grajska biriča, jo osorno suvala pred seboj. Razmršenih dolgih las in okrvavljenega krila je Veronika jokaje šepala naprej, se sem in tja se ustavila ter bolčala v prazno predse, dokler je stražarja nista sunila naprej.
Povsem slučajno so se ustavili pred njim, saj je bil birič preosoren in je dekle klecnilo v blato ob poti. Zagledala ga je in nekaj dejala.
Njen glas, četudi tih in dekliško mil, mu v uho je bil slišen kakor krik umirajočega in sik strupene kače obenem. "Tvoj pes je imel večjega od tebe."
Ko je bila baklja pristavljena na grmado in kasneje, ko so ognjeni zublji že lizali mlado telo na lesenem vrhu, kasneje bolj, ko je mladenka v poslednjem dahu tulila v pekoči bolečini in se ji je ulil mali potok med nogami, ki se je spremenil v paro skoraj istočasno, kasneje, ko je postava že skoraj popolnoma zoglenela in so se ljudje vaški začeli razhajati, in tudi še mnogo kasneje, ko je on sam v hladni dvorani s počenim glasom prosil v hladni nočni zrak, da lahko poda priznanje, mu je v poslednjem delčku zblojenega uma kot zagnojena iver v očesu brlela le ena misel. Zakaj še vedno slišim njen porogljivi smeh?
Thursday, September 28, 2006
Friday, September 22, 2006
We Got Motherfuckin' Bugs on Board!
Keyboard, that is XD. I'm not talkin' about ants, bees and whatnot, but those small little bugs you get in the yard. They tend to crawl aroud the keyboard, creeping in little holes, even fly in front of the monitor and land on it like it's some fragin' airport. And that's the forth floor we're talking here, not some basement, where it's dark and cold, and wet, perfect for the bugs to reproduce. Had an overgrown cricket last week too. Kriffin' buggers, the lot of them.
Saturday, September 16, 2006
Boards Don't Hit Back
Had a bad feeling about this crappy autumn weather, and sadly I was right. The poor basketball board in the backyard had enough of it and just fell of. Broken into little pieces, splinters even. It's not as if I didn't see it coming. Sooner or later the thing would certainly go Death Star what with all the rain and wind and whatnot. It's been there, right next to the garage door for as long as ten years, no less. Played basketball there I did, aye. But that was before the dark times, before the knee injury. Rest in pieces.
Wednesday, September 13, 2006
Friday, September 08, 2006
Now Playing vol.1
Random playlist of my recent songs, read and see; maybe listen to some.
I loath pretty much the whole western pop and mtv/viva rap/r&b wanabes, and my home musicians only have bright times here and there, so it's j-pop and metal mostly for me, some classics and rock too.
ayumi hamasaki: moments
faye wong: xiang nai er, love letter to myself
utada hikaru: sakura drops
nightwish:higher then hope, angels fall first
lacuna coil: heaven's a lie,
within temptation: swan song, angels, running up that hill
sonata arctica: forest of unicorns
vanessa mae: pachelbel's canon
the cardigans: carnival
gorillaz: el manana
gnarl barkley: go go gadget gospel
red hot chili pappers: otherside
foo fighters: best of you
I loath pretty much the whole western pop and mtv/viva rap/r&b wanabes, and my home musicians only have bright times here and there, so it's j-pop and metal mostly for me, some classics and rock too.
ayumi hamasaki: moments
faye wong: xiang nai er, love letter to myself
utada hikaru: sakura drops
nightwish:higher then hope, angels fall first
lacuna coil: heaven's a lie,
within temptation: swan song, angels, running up that hill
sonata arctica: forest of unicorns
vanessa mae: pachelbel's canon
the cardigans: carnival
gorillaz: el manana
gnarl barkley: go go gadget gospel
red hot chili pappers: otherside
foo fighters: best of you
Wednesday, September 06, 2006
RIP & Konnichiwa
http://dsc.discovery.com/news/2006/09/04/irwin_hum_zoom0.html?category=animals&guid=20060904083000
That makes Snoobie a sad panda, um, koala.
In other news, Japan finally got a male heir to the throne.
Death and birth -> balance.
Monday, September 04, 2006
This Is Where the Fun Begins!
As you were, men. You can stop the courtesy, milady. XD
So, a bright new month I have before me; much to do, more to see.
Final exam in this year to do, got to get my driving license and a girlfriend. Failure is not an option!1 Let's just hope to Worm, it doesn't all turn out to be just another mummer's farce.
So, a bright new month I have before me; much to do, more to see.
Final exam in this year to do, got to get my driving license and a girlfriend. Failure is not an option!1 Let's just hope to Worm, it doesn't all turn out to be just another mummer's farce.
Subscribe to:
Posts (Atom)
