12 Rounds 2:Reloaded
http://www.imdb.com/title/tt2317524/
Ravno v času, ko na wwe sceni Ryback strpava jabronije v rešilca, je na direct-to-video uletel Randy orton, ki se kot reševalec spoprijema z 12 nalogami, ki mu jih pod noge meče togotni bombaš, ki si v slogu Law Abiding CItizen na svoj način išče uteho ob izgubi žene, na seznamu za odstrl pa so vsi, ki so količkaj povezani z avtomobilsko nesrečo. Kleč je kakopak v politiki in korupciji, Orton, pa se opremljen z mobitelom fijaka po nočnem mestu, dostavlja bombe in ugrablja ljudi, da bi le rešil ugrabljeno ženo.
POodobnost z izvirnikom izpred nekaj let, kjer je osrednjo vlogo niti ne tako leseno odigral wwe poster boy John Cena, Littlefingerski bombaš pa je Aidan Gillen, kateremu antagonist iz sequela nea seže do pasu, je očitna, čeprav se je prvenec nato razvil v superioren Speed klon, nadaljevanje pa ostaja v okviru nižjega proračuna in manjšega števila likov, ter tudi bolj linearnega plota.
Orton je za spoznanje manj lesen od svojega lika v ringu, določena dinamika s senatorjevim sinom je prisotna, vseeno pa ob parih dialogih izpade preveč zaspano (Ne on, ne Miz iz tretjega Marinca, ne premoreta karizme, s katero Rock dviga sleherni film v katerem je letos), ob tem pa umanjkajo enovrstičnice ali kakšen RKO; nasploh je, tako kot v izvirniku, neposrednega pretepa bore malo, glede na to, da gre za wrestlerja. Nekaj potrebnega subplota doda detektivka, ki za spremembo ni povsem nesposobna in podobno kot v prvem delu spravi policijo v iskanje pravega storilca, ne pa, da je samo za motnjo glavnemu junaku. WWE tedensko ven spravi 6 wrestling oddaj in občasno še kakšen ppv, tako da ni čudno, da je produkcija na višji ravni od večine onih ostarelih b junakov, ki snemajo po vzhodni evropi.
6,5/10
Assault on Wall Street
http://www.imdb.com/title/tt2368553/
Uwe Boll je najprej posnel Postal, ki se ni ravno približal svoji igričarski predlogi, nato je nadaljeval z Rampage, kjer glavni lik pod pretvezo svetobolja brezkompromisno postreli lokalno prebivalstvo, v pričujočem izdelku pa končno pride na vrsto osnovna premisa: mali človek ima dovolj in se s puško spravi nad 1%.
Varnostnik se zaradi zdravstvenih računov znajde v finančni stiski, svoje dodajo ekonomska kriza, špekulanti z Wall Streeta, odvetniki in borzni posredniki, nakar izgubi pe službo, žena pa naredi samomor; kot da bi snov pobrali iz resničnih dogodkov iz slOVENije. Po Punishersko se oprata z orožjem in naredi odstrel odgovornih posameznikov.
Da gre za Uwe Boll film, se pozna le pri tem, da je notri Michaele Pare, sicer pa je igra, še posebno s strani Dominica Purcella, dialog in sam tempo ter režija na visoki ravni. Ekonomska stiska ni melodramatična, a realistična, zmoti le nekolikanj prehiter in srečen konec, ko glavni lik brez problemov postreli celotno pisarno, nato pa se mimo policistov sprehodi skozi glavni izhod.
7/10
Tuesday, May 28, 2013
Monday, May 27, 2013
Natsu Basho, Week 2
Juryo:
Homasho je drugi del turnirja popravil svoj sumo in po slabem začetu iztržil rezultat 9:6, kar pa ga na nizki poziciji j14 še ne pelje nazaj v makuuchi divizijo. Tja bo slejkoprej napredoval juryo zmagovalec j3 Kotoyuki (13:2), ki je danes za yusho premagal (12:3) j6 Tokushoryuja. J1 Tamawashi bo najverjetneje tudi med napredovalci; danes je premagal solidnega j8 Tochinowako (10:5). 10 ali več zmag je zbral tudi j13 Kagamio (12:3). J10 Čeh Takanoyama in Tokushinho sta oba na minimalnem MK 7:8. Med potencialnimi sumotoriji, ki bodo izgubili status sekitorija so j14 Kagamio (7:8), j13 Akiseyama (7:8) in j11 Kimurayama (3:12).
Z osvojitvijo yusha v makushita diviziji pa bo v juryo napredoval Egipčan Oosunaarashi in postal prvi Afriški sekitori.
Makuuchi:
Najprej par rikishijev, ki so razočarali;
Daikiho (3:12) je debitiral v mukuuchiju s 7 zaporedminimi porazi in ponavadi končal na hrbtu, posledično se bo vrnil nazaj v juryo. Azumaryu je bil malček boljši s šestimi zmagami, kar ga ne bo obvarovalo izpada.
Jokoryu, ki je v nižjih divizijah postavljal rekorde se v najvišjem rangu na znajde najbolje in je prav tako začel z nizom sedmih porazov in zmogel vsega 4 zmage. Na izhodu je tudi M15 Homarefuji (5:10).
Tochinoshin je bil še nekolikanj slabši in začel z desetkico; (2:13). Aoiyama je po drugi strani začel s petimi zmagami, nato pa naredil serijo 10 porazov. Gagamaru je na ugodni poziciji M11 lagodno prišel do 11 zmag.
Heel divizija je bila relativno uspešna in zato niti ne preveč podpasna; Aran in Tokitneku sta imela bolj ali manj legit borbe; Mongol je zbral kar 10 zmag, Rus pak 11 porazov. Od KazeBros je Yoshi končal z minimalnim MK, Take pa pri 9 zmagah.
'He's Ready, Brother' oddelek je bil uspešen; Takayasu (8:7) in bi lahko bil uspešnejši, Ikioi (9:6), Chiyotairyu (10:5) in Myogiryu (11:4); slednji je upsetal yokozuno in dva ozekija ter ni na koncu prislužil posebno nagrado za tehniko, že njegovo 5.
Spodnji del sanyakuja je bil počiščen; Komusubija Tochiozan (6:9) in Okinoumi (4:11) in sekiwakeja Goeido ter Baruto niso nudili pravega odpora ozekijem in yokozunam. Za nameček se je BAruto zaradi poškodbe kolena spet umaknil in bo bržkone kyujo tudi na naslednjem turnirju, Goedio pa ni bil uspešen pri nabiranju 10 ali več zmag za ozeki run.
Zadnji trije boji turnirja so bili vsi odločilni in potencialno zanimivi, razplet pa antiklimatično pričakovan.
Trije ozekiji so bili v dobri formi, kadoban Kotooshu pak je čakal na potrebno 8. zmago vse do zadnjega dne, ko mu je nasproti stal ozeki Kakuryu. Mongol je tekom turnirja prikazal zelo čvrst sumo, a je kar nekolikanj pričakovano prepustil zmago.
V derbiju obeh japonskih ozekijev je zmagal Kotoshogiku (11:4), potem ko je nepričakovano lahko zrinil ven Kisenosata, ki se ni pretirano upiral, predtem pa je bil do predzadnjega dne neporažen in tudi proti Hakuhoju prikazal eno svojih boljših borb. Za uteho je z 13:2 osvojil jun-yusho.
Yokozuna derbi zadnjega dne je bil tako zgolj še formalnost; Harumafuji (11:4) je že pred tem bil izven borbe za končno zmago in bi se lahko po dbeh porazih v prvem tednu tudi predčasno umaknil, a je vztrajal in z ne preveč dobrim rezultatom za yokozuno dočakal konec turnirja. V zadnji borbi ni bilo pravega žara in želje po zmagi, tako da je Hakuho osvojil zensho-yusho. But you already knew that.
Homasho je drugi del turnirja popravil svoj sumo in po slabem začetu iztržil rezultat 9:6, kar pa ga na nizki poziciji j14 še ne pelje nazaj v makuuchi divizijo. Tja bo slejkoprej napredoval juryo zmagovalec j3 Kotoyuki (13:2), ki je danes za yusho premagal (12:3) j6 Tokushoryuja. J1 Tamawashi bo najverjetneje tudi med napredovalci; danes je premagal solidnega j8 Tochinowako (10:5). 10 ali več zmag je zbral tudi j13 Kagamio (12:3). J10 Čeh Takanoyama in Tokushinho sta oba na minimalnem MK 7:8. Med potencialnimi sumotoriji, ki bodo izgubili status sekitorija so j14 Kagamio (7:8), j13 Akiseyama (7:8) in j11 Kimurayama (3:12).
Z osvojitvijo yusha v makushita diviziji pa bo v juryo napredoval Egipčan Oosunaarashi in postal prvi Afriški sekitori.
Makuuchi:
Najprej par rikishijev, ki so razočarali;
Daikiho (3:12) je debitiral v mukuuchiju s 7 zaporedminimi porazi in ponavadi končal na hrbtu, posledično se bo vrnil nazaj v juryo. Azumaryu je bil malček boljši s šestimi zmagami, kar ga ne bo obvarovalo izpada.
Jokoryu, ki je v nižjih divizijah postavljal rekorde se v najvišjem rangu na znajde najbolje in je prav tako začel z nizom sedmih porazov in zmogel vsega 4 zmage. Na izhodu je tudi M15 Homarefuji (5:10).
Tochinoshin je bil še nekolikanj slabši in začel z desetkico; (2:13). Aoiyama je po drugi strani začel s petimi zmagami, nato pa naredil serijo 10 porazov. Gagamaru je na ugodni poziciji M11 lagodno prišel do 11 zmag.
Heel divizija je bila relativno uspešna in zato niti ne preveč podpasna; Aran in Tokitneku sta imela bolj ali manj legit borbe; Mongol je zbral kar 10 zmag, Rus pak 11 porazov. Od KazeBros je Yoshi končal z minimalnim MK, Take pa pri 9 zmagah.
'He's Ready, Brother' oddelek je bil uspešen; Takayasu (8:7) in bi lahko bil uspešnejši, Ikioi (9:6), Chiyotairyu (10:5) in Myogiryu (11:4); slednji je upsetal yokozuno in dva ozekija ter ni na koncu prislužil posebno nagrado za tehniko, že njegovo 5.
Spodnji del sanyakuja je bil počiščen; Komusubija Tochiozan (6:9) in Okinoumi (4:11) in sekiwakeja Goeido ter Baruto niso nudili pravega odpora ozekijem in yokozunam. Za nameček se je BAruto zaradi poškodbe kolena spet umaknil in bo bržkone kyujo tudi na naslednjem turnirju, Goedio pa ni bil uspešen pri nabiranju 10 ali več zmag za ozeki run.
Zadnji trije boji turnirja so bili vsi odločilni in potencialno zanimivi, razplet pa antiklimatično pričakovan.
Trije ozekiji so bili v dobri formi, kadoban Kotooshu pak je čakal na potrebno 8. zmago vse do zadnjega dne, ko mu je nasproti stal ozeki Kakuryu. Mongol je tekom turnirja prikazal zelo čvrst sumo, a je kar nekolikanj pričakovano prepustil zmago.
V derbiju obeh japonskih ozekijev je zmagal Kotoshogiku (11:4), potem ko je nepričakovano lahko zrinil ven Kisenosata, ki se ni pretirano upiral, predtem pa je bil do predzadnjega dne neporažen in tudi proti Hakuhoju prikazal eno svojih boljših borb. Za uteho je z 13:2 osvojil jun-yusho.
Yokozuna derbi zadnjega dne je bil tako zgolj še formalnost; Harumafuji (11:4) je že pred tem bil izven borbe za končno zmago in bi se lahko po dbeh porazih v prvem tednu tudi predčasno umaknil, a je vztrajal in z ne preveč dobrim rezultatom za yokozuno dočakal konec turnirja. V zadnji borbi ni bilo pravega žara in želje po zmagi, tako da je Hakuho osvojil zensho-yusho. But you already knew that.
Thursday, May 23, 2013
Natsu Basho, Week 1
Tokratni majski turnir premore nekaj zanimivih stranskih storylinov, medtem ko je vprašanje yusho zmagovalca bržkone že oddano v naprej, saj z izjemo zenkrat neporaženih ozekije Kisenosata in Kakurya ostali ne predstavljajo resnih konkurentov. Harumafuji je dropnil dva kinboshija (proti ) že v prvem tednu in izgledalo je že, da se bo zaradi poškodbe oz. slabega rezultata predčasno umaknil.
Ozekiji so sicer zelo suvereno začeli turnir in zmagali vse dvoboje prvih štirih dni, nato pa sta heya kolega Kotoshogiku in kotooshu dva dni zapored izgubila. Za Bolgara je vsaka zmaga še tolikanj bolj pomembna, saj je v kadoban položaju zaradi MK od prejšnjič in za ohranitev ozeki statusa potrebuje minimalnih 8 zmag. Bivši ozeki Baruto je medtem daleč od vrnitve med ozekije, saj je po dobrih prvih dneh nanizal par porazov, nato pa proti Kisenosatu še obnovil poškodbo noge in je z rezultatom (3:5 ) kyujo od 8. dne, bržkone pa bo izgubil tudi sekiwake položaj. Goeido s 5:3 rezultatom tudi tokrat bržkone ne more upati na ozeki run.
Dobra forma ozekijev je seveda posledično pustila zgornji del makuuchi divizije praktično na nuli, saj sta Tochinoshin in Takarafuji na 0:8, Okinoumi in Kitataiki pa 1:7. V spodnjem delu so blizu MK z 1:7 Daikiho, Jokoryu in Sadanofuji. Prva dva sta razmeroma razočarala, sploh debitant Daikiho, ki nikakor ne najde svoje forme, podobno kot veteran Wakanosato, ki se bržkone bliža upokojitvi. Chiyotairyu je očitno saniral poškodbo in je 5:3, enako Brazilec Kaisei, ki je prve dni deloval izgubljeno, nato pa nanizal serijo zmag. Enakrezultat ima tudi Aoiyama, kar je na njegovo M4 pozicijo več kot odličen rezultat.
Myogiryu je prav tako pri petih zmagah, s kinoboshijem proti Harumafujiju in zmagama proti kotooshu in Kotoshogiku, proti Barutu pa je pobasal fusen.
Tokitenku bo tudi brez podpasnosti dokaj lagodno prišel do KK, drugi zmikljivec Miško je pak z 2:8 izkupičkom v slabšem položaju. KazeBros ima preslikan rezultat, Take je 5:3, Yoshi pa 3:5.
Homasho, ki je zaradi poškodbe rame izpustil zadnja dva turnirja in padel na dno juryo divizije,je po polovici turnirja na polovičnem izkupiču 4:4, na prekarni j14 pozicijipa nujno potrebuje pozitiven rezultat, saj bi ga morebitni MK ekspresno poslal v makushito, od koder bi se pri teh letih in s trenutno obrambno naravnano tehniko le stežka spet vrnil med sekitorije. V juryu zaenkrat vodi Tokushoryu (8-0). Od 10 dne je kyujo M12W Kyokushuho (5-4), ob nadaljevanju pa se mu v juryu znata pridružiti še Daikiho, Homerafuji in še kdo.
Ozekiji so sicer zelo suvereno začeli turnir in zmagali vse dvoboje prvih štirih dni, nato pa sta heya kolega Kotoshogiku in kotooshu dva dni zapored izgubila. Za Bolgara je vsaka zmaga še tolikanj bolj pomembna, saj je v kadoban položaju zaradi MK od prejšnjič in za ohranitev ozeki statusa potrebuje minimalnih 8 zmag. Bivši ozeki Baruto je medtem daleč od vrnitve med ozekije, saj je po dobrih prvih dneh nanizal par porazov, nato pa proti Kisenosatu še obnovil poškodbo noge in je z rezultatom (3:5 ) kyujo od 8. dne, bržkone pa bo izgubil tudi sekiwake položaj. Goeido s 5:3 rezultatom tudi tokrat bržkone ne more upati na ozeki run.
Dobra forma ozekijev je seveda posledično pustila zgornji del makuuchi divizije praktično na nuli, saj sta Tochinoshin in Takarafuji na 0:8, Okinoumi in Kitataiki pa 1:7. V spodnjem delu so blizu MK z 1:7 Daikiho, Jokoryu in Sadanofuji. Prva dva sta razmeroma razočarala, sploh debitant Daikiho, ki nikakor ne najde svoje forme, podobno kot veteran Wakanosato, ki se bržkone bliža upokojitvi. Chiyotairyu je očitno saniral poškodbo in je 5:3, enako Brazilec Kaisei, ki je prve dni deloval izgubljeno, nato pa nanizal serijo zmag. Enakrezultat ima tudi Aoiyama, kar je na njegovo M4 pozicijo več kot odličen rezultat.
Myogiryu je prav tako pri petih zmagah, s kinoboshijem proti Harumafujiju in zmagama proti kotooshu in Kotoshogiku, proti Barutu pa je pobasal fusen.
Tokitenku bo tudi brez podpasnosti dokaj lagodno prišel do KK, drugi zmikljivec Miško je pak z 2:8 izkupičkom v slabšem položaju. KazeBros ima preslikan rezultat, Take je 5:3, Yoshi pa 3:5.
Homasho, ki je zaradi poškodbe rame izpustil zadnja dva turnirja in padel na dno juryo divizije,je po polovici turnirja na polovičnem izkupiču 4:4, na prekarni j14 pozicijipa nujno potrebuje pozitiven rezultat, saj bi ga morebitni MK ekspresno poslal v makushito, od koder bi se pri teh letih in s trenutno obrambno naravnano tehniko le stežka spet vrnil med sekitorije. V juryu zaenkrat vodi Tokushoryu (8-0). Od 10 dne je kyujo M12W Kyokushuho (5-4), ob nadaljevanju pa se mu v juryu znata pridružiti še Daikiho, Homerafuji in še kdo.
Tuesday, May 21, 2013
Blockbusters 2013
Sequeli, prequeli, alternativna vesolja, reciklaža akcijskih in sci-fi klasik ter igračkarskih predlog, zraven je pa še eden po bojda resničnih dogodkih - mhm, iz smetnjaka smrdi po poletnih kockoruših(tm), od katerih je vsaj polovica oplemenitena z zajetnim dodatkom star wars elementov; pa sem mislil, da nas bo Disney z njimi zasul šele čez nekaj let.
Po začetku leta, ko sem pogledal kup b akcijad od Austina, JCVD&co (kar me spomni, da je spet čas za kakšnega od Gary Danielsa) in serije creature mockbusterjev, je sedaj čas za kratek pregled letošnjih filmov, ki so zaradi v prvem odstavku naštetih elementov vnaprej obsojeni na visok denarni izkupiček in slabe kritike.
Oblivion izpade najbolje, četudi gre v osnovi 'samo' za posrečeno mešanico neštetih sci-fi elementov in poklonov tovrstnim klasičnim filmom; zmes pretencijoznega Moon in obskurnega Cargo z dodatki 'zadnjega' moža na zemlji, seveda pa se ne da spregledati niti Last Starfighter, Odiseje 2001, Matrice in še česa.
Prvi v seriji treh letošnjih filmov s postapokaliptično premiso zapuščene Zemlje; za Elysium sem delno optimističen, od After Earth pa ne pričakujem ničesar omembe vrednega.
Reciklaža je očitna, a tokrat za spremembo zelo dobro izvedena; tempo je ravno pravšnji, da ogledalec ohrani zbranost skozi 2 uri (tukaj grdo gledam Iron Man 3 in Oza, kjer prve pol ure gledalca bombrardirajo z bla bla šodrom), podajanje zgodbe z začetno ekspozicijo, ki ni nadležna, in poda nastavek za logično in ne za lase privlečeno razkritje (ane, Oz?) je prav tako vuredu tempirano, enako uvajanje likov. Ker pred ogledom nisem bral opisov ali liste igralcev sem bil tolikanj bolj prijetno presenečenj ob uvidu določenih igralcev; čeprav bi bila lahko vsaj dva malček bolje izkoriščena. Prav gotovo eden top 10 filmov leta.
Jcvd je imel v 90-ih zelo posrečen Dia Hard klon, Sudden Death imenovan, kjer je glavni negativec imel načrt, sredstva in voljo počiti slehernika. Vsega tega tudi v Olympus has Fallen ne manjka, enovrstičnice so prisotne, midlevel boss prav tako, izbira relativno znanih igralcev za minimalne stranske vloge pa je odkazovala na več subplotov in morebitni twist s predsednikovim namestnikom, ki pa ga na žalost ni bilo. Razmeroma spodobna zgodba in brutalno neomiljena akcija, vse kar si Die Hard 5 želi, da bi imel. Skoraj identičen White House Down pa kani uleteti čez par mesecev.
Prvi G.I Joe je smrdel po cgi-Bayfest Transformerjih, nadaljevanje pak po plotu in izvedbi bolj spominja na X-men franšizo, s tem, da je manj Wolverina in več ninja. Obojega pa bo verjetno obilovalo tudi v Wolverinu, ki bo uletel vkratkem. Vseeno bolj gledljiv in ne intelektualno podcenjujoč od Železnega moža in Čarovnika iz Oza, ob tem pa premore še The Rocka, ki podobno kot pri Pain&Gain doda par točk h končni oceni.
Zvezdne Steze:AU začnejo podobno kot Iron Man s teroristično eksploatacijo in cosplayanjem izvirnika, nato pa se ustvarjalci prenehajo povsem truditi in dobimo skoraj dobesedno ponovitev Wrath of Khan (bi si mislil, da so se pri Nemesis kaj naučili) z veliko elementi Star Wars:Ep2/3 (lava, koordinate skrivne vojaške baze, lov po coruscantu, 'nov this is podracing' plavanje po vesolju.) Očitno novih SW filmov sploh ne potrebujemo, saj sta Oz in ST povsem dovolj, tukaj pa je še nedavni Disneyev John Carter. Glavni negativec očitno nekaterim ni dovolj, zato mora zlobo deliti z random vojne potrebnim generalom, kivzrokuje ponepotrebnem zapletenemu plotu.
Oz je prequel, izpade kot remake, če pa bi si želeli kaj količkaj originalnega in/ali zanimivega iz Oza, pa je treba poseči po miniseriji Tin Man, ki za razliko od tegale šodrastega skrapucala izkoristi steam/dieselpunk, resda pa ne more mimo naumnih sestrskih razprtij in absurdno prikladnega plota. Kunisova čarovnica je [Steiner]/FAT/[Steiner],
njena romanca s čarovnikom pod ravnjo one iz SW:Ep2, twist povsem nepotreben in antiklimatičen, zaključni boj pa vzet naravnost iz SW:Ep3&6, če se k temu doda še neprepričljivo plastičen cgi, ki v črnobeli tehniki izpade še grši, je vse skupaj komaj kaj boljše od tretjega nadaljevanja Iron Mana (Avangers je bil tak al tak Iron Man in prijatelji).
Mandarin oziroma manjko le-tega me kot nebralcu stripovskega Iron Mana ne moti (če bi hoteli stripovskega, bi dobili kaj podobnega patetičnemu Lokiju iz Avengerjev, če pa bi šli po sprva nakazani poti, bi dobili teroriste iz prvega IM); prav tako me ne moti reciklaža Dark Knight Rises, cgi ali preveč opuščenih plotov, elementov in likov, ki so notri za potrebe kontinuitete in zadovoljitev striparskih geekov. Moti pa me ponepotrebnem zamotan neumen plot, načrt osrednjega nezanimiviega zlobca in predvsem nezanivimo nakladanje RDJR, ki večino časa preživi zunaj kostuma in se gre ekscentričnega detektiva, ter nadležni ženski liki. Pravzaprav identični minusi, kot pri Sherlocku Holmesu (2). Star Trek, G.I.Joe in Pain&Gain imajo svoje pomanjkljivosti, a so kljub vsemu normalno gledljivi, Iron Man 3 pa me je prav spravil v slabo voljo. V dobro mu štejem edino, da ni samo še en remake origin zgodbe (ane, Superman?), in da so ga razmeroma hitro sproducirali in ne posiljevali publike par let vnaprej (ane, Dark Knight Rises in Superman?)
Slabši od IM2, Thora in Captain America, čeprav ne porabi polovice filma za pripravo na Avangers, prav tako kot tretji del trilogije slabši od Spider-man 3 in TDKR.
mfw Iron Man 3 & Oz:
Oblivion 7/10, Olympus Has Fallen 6,8/10,
G.I. Joe 6,3/10, Pain ino Gain 6,2/10,
Star Trek:Into Darkness 6/10,
Oz 5,8/10, Iron Man 3 4/10.
Po začetku leta, ko sem pogledal kup b akcijad od Austina, JCVD&co (kar me spomni, da je spet čas za kakšnega od Gary Danielsa) in serije creature mockbusterjev, je sedaj čas za kratek pregled letošnjih filmov, ki so zaradi v prvem odstavku naštetih elementov vnaprej obsojeni na visok denarni izkupiček in slabe kritike.
Oblivion izpade najbolje, četudi gre v osnovi 'samo' za posrečeno mešanico neštetih sci-fi elementov in poklonov tovrstnim klasičnim filmom; zmes pretencijoznega Moon in obskurnega Cargo z dodatki 'zadnjega' moža na zemlji, seveda pa se ne da spregledati niti Last Starfighter, Odiseje 2001, Matrice in še česa.
Prvi v seriji treh letošnjih filmov s postapokaliptično premiso zapuščene Zemlje; za Elysium sem delno optimističen, od After Earth pa ne pričakujem ničesar omembe vrednega.
Reciklaža je očitna, a tokrat za spremembo zelo dobro izvedena; tempo je ravno pravšnji, da ogledalec ohrani zbranost skozi 2 uri (tukaj grdo gledam Iron Man 3 in Oza, kjer prve pol ure gledalca bombrardirajo z bla bla šodrom), podajanje zgodbe z začetno ekspozicijo, ki ni nadležna, in poda nastavek za logično in ne za lase privlečeno razkritje (ane, Oz?) je prav tako vuredu tempirano, enako uvajanje likov. Ker pred ogledom nisem bral opisov ali liste igralcev sem bil tolikanj bolj prijetno presenečenj ob uvidu določenih igralcev; čeprav bi bila lahko vsaj dva malček bolje izkoriščena. Prav gotovo eden top 10 filmov leta.
Jcvd je imel v 90-ih zelo posrečen Dia Hard klon, Sudden Death imenovan, kjer je glavni negativec imel načrt, sredstva in voljo počiti slehernika. Vsega tega tudi v Olympus has Fallen ne manjka, enovrstičnice so prisotne, midlevel boss prav tako, izbira relativno znanih igralcev za minimalne stranske vloge pa je odkazovala na več subplotov in morebitni twist s predsednikovim namestnikom, ki pa ga na žalost ni bilo. Razmeroma spodobna zgodba in brutalno neomiljena akcija, vse kar si Die Hard 5 želi, da bi imel. Skoraj identičen White House Down pa kani uleteti čez par mesecev.
Prvi G.I Joe je smrdel po cgi-Bayfest Transformerjih, nadaljevanje pak po plotu in izvedbi bolj spominja na X-men franšizo, s tem, da je manj Wolverina in več ninja. Obojega pa bo verjetno obilovalo tudi v Wolverinu, ki bo uletel vkratkem. Vseeno bolj gledljiv in ne intelektualno podcenjujoč od Železnega moža in Čarovnika iz Oza, ob tem pa premore še The Rocka, ki podobno kot pri Pain&Gain doda par točk h končni oceni.
Zvezdne Steze:AU začnejo podobno kot Iron Man s teroristično eksploatacijo in cosplayanjem izvirnika, nato pa se ustvarjalci prenehajo povsem truditi in dobimo skoraj dobesedno ponovitev Wrath of Khan (bi si mislil, da so se pri Nemesis kaj naučili) z veliko elementi Star Wars:Ep2/3 (lava, koordinate skrivne vojaške baze, lov po coruscantu, 'nov this is podracing' plavanje po vesolju.) Očitno novih SW filmov sploh ne potrebujemo, saj sta Oz in ST povsem dovolj, tukaj pa je še nedavni Disneyev John Carter. Glavni negativec očitno nekaterim ni dovolj, zato mora zlobo deliti z random vojne potrebnim generalom, kivzrokuje ponepotrebnem zapletenemu plotu.
Oz je prequel, izpade kot remake, če pa bi si želeli kaj količkaj originalnega in/ali zanimivega iz Oza, pa je treba poseči po miniseriji Tin Man, ki za razliko od tegale šodrastega skrapucala izkoristi steam/dieselpunk, resda pa ne more mimo naumnih sestrskih razprtij in absurdno prikladnega plota. Kunisova čarovnica je [Steiner]/FAT/[Steiner],
njena romanca s čarovnikom pod ravnjo one iz SW:Ep2, twist povsem nepotreben in antiklimatičen, zaključni boj pa vzet naravnost iz SW:Ep3&6, če se k temu doda še neprepričljivo plastičen cgi, ki v črnobeli tehniki izpade še grši, je vse skupaj komaj kaj boljše od tretjega nadaljevanja Iron Mana (Avangers je bil tak al tak Iron Man in prijatelji).
Mandarin oziroma manjko le-tega me kot nebralcu stripovskega Iron Mana ne moti (če bi hoteli stripovskega, bi dobili kaj podobnega patetičnemu Lokiju iz Avengerjev, če pa bi šli po sprva nakazani poti, bi dobili teroriste iz prvega IM); prav tako me ne moti reciklaža Dark Knight Rises, cgi ali preveč opuščenih plotov, elementov in likov, ki so notri za potrebe kontinuitete in zadovoljitev striparskih geekov. Moti pa me ponepotrebnem zamotan neumen plot, načrt osrednjega nezanimiviega zlobca in predvsem nezanivimo nakladanje RDJR, ki večino časa preživi zunaj kostuma in se gre ekscentričnega detektiva, ter nadležni ženski liki. Pravzaprav identični minusi, kot pri Sherlocku Holmesu (2). Star Trek, G.I.Joe in Pain&Gain imajo svoje pomanjkljivosti, a so kljub vsemu normalno gledljivi, Iron Man 3 pa me je prav spravil v slabo voljo. V dobro mu štejem edino, da ni samo še en remake origin zgodbe (ane, Superman?), in da so ga razmeroma hitro sproducirali in ne posiljevali publike par let vnaprej (ane, Dark Knight Rises in Superman?)
Slabši od IM2, Thora in Captain America, čeprav ne porabi polovice filma za pripravo na Avangers, prav tako kot tretji del trilogije slabši od Spider-man 3 in TDKR.
mfw Iron Man 3 & Oz:
Oblivion 7/10, Olympus Has Fallen 6,8/10,
G.I. Joe 6,3/10, Pain ino Gain 6,2/10,
Star Trek:Into Darkness 6/10,
Oz 5,8/10, Iron Man 3 4/10.
Saturday, May 11, 2013
Manborg, Monster Brawl, Sushi Girl
ManBorg
http://www.imdb.com/title/tt2060525/
Soočeni z nizkim oziroma ničnim proračunom in povsem šund fabulo se lahko nadebudni ustvarjalci z produkcije odločijo bodisi za smer v katero je šla mini serija Metal Hurlant bodisi za to, kar je Man Borg. Prej omenjena serija po klasični stripovski predlogi je preveč omejena s kratkostjo formata in neizkoriščenostjo potencijala izvirnika, cgi pa je na ravni web serije, zgodbovno pa večinoma izpade pretenijozno. Pričujoči izdelek pak je nasprotno zelo zabaven sc-ifi šodr, ki samoparodijaroče vključuje elemente iz sirastih 80/90 splatter akcij, povsem retro posebne učinke, vključno s stopmotionom, vse skupaj pa spominja na mešanico video iger Doom in Mortal Kombat, z dodatkom originalnih Star Wars.
Johnny Cage, Sonya in Lu Keng
Padli vojak se v slogu Univerzalnega vojaka vrne v boj proti hordam naci vampirjev iz pekla, pri tem pa mu družbo dela trojica bojevnikov na čelu z No.1 Manom, ki je kakopak sinhroniziran v slogu Godfrey Ho štancev. Postapokaliptični živelj je borgizificiran v slogu MK3, glavni junaki pa se med drugim borijo v gladiatorski areni, na hoveroardih ipd. Akcija je takorekoč neprestana in očitno zapretiravana, dialogi ementalerski, končni šef pa okusno odvraten. Minus je le v kratkosti filma in nekaterih neizkoriščenih subplotih, ki vključujejo izgubljeno sestro pionirko in beta demonskega poveljnika.
7/10
Monster Brawl
http://www.imdb.com/title/tt1716753/
Kupček klasičnih pošasti se spopade v wrestling ringu v tej mešanici Darkstalkers in Celebritiy Deathmatch.
Kljub minimalnemu proračunu igralska lista premore par pretepaških očancev, kot so Kevin Nash, kot general in meneger zombija, Jimmy Hart kot hiperaktivni napovedovalec in Herb Dean kot gostujoči sodnik, Lance Henriksen pa posodi svoj glas kot napovedovalec in infight medklicnik v slogu Shao Khana.
Vse skupaj je zastavljeno kot tv epizoda wrestlinga, tako da kakšne posebne zgodbe ni, z izjemo subplota, da se vse to dogaja na starem pokopališču, kar proti koncu vzrokuje manjšemu vpadu zombijev. Kratka predstavitev in promo posameznih pretepačev se nadaljuje z nepredolgimi obračuni, vmes pa komentatorja zabavljata po svoje; eden je zapit, drugi bivši rokoborec, medtem ko se v ringu mlatijo pošasti iz preteklosti - kot da bi gledal TNA.
Pretepi, ki bi lahko bili malček daljpi, se običajno končajo s fatalityi, osvetlitev prizorišča je le kanček nad ROH, zato pa je komentatorski dvojec mnogo bolj poslušljiv od zlajnanega WWE šodra.
6,5/10
Sushi Girl
http://www.imdb.com/title/tt1606339/
Roparski tovariši se zberejo na zadnji sushi večerji, da bi od kolega dobili informacije o pogrešanem plenu, nakar se stvari zapletejo. Plot tukaj spomni na Stolen, a Cage se je preganjal za taksistom po celem mestu, tukaj pa je celotno dogajanje osredotočeno na zasebno obednico, kjer se razpleta skorja Tarantinovski dialog, ki pa ni banalen ali nepomemben, saj se počasi razpletajo posamezni karakterji in razmerja, ne izostane pa niti končni preobrat. Proper Tony Todd kot Kingpin in odlični Mark Hamill kot lokalni psihopat, medtem ko sta Biehn in Trejo zreducirana na varnostnika, ki ju počijo v njuni edini sceni. Prizori mučenja, em pridobivanja informacij, ponekod zaide že skoraj v torture porn vode, a je celotna scenografija na okusnem nivoju.
6,6/10
http://www.imdb.com/title/tt2060525/
Soočeni z nizkim oziroma ničnim proračunom in povsem šund fabulo se lahko nadebudni ustvarjalci z produkcije odločijo bodisi za smer v katero je šla mini serija Metal Hurlant bodisi za to, kar je Man Borg. Prej omenjena serija po klasični stripovski predlogi je preveč omejena s kratkostjo formata in neizkoriščenostjo potencijala izvirnika, cgi pa je na ravni web serije, zgodbovno pa večinoma izpade pretenijozno. Pričujoči izdelek pak je nasprotno zelo zabaven sc-ifi šodr, ki samoparodijaroče vključuje elemente iz sirastih 80/90 splatter akcij, povsem retro posebne učinke, vključno s stopmotionom, vse skupaj pa spominja na mešanico video iger Doom in Mortal Kombat, z dodatkom originalnih Star Wars.
Johnny Cage, Sonya in Lu Keng
Padli vojak se v slogu Univerzalnega vojaka vrne v boj proti hordam naci vampirjev iz pekla, pri tem pa mu družbo dela trojica bojevnikov na čelu z No.1 Manom, ki je kakopak sinhroniziran v slogu Godfrey Ho štancev. Postapokaliptični živelj je borgizificiran v slogu MK3, glavni junaki pa se med drugim borijo v gladiatorski areni, na hoveroardih ipd. Akcija je takorekoč neprestana in očitno zapretiravana, dialogi ementalerski, končni šef pa okusno odvraten. Minus je le v kratkosti filma in nekaterih neizkoriščenih subplotih, ki vključujejo izgubljeno sestro pionirko in beta demonskega poveljnika.
7/10
Monster Brawl
http://www.imdb.com/title/tt1716753/
Kupček klasičnih pošasti se spopade v wrestling ringu v tej mešanici Darkstalkers in Celebritiy Deathmatch.
Kljub minimalnemu proračunu igralska lista premore par pretepaških očancev, kot so Kevin Nash, kot general in meneger zombija, Jimmy Hart kot hiperaktivni napovedovalec in Herb Dean kot gostujoči sodnik, Lance Henriksen pa posodi svoj glas kot napovedovalec in infight medklicnik v slogu Shao Khana.
Vse skupaj je zastavljeno kot tv epizoda wrestlinga, tako da kakšne posebne zgodbe ni, z izjemo subplota, da se vse to dogaja na starem pokopališču, kar proti koncu vzrokuje manjšemu vpadu zombijev. Kratka predstavitev in promo posameznih pretepačev se nadaljuje z nepredolgimi obračuni, vmes pa komentatorja zabavljata po svoje; eden je zapit, drugi bivši rokoborec, medtem ko se v ringu mlatijo pošasti iz preteklosti - kot da bi gledal TNA.
Pretepi, ki bi lahko bili malček daljpi, se običajno končajo s fatalityi, osvetlitev prizorišča je le kanček nad ROH, zato pa je komentatorski dvojec mnogo bolj poslušljiv od zlajnanega WWE šodra.
6,5/10
Sushi Girl
http://www.imdb.com/title/tt1606339/
Roparski tovariši se zberejo na zadnji sushi večerji, da bi od kolega dobili informacije o pogrešanem plenu, nakar se stvari zapletejo. Plot tukaj spomni na Stolen, a Cage se je preganjal za taksistom po celem mestu, tukaj pa je celotno dogajanje osredotočeno na zasebno obednico, kjer se razpleta skorja Tarantinovski dialog, ki pa ni banalen ali nepomemben, saj se počasi razpletajo posamezni karakterji in razmerja, ne izostane pa niti končni preobrat. Proper Tony Todd kot Kingpin in odlični Mark Hamill kot lokalni psihopat, medtem ko sta Biehn in Trejo zreducirana na varnostnika, ki ju počijo v njuni edini sceni. Prizori mučenja, em pridobivanja informacij, ponekod zaide že skoraj v torture porn vode, a je celotna scenografija na okusnem nivoju.
6,6/10
Subscribe to:
Posts (Atom)
