Machete Kills

V zadnjem letošnjem zapisu od bliže pogledam exploatacijski zmazek, ki je kvalitetno gledano to, kar je bil Scary Movie za Scream; parodija meta-exploatacije.

Supercade Online Casuals, part 8

Escape Plan

Escape Plan
http://www.imdb.com/title/tt1211956/

Očitno akcijski igralci z leti izgubijo ceno, saj je zadnja leta scena akcijskih b-produktov prepolna takšnih in drugačnih sodelovanj, vrhunec tovrstnega ansamblskega pristopa pa je kakopak Expandables franšiza, h kateri bi skorajda lahko šteli tudi pričujoči izdelek, s to razliko, da je slednji celo dober.

Združevanje ostarelih in/ali znanih junakov je kakopak tudi nadvse poceni metoda, da se prikrije manjko spodobne zgodbe in/ali akcije, ter po defaultu zagotovi visok obisk kinodvoran. Po tej strani izkušeni par Sylvestra Stallona in Arnolda Schwarzeneggerja nikakor ne razočara, sicer macgyverskemu pobegu iz zapora pa s svojo igro dodata potrebno relativno globino, poskrbita za nekaj markantnih prizorov, kakopak a ne umanjkajo niti enovrstičnice, Arniejeva diverzija pa je tudi nekaj samosvojega.


Have a nice day asshole

Arnold je bil pri Last Standu vidno malček izven forme, tukaj pa prikaže eno boljših predstav, fizično akcijo pa nadoknadi z doživeto igro; also Dat Beard. Sly je v standardni formi, za bonus pa skrbijo podporni liki, kjer je kopica znanih obrazov. Vinnie Jones očitno ne more iz typecastanih okvirjov angleškega psihopata, ki ga igra tudi v dveh zelo podobnih filmih Ambushed in Blood of Redemption, ki si delita trojico Jones/Lundgren/Capaldi, vsakokratnega osrednjega negativca pa igrata Randy Couture/Billy Zane. Omenjena dva filma pa sta vsekakor boljša od polomije Legendary - Tomb of Dragon, kjer Dolphu družbo dela Scott Adkins. Načrt za pobeg tako premore poorman's Christian Bala, Jim Caviezela kot upravnika zapora, nekje na sredini uleti še Sam Neill out of fucking nowhere, dočim bi 50 Centa v blacknerd personi skorajda spregledal.

V bistvu preprosto zgodbo o begu iz zapora sicer obtežijo z določenimi nepotrebnimi subploti in končnim twistu, zato pa sira b kategorije ne manjka.

Horse Lasagna/10

Paying to Pirate

Oni dan me je zanimalo, kolikšne so članarine za posamezne politične stranke; ker je slovenski internet standardo neuporaben (novice so stare več let, članki plačljivi in forumi neuporabni) sem po krajšem ddg-janju našel sledeče podatke.

Supercade Online Casuals, part 7

Best Movies of 2013

Kratek seznam in par pomisli IMHO najboljših filmov preteklega leta.

FDR: American Badass!

Opisi za tale blog so nekolikanj zastali, ker sem imel deloma obveznosti na drugem blogu, deloma pa sem se prebijal skozi knjižni/filmski backlog; spremljanje suma, wrestlinga, parih novih tv serij, ob tem pa še backlog grozljivk in disaster filmov. Za spremembo pa je tokrat na vrsti zelo straniščno humorna nPC komedija oz. bolje rečeno parodija.

FDR: American Badass!
http://www.imdb.com/title/tt1811315/

Za razliko od npr. frišnih Starving Games, ki se v slogu Scary Movie franšize zelo trdo drži predloge (in je mimgrede, mnogo bolj gledljiva in zabavna od originala) in navrže le zvrhano merico aktualnih smešnic, ali od InAppropriete Comedy, ki je le neposrečen kolaž skečev, ob katerih je College Humor oscarjevski material, je FDR posrečena parodija raznoraznih filmov o predsednikih, ki lastnoročno rešujejo deželo pred sovragi; tokrat so slednji v podobi sil osi, in ker je pač parodija, so le-ti za bonus še volkodlaki, po nepotrebnem, tbh.

Zgodbe je res le za vzorec, saj fabula prek posameznih skečev sledi Rooseveltu, ki se prek senatorskega položaja prerine na predsedniško mesto, hendla pribočnike, ženo, in volkodlake, ki so ga spravili ob noge, kar posledično prinese fancy invalidski voziček (strojnica ino jetpack included). Prizorišča in maloštevilni posebni učinki so ultra low budget, napram katerim so Asylum&co pravcati blocbusterji.

Večino filma drži pokonci odlični Barry Bostwick, stranski igralci ne razočarajo, za celoten film pa velja, da je tko kot pri Discworldu namesto celotne zgodbe več vreden konkretni dialog (,ki mora biti očitno v modernih parodijav vedno gangsta obarvan), kjer mora gledalec paziti, da ujame vse reference. Vsekakor eden bolj zabavnih filmov zadnjih let.

Live Okapi/10

Kyushu Basho 2013 Recap

Yokozuna Harumafuji (14:1) je osvojil še svoj 6. turnir, potem ko je v končni borbi zadnjega dne premagal drugega yokozuno Hakuhoja. Slednji si je jun-yusho razdelil z ozekijem Kisenosatom, ki je premagal obe yokozuni in edinega dejavnega ozekija, a dropnil zmago proti Miškotu že tretji dan in tako ostal brez možnosti za morebitni playoff. Zanimivo, Kisenosato je pobral svoj 5. jun-yusho, 4. zaporedni in bil vedno boljši od ene yokozune, a nikakor ne zmore koraka dlje in napredovati v yokozuno, čeprav slednje zadnje čase redno premaguje.

Kakuryu je bil standarndo solidno neopazen, preostala dva ozekija pa sta se zavoljo poškodb rok umaknila že na samem začetku; Kotoshogiku je zmogel celo eno zmago in se umaknil tretji dan, Kotooshu mu je sledil dan kasneje, slabo bero Sadogatake heye pa je dopolnil še Kotoyuki (4:3:8), ki je bil prav tako kjuyo. Kotooshu je bil že tokrat kadoban in bo posledično ob ozeki rank, Kotoshogiku bo kadoban januarja, Kotoyuki pa znabiti lahko pade nazaj v juryo. Takisto se je predčasno umaknil zaradi poškodbe noge vedno upehani in tokrat zelo solidni Masunoyama (6:5:4).

Ob manju ozekijev je bil masaker nad nižjim sanyakujem in M1-M5 tolikanj manjši; Tochiozan in Okinoumi sta izvlekla minimalni MK (7:8), vedno bojeviti Shohozan (4:11), Goeido, ki je nekaj časa upal na ozeki run, pa je bil na koncu 8:7, čeprav je premagal tudi denimo Kisenosata. Myogiryu in Toyonoshima bosta z KK napredovala v sanyaku poziciji, povsem failal pa je Takayasu in zbral le 3 zmage.

Sredino makuuchi lestvice so dobro zastopali Bolgar Aoiyama (10:5), Ikioi (11:4) in Chiyotairyu (11:4); slednja sta pobrala tudi sansho nagradi. Chiyotairyu je bil zelo uspešen kljub poškodbi in operaciji oči. Tolikanj bolj pa je poškodba ponagajala Endu, ki pred turnirjem skorajda ni imel pravega treninga in bi ob optimalni pripravljenosti zmogel še kaj več od (6:9). Egipčan Osunaarashi je imel soliden debi in v zadnji borbi proti Brazilcu Kaiseju (7:8) tudi možnost za MK, a je prepogosto umanjkalo moči na sami tawari, ko je imel nasprotnike že skoraj premagane. Bržkone se seli nazaj v juryo, enako nekdanji rekorder Jokoryu, ki v najvišji konkurenci ni več tako zmagovit.

Juryo yusho je pobral Chiyootori (13:2), poleg njega pa bo v makuuchi divizijo januarja zagotovo napredoval tudi prvi rikishi iz exTakanohana heye, Takanoiwa (8:7).

Skupaj vzeto, zaspan turnir s slabim hatakikomi-sumom, številnimi poškodbami in parimi zanimivimi finalnimi borbami, ki so spet prinesle mongolskega zmagovalca in domačega osmoljenca.

Yusho:

Makuuchi: Harumafuji (14:1)
Juryo: Chiyootori (13:2)
Makushita: Tosayutaka (7:0)
Sandanme: Hochiyama (7:0)
Jonidan: Keitenkai (7:0)
Jonokuchi: Kotoninsei (7:0)


Sansho:

Kantosho (Faitan spirit): Ikioi (11:4)

Ginosho (Tehnika): Chiyotairyu (11:4)

Supercade Online Casuals, part 6

Dudley Session in par rund SSF2T

Supercade Online Casuals. part 5

Enourna interkontinentalna seansa;

Gallowwalkers & Kill 'em All

Gallowwalkers
http://www.imdb.com/title/tt0829176/

Podžanr 'nemrtvih kavbojev' je zadnja leta popularen, a je večina izdelkov podpovprečnih (npr. Bloodrayne 2, Priest, Jonah Hex, Dead in Tombstone, Lone Ranger) nič drugačen pa ni niti tale zadnji Snipesov dtv šodr, kjer je njegov akcijski potencial bolj ali manj neizkoriščen in več časa prepušča pribočniku, ki mu pomaga v boju zoper dežurno tolpo, ker je Snipesov lik bojda preklet in posledično njegove žrtve oživijo. Lepo in prav, ampak to se lažje izve iz sinopisa, kot pa iz samega filma, saj je skorajda neobstoječa reap revenge zgodba z dodatkom nemrtvih predstavljena sila luknjasto oziroma sploh ne.

Mešanje klasičnih špageti vestern motivov z animejsko predstavitvijo in podpovprečnim dialogom da lahko samo najnižjo možno oceno in spominja na nekatere slabše izdelke Uveja Bolla (ampak to je skorajda že žalitev slednjega).

Elephant Anus/10



Kill 'em All
http://www.imdb.com/title/tt1928335/

Kup sirastih DTV akcijad je posnetih v vzhodni evropi, stopničko bolj desno pa je Tajska; Za vsak Elephant White sledi kakšen Lazarus Papers in za vsak Raid kakšen Kill 'em All.

V slogu Žage ali Condemned se skupina najemnikov znajde zaprtih v sobi, kjer se morajo pod nadzorom campy-as-fuck shang tsunga boriti med sabo; za razliko od nekaterih odličnih tajskih pretepačin in kljub udeležbi Tim Mana pa je akcija malodane generična in daleč od tiste iz npr. Raida, liki pa klišejski in vzeti naravnost iz pogrošne arkadne pretepačine, tako da je vnaprej jasno gdo bo preživel. Zgodbe skorajda ni, nizek proračun pa se kaže na lesenih igralcih, manjku prizorišč in kanonfutrastih nasprotnikih. Zadostuje le ogled posameznih pretepaških scen na youtubu.

Blood and Bone/10

Hammer of the Gods

Hammer of the Gods
http://www.imdb.com/title/tt2193418/

I LIEK ARSEHOLES. DOBESEDNO

Ne gre za mockbuster, ki bi se šlepal na najnovejši Marvelov Thor 2 (btw, Asylumov Almighty Thor je bil superioren blocbusterski uspavanki), niti ne za istoimenski tv film http://www.imdb.com/title/tt1260572/, ki vključuje volkodlake, marveč za bolj realistično in počasno avanturo v slogu tv serije Vigings. CGI nadnaravnosti ni sploh, fabula pa se plete okoli družinskih zdrah in nasledstva, saj se libralni Steinar (ne nepodoben vodilnemu liku iz Vigings) po kraljevem nalogu s kolegi odpravi v britansko divjino v slogu starorimskega Eagle iskat starejšega brata (ki je vmes začel incestuozno kanibalski kult pod skalco), se otepa pokristjanjevalskih domačinov in vraževerja soborcev ter nenazadnje sreča tudi Toma Bombadila in njegovo slovenko (beri: umazano sužnjo).



TFw NO QT3.14 KRŠENICA

Nabor igralcev je razmeroma posrečen, saj sta vsaj dva prisotna tudi v Vikings (Clive Standen igra sploh zelo sličen lik), Alexandra Dowling je Roslin Frey iz Game of Thrones serije, še eden od podpornega moštva pa se je udinjal v A Viking Saga: The Darkest Day. Umirjen tempo prekinjajo realistično krvavi obračuni in dobršna mera neizrekljivosti, celotno popotovanje od litije do čateža čez britansko pokrajino pa spomni na LOTR, le da z manj hobifagov in slowmotiona, soborci pa cepajo v pravomoških bojih, dočim je romanca na stranskem tiru. Na začetku sicer rešijo lokalno obsojeno veščo, a mrha radi zblojenosti po hitrem postopku faše s sekiro, tako da je z izjemo sopotne kršenice večji povdarek na družinski drami starogrških razsežnosti, ki doseže vrh v bratskem obračunu (vstavi poljuben wrestling dovtip glede Steiner Bros), posamezne nekolikanj samozadostne odseke pa lepo povezuje izvrten soundtrack.


Looks like it's time to oil up


Horse Lasagna/10

Supercade Online Casuals, part 4

Outpost 3

Outpost 3: Rise of the Spetsnaz
http://www.imdb.com/title/tt2241403/

Za uvod se spomnimo povprečnega marvelovega filma Stotnik Amerika, ki je v celoti služil zgolj kot tie-in Avengerjev in si z njimi delil nazanimivo fabulo o energijsko/tehnološkem orožju, za pastorko pa sabo vlekel supervojake in nazieksploatacijo. Slednje je kot minimalni standard prisotno tudi v tretjem filmu iz Outpost serije, ki bi ob starejši in/ali bolj mainstream franšizi zagotovo postal reboot, tako pa je po zmedeno zaspanem drugem delu Black Sun zgolj nepotreben prequel; ne zgodbovno ne karnažno pa ne prinaša nič novega.

Po preverjenem klasičnem plotu skupinica ruskih specialcev (Thor's Hammer (heh)) v času 2 s.v. naleti na bunker sredi gozda, kjer nacisti uganjajo neizrekljivosti v iskanju postopka za izdelavo supervojakov. Chavo Guerrero in Pero Antić skupaj z drugimi najprvo v klasični partizanski akciji opravijo s konvojem, so nato zajeti in si celico delijo s Kapitanom Rogersom (heh), s pestmi obračunajo s protozombiji, ki so bolj ali manj samo preobraženi vojaki, saj edini pravi zombi služi kot patruljin pes slednik, postrelijo lepo število normalnih soldatov in skušajo pobegniti iz bunkerja.

Bolj kot za horror ali ekspoatacijo gre tokrat za klasičen vojni film/beg iz zapora, v primerjavi s prvencem, kjer so markantni najemniki branili bunker pred iddqd sovragi, so beštije tokrat slabotne in služijo skoraj izključno kot kanonfuter, karnaža pa ni kaj posebej nazorna, eye gauge fatality izvzemši. Predstava vodilnih likov je sprejemljivo odigrana, saj gre večinoma za generično strelsko in pretepaško akcijo akcijo v medlih rjavozelenih tonih. Za razliko od Frankenstein's Army manjka domišljije pri kreiranju beštij. Ostane upanje, da bosta Dead Snow 2 in 4th Reich boljša.

Blood and Bone/10

Dead in Tombstone & Zombie Hunter

Medtem ko čakam na Machette Kils, ki je poleg Escape Plana edini preostali letošnji film, ki ima potencial za lestvico best of 2013, sem pogledal dva letošnja izdelka z Dannyem Trejom. Možakar ima denimo na imdb kopico projektov pri katerih sodeluje, bodisi kot glavni lik (glej npr. Bad Ass, btw, drugo leto sledi nadaljevanje) bodisi kot skorajda brezimni pribočnik, ki umre po enem prizoru (glej npr. Sushi Girl), takšna pa sta tudi ta dva konkretna eksploatacijska filmčka, ki nista nikakršen filmski presežek, a služita kot dober grindhouse parček.



Dead in Tombstone
http://www.imdb.com/title/tt2268419/

Bandit sklene dogovor s hudičem in ročno odstrani člane bivše tolpe, ki so ga ubili, ob strani pa reši še zemljiški spor okoli lokalnega rudnika. Kljub klasično lagodni predstavi Treja so ostali liki enodimenzionalni,
Mickey Rourke kot hudič neizkoriščen, enako Dina Meyer kot članica lokalnih upornikov. Nemrtvi kavboj kljub Spawnastemu scenariju ne premore kakšnih posebnih moči, in čeprav je film manj razvlečen kot denimo sodobnik Lone Ranger in manj zaspan kot zadnji Riddick, mu manjka nekaj potrebnega žmohta, klasičnih enovrstičnic, predvsem pa dostojnega zlobca, kar ne vodja tolpe ne hudič žal nista. Strelska akcija je pa na ravni popoldanskega vestrna, čeprav uvodna montaža s predstavitvijo posameznih članov bande, ki rešijo Treja pred eksekucijo, obeta več dinamičnosti.

Hippo Entrails/10


zombie hunter
http://www.imdb.com/title/tt2446502/

Mešanica Mad Maxa in Resident Evil 3, kjer se samotni lovec na dežurne zombije združi s skupinico preživelih in se skozi horde pobitij beštij prebija od litije do čateža. Sirasti dialogi, klišejski liki, ki vključujejo dežurno hotnico, rednecke, qt3,14 in nenazadnje zagmašno odetega Treja, ki tokrat vihti sekiro in podleže cgi Hell Demonom, ki so poleg morilskih klovnov edini količkaj nevarni nasprotnik. Tipična grindhouse prezentacija zombi pobijancije, superiorna zadnjim RE sequelom.

Goodie Bag of Crap/10

Short Story 37: Solinar

Mortal Kombat Legacy S02

Mortal Kombat Legacy S02


ROUND 2, FIGHT

Druga sezona webserije počasi nadaljuje bolj realistično (beri: no fun allowed) zastavljeno pretepaško zgodbo, ki lahko služi tudi kot nadaljevanje izvirnika (Annihilation se lahko pozabi), vpelje se nekaj novih likov, zamenja se nekaj igralcev, sama zgodba pa se komaj kam premakne; že res, da se končno celo začne turnir, ki odloča o usodi planeta in se razloži izvor posebnih moči v obliki fireballov ipd., a za to so potrebovali dve sezoni, pa še sedaj je borb le za vzorec (Liu Kang vs karaoke-tolpa, Kenshi vs Ermac, Johhny Cage vs Kitana vs Mileena, Johnny Cage vs Evil Ryu, em, Liu Kang), večina časa pa je namenjena (nepotrebnim) zgodovinskim utrinkom posameznih likov.



FLASHBACKS, FLASHBACKS EVERYWHERE

Ne samo, da se vsak 8 minutni del začne z 1 minutnim povzetkom predhodnika, konča pa z napovednikom nadaljevanja, kar je povsem nepotrebno, glede na to, da je bilo vseh 10 delov druge sezone objavljenih istočasno, večina časa posamezne epizode je namenjena flashbackom, ki predstavijo ozadje oz. zgodovino posameznih likov; borba med Ermacom in Kenshijem pa je poleg tega še enkrat prikazana iz drugega povja.

Odseki s Kitano in Outworldom so bili najbolj weak že v prvi sezoni, tokrat jih rešuje zgolj in samo Cage, ki se po zamenjavi igralca, bolj kot z borilnimi veščinami, izkaže z igralskimi sposobnostmi in vnese nekaj campy zabavnosti, ki jo na drugi strani greni svetoboljni Liu Kang, ki je jezen na Kung Laoa in sploh ves svet, tako da ga Shang Tsung, ki ga spet igra CHT, spravi na stran zavojevalcev.

Mlačno in razvlečeno, za tiste, ki namesto igranja igre raje berejo char biote.

Blood and Bone/10

Supercade Online Casuals, part 3

Frankenstein's Army

Frankenstein's Army
http://www.imdb.com/title/tt1925435/


Medtem ko čakamo na Outpost 3: Rise of the Spetsnaz je čas za ogled še enega primerka eksploatacijskega podžanra, nazi zombijev, dasiravno bi v obravnavanem primeru lahko šlo tudi za commie eksploatacijo v stilu partizanskih filmov.

V ospredju je tokrat enota sovjetskih vojakov, ki uleti na okopirano območje in naleti na pošastne eksperimente dehtarja, ki po zgledu Frankensteina skupaj deva takšne ino drugačne zombibote; beštije tokrat niso klasični nazi zombiji, preprosti nemrtvi in/ali duhci, ki bi napadali živelj v čast Hitlerja, marveč privatna vojska zblojenega genija, katerega znanstvenih disertacij se želijo polastiti obe vojskujoči se strani.



Navkljub mizernemu proračunu so se ustvarjalci zelo potrudili in se odpovedali zanič cgi nakazam (kakršnim smo bili priča npr v R.I.P.D.), kar bi bila lažja pot v stilu mnogih syfy/asylum produktov, tako da so zombiji samosvoje pojave, steampunkovsko spojeni robotki, ki odkazujejo na Silent Hill. Počasno in okorno uletavajo iz vseh smeri, težka oklepi in wolverinovsko pripojena orožja pa karnažno opravijo z večino partizanov. Le-ti ne končajo zgolj v jami, marveč so ponucani tudi za naslednje frankensteinske produkte.

Found-footage gimmick sprva v okolju II. svetovne vojne deluje sicer nekolikanj čudno in okorno, a se z razvojem zgodbe počasi izkaže njen pravi namen, ki ni le komunistična propaganda, veliko pa doda k vzdušju. Začetek je malček počasen in sprva niti ne pričakujemo česa posebnega, ko pa uletijo prve absurdne nakaze se začne neprestana akcija, kjer se skupinica prebija hodnikih in rovih, dodaten klavstrofobični žmoht vsemu pa daje prvoosebni pogled skozi kamero vsakokratnega snemalca; kot da bi igrali Doom, em, Wolfenstein brez orožja. Potikanje po klavnici ob spremljavi klasične glasbe zna biti srhljivo tudi brez 'bu' elementov.


y, halo thar

Kdo bi lahko stal za neizrekljivostmi, se sprašujejo generični junacje na začetku, zagotovo grdigrdi Nemci, a resnica je, da so žrtve na obeh straneh, ponucana trupla prav tako, Rusi pa kažejo celo večjo vnemo po pridobitvi dohtarjevih skrivnosti. Končnica postreže sicer z nepotrebnim 'haha, ohwow' trenutkom, ko se skuša spojiti polovici možganov nazija in komunista, kar je nekje na ravni mechaHitlerja iz Nazis at the Center of the Earth (mockbusterja Iron Skya, ki pa premore originalno zgodbo, dobro mero torture porna in nekaj šodrastih cgi trenutkov).

Izvedba minimalne zgodbe je nadpovprečna, kostumografija pošastkov domiselna, v minus pa jim štejem da TallMan nakaza s posterja ni prisotna v večji količini.


Goodie Bag of Crap/10

Webcomic: Chubby Bunny 06_03

I Spit on your Grave 2

I Spit on your Grave 2
http://www.imdb.com/title/tt2537176/


YOU DON'T UNDERSTAND MODELING INDUSTRY

Spet smo ga fasali; odličen direct-to-video sequel, namreć, izpod rok istih, ki so poskrbeli že za uredu remake klasične staroste rape ino revenga eksploatacijskega podžanra. Zapohane rednecke tokrat zamenjajo izitrjenci iz vzhodnega bloka, ki furajo artfagish usluge za wanabe manekenke. Ena teh je tudi kjut natakarica v podobi Jemme Dallender (, ki btw malček spominja na Emilio Clarke, medtem ko je Sarah Butler iz enice nalikovala na mlajšo Bridget Regan iz Legend of the Seeker serije; mogoče pa imajo producenti določen fetiš, hmm), ki doživeto ino realistično odigra svojo vlogo, vključno s full frontalom ino histeričnim dretjem. To bi ji bilo lahko kakopak prihranjen, če bi jih na fotoshootingu pokazala.



White penis is shown. Never erect though.


THE REAP NEVER STOPS

Po prvem ogledu se mi je sicer zdelo, da ima tokrat film drugačno razmerje med 'rape' in 'revenge' scenami, a je ponovni ogled, v raziskovalne namene, kakopak, dal dokaj podobno sliko kot predhodnika;

rape revenge ratio

OG 20-50 1.40 min
1 40-50 1.44 min
2 20-50 1.43 min

Remake je z reap sceno čakal skoraj tričetrt ure, pri ostalih dveh pa jih faše že po dobrih dvajetih minutah, nekje na polovici filma pa se začnejo povračilni ukrepi; vsekakor so imeli tu filmarji boljši občutek za tempo in razporeditev prizorov, kot pa npr. pri Man of Steel, kjer bi lahko prvo uro izrezali, pa ne bi nihče ničesar pogrešal.

Neizrekljivosti se tako kar ne nehajo, saj pretepeno deklino zadrogirajo in prepeljejo v Bolgarijo, (lahko bi bilo sicer še huje in bi se zbudila v slOVENiji), jo nudijo lokalnemu tajkunu z električnim fetišem, nakar živo zakopljejo. V primerjavi s predhodnikoma je kar nekaj dela na strani zgodbopisca, da glavno junakinjo ohrani med živimi, saj se zloraba kar ne neha. Zato pa je maščevanje tolikanj slajše, dasiravno v določenih segmentih preveč nahitro izpeljano. Vpliva Saw franšize ni čutiti, dva silneža pak končata v scatoloških vodah; eden podleže od feseca okuženim ranam, drugi pa utopitvi v wc školjki; tretje jajc je kakopak prišparano za končni obračun. Medtem ko je prvi del brutalno realističen, pa v drugem delu deklina relativno lahko opravi s svojimi mučitelji, kar v kombinaciji z zadnjim prizorom napeljuje na pomisel, da je bilo krvavo maščevanje zgolj v njeni glavi.

Kakor nadaljevanje v kakovosti zaostajajo za prvenci (glej npr. Hostel), pa IsoYG2 nadgradi predhodnici, doda primerno mero surovosti, a ne preide v torture pron vode, igra vseh igralcev, pa je na zadovoljivi ravni.


Horse Lasagna/10

Webcomic: Chubby Bunny 06_02

SkyCraper

SkyCraper
http://www.imdb.com/title/tt0114467/


Nekaj časa sem se držal pravila, da gledam samo filme, kjer se glavna igralka sleče, nekaj mesecev je to delovalo, a me je to omejilo na eksploatacije iz 70ih, scifi/fantasy produkte 80ih in b-akcijade 90ih; predstavnik slednjih je tokratni Die Hard klon z ženskim glavnim likom v obilno zaobljeni podobi Anna Nicole Smith; pilotka potnišega helikoptarja vs dežurni teroristi.

Žal gre pri softcore 'igralkah' in playboyevih zajčicah ponavadi za primer 'worst of both worlds;' podpovrečene oziroma nične igralske sposobnosti, katerih višek je proto-duckface, poleg tega pa se niti ne razgalijo ne docela. Skyraper tako vsebuje vsaj dve neumestni in predolgi softcore sceni, očitno dodani za potrebe širšega ciljnega občinstva. TBH bi njena vloga bolj pasala kakšnemu povprečnemu b-avanturniku(tm)npr. Brianu Bosworthu ali Garyu Danielsu; mož policist uleti v akcijo po pol ure in dela družbo zgolj kot nepotrebni oproda.


dat ass

Zaplet rotira okoli skupine najemnikov, ki hoardajo elektronske elemente za satelitski sistem or smtnh; dejansko je njihov končni cilj megleno zastavljen, k temu pa doprida tudi chaotic evil glavni zlobec Fairfax (Charles M. Huber), ki narandom citira Shakespeara, po campfactorju dosega M.Bisona iz Street Fighterja, trola policiste in odsteljuje poslovne partnerje. Pribočniki so lep kolaž klišejev; od dolgolasega računalničarja, dekline z bazuko, jamajčana, bodibuilderjev do lookalika wrestler Stevia Richardsa in 1993 K-1 World Grand Prix Champa Branimirja Cikatića kot Zarkova.



Ker gre za direct-to-video izdelek, obiluje eksekucij talcev, headshotov, prizorov okusno razgaljene zgoraj omenjene zaobljenke (žal igralsko netalantirane), eksplozije ne izostanejo, kakor tudi ne zajetno število padcev z višine; nenazadnje se le vse dogaja v nebotičniku. Sirasta akcija takorekoč sama drži pokonci cel film, svoje dodat tudi Fairfax, razočara edino končni obračun na vrhu stavbe, kjer sem pričakoval klasičen zaključek s helikopterjem, kot veleva nenapisano pravilo filmskih akcij iz 90ih in streets of rage&co pretepačin.


Horse Lasagna/10

Modeli demokracije

Oni dan sem na starih disketah med drugim našel pričujočo seminarsko na temo modelov demokracije.

Europa Report

Europa Report
http://www.imdb.com/title/tt2051879/

ALL THESE WORLDS
ARE YOURS EXCEPT
EUROPA
ATTEMPT NO
LANDING THERE

Nekoč je človeštvo potovalo na Luno, imelo vesoljski raketoplan in nadzvočno potniško letalo; vse to je zdaj le še nostalgična ostalina prejšnjega tisočletja (tudi dinozavri so bili dojemani kot orjaški plazilci plenilci in neoperjeni mrhovinarji), dandanes pa je za iluzijo demokracije in tiranijo manjšine pretententski mir dosežen na
račun svobode, edini 'napredek' pa je na področju IT. Jokat sn se začel.

Pravi tehnološki, še posebno vesoljski, napredek je spet v rokah zasebnikov, kar je tudi počelo konkretnega neodvisnega filma, kjer zasebno financirana odprava odleti na Jupitrovo luno Evropo, med potjo izgubi zvezo z Zemljo, se spoprijema z različnimi tehničnimi težavami in išče morebitne znake življenja, kar je vzeto naravnost iz 2010: Odiseja 2, žal pa za razliko od sodobnic, kot so Moon in Oblivion, ne doda svojih izvirnih elementov.

Zgodba oziroma manjko le-te je podana slogu kvazi-dokumentarca, kjer se izseki statičnih posnetkov iz vesoljkega plovila dopolnjujejo z izjavami znanstvenikov, vodij projekta in tudi eno izmed članic odprave, kar daje v kombinaciji z časovno pomešanimi in nepovezanimi prizori, napačno pričakovanje, da je odprava preživela.

Found footage je tako bolj ali manj uporabljan za prikrivanje manjka zgodbe in povezanega plota, a se politično korektno sestavljana ekipa astronavtov (od igralcev je še najbolj znan Sharlto Copley) vsaj ne izgubi v BigBrother drami tipa Defying Gravity; nekolikanj sem sicer pričakoval, da se bo enemu poškodovanemu članu utrgalo v slog tretjega razdelka Sunshine, a nam je to prihranjeno. Glavne težave vesoljskih raziskovalcev so tako predvsem tehnične narave, v kombinaciji z kvazi arhivskimi posnetki pa vse skupaj izpade zelo dolgočasno in, hja, realistično. Za bonus je pridodano še nekaj alienskega življa, a česa podobnega onemu iz Appolo 18 ni za pričakovati.

Kar se tiče scifi filmov preferiram semi-realistične izdelke naprav čistim space operam in blockbusterskim podrom, tako da je pričujoči izdelek vsekakor vreden ogleda, četudi hard science (,ki je bila nekoč del vsakdana, danes pa je žal spet področje znanstvene fantazije) zna koga tudi uspavati, a vseeno ni tako dolgočasno kot na primer fanfinanciran Pioneer One ali pretenciozni Love.

Hippo Entrails/10

Webcomic: Chubby Bunny 06_01

Supercade Online Casuals, part 2

Pigkeeper's Daugter

Pigkeeper's Daugter
http://www.imdb.com/title/tt0069087/

Hčerka svinjskega pastirja je sexploatacijski film iz 70-ih let spod rok Harrya Novaka, ki si je podobno kot Russ Meyer in še kdo napravil ime ino kariero z exploatacijo in nudie cutie izdelki. Minimalna zgodba na ravni kratkih skečev povezuje predolge simulirane prizore softcore secksa; pogojno smešnega humorja in zapretiravanih južnjaških naglasov na ravni American Gothic obiluje, godnih razodetih deklin, pred katerimi se lahko recimo one iz Farmer's Daughters skrijejo, pa tudi.



Podeželska idila razpuščene svinje pastirice potrebne možitve, se meša z neuspešnimi poskusi lokalnega jebača, da bi defloriral svojo izvoljenko, in prihodom trgovskega potnika, ki naskoči, kar mu pač pride na pot; od oropanega štoparja, jaiblait štoparke, svinjepasne milfice do končne osvojitve naslovne pastirice, kar mu za nagrado pripelje shutgun poroko.



Velik naslovni potencial se žal izcimi v morskega prašička, ki ni ne morski, ne prašiček, slično pa film ne premore dovolj zgodbe in kompetentnih igralcev za konkretno eksploatacijo, ne dovolj nazorne kopulacije, da bi bil zaresen pron. Umanjkajo blatne kopeli, incest in bestialnosti, lowbudget produkcija pa pomeni, da je od živali prisoten le majhen pujsek, ki se henta naokoli in moti že tako razvlečeno seckssceno. Da je svinjarka zgodbovno šele v drugem ali celo tretjem planu, kar se osredotočenosti plota tiče, tudi ne pomaga h končni pozitivni oceni.

Goodie Bag of Crap/10

Webcomic: Chubby Bunny 05_03

No One Lives

No One Lives
http://www.imdb.com/title/tt1763264/

Pričakovanje pred ogledom niso bila visoka, ker je opis odkazoval na wwe produciran cookiecuter slasher, ampak sem bil iz minute iz minuto bolj navdušen in vsekakor prijetno presenečen nad ziher enim izmed top 10 filmi leta.

Uvod sicer malček nakazuje, da bi lahko šlo za kakšen revenge film v stilu The Tortured ali kaj podobnega, a se hitro izpelje v zelo solidno karnažo, ki v slogu Collectorja domiselno premutira horror elemente in vpelje classy&fit as fuck sociopata v stilu Ameriškega psiha, ki nad ugrabljenkami izvaja sociološke eksperimente.


Keeps me fit

Lokalna družinska tolpa slučajno reši eno izmed ugrabljanih žrtev serijskega profesionalista(tm) Adelaide Clemens, ki po pojavi in igri deluje, kot da je še vedno v Silent Hillu (kar ni nujno dobra stvar), enako kot v Velikem Gatsbyu pa je večino časa le pasiven predmet ruvanja med dvema antagonističnima stranema.

Spoiler iz naslova obvelja, saj kruto in domiselno smert doživi sleherni član tolpe, saj Luke Evans, ki si je vzel predah od fantazijskih akcijad, in zelo solidno odigra sociopatskega klavca, za uvod odere wwe midcarderja Brodus Clay in ga dobesedno uporabi za preobleko, nato pa preudarno in domiselno obračuna še z ostali. Le-ti preživijo slabo uro, kar je vseeno dosežek, saj jih vodi dežurni hothead, pa tudi medsebojne razprtije poskrbijo za catfighte in sočne dialoge.


Walk in bathroom, see this, wat do?

Gore eksekucij in headshotov je obilo, besednjak je prav tako na R nivoju, za goloto pa poskrbi še glavni antagonist, ki ga krvavo početje ohranja fit, nenazadnje pa ugledamo še Američine umetnice.

Newborn Lion Cub/10

Webcomic: Chubby Bunny 05_02

Dune: Checks and Balances

The system ofChecks and Balances in Frank Herbert's Dune.

Webcomic: Chubby Bunny 05_01

Latinski pravni reki

Skupek latinskih pravnih rekov;

Short Story 36: FanFiction: Another Star Wars Fanfic

Po daljšem času objavljam eno krajšo nedokončano star wars fanfiction zgodbico iz prequel obdobja, spisana pa je bila že več kot 10 let nazaj, danes pa sem jo potegnil iz arhiva nedokončanih ali uporabljenih besedil.

Pravzaprav je zanimivo, koliko elementov in motivov iz mojih zgodb je tako ali drugače nevede prisotnih v drugih star wars izdelkih. Ashika na primer iz na tam blogu objavljene štorije je po imenu malček podobna Ashoki, v pričujoči objavi pa gre za transplantacijo midichlorianov (oziroma naj bi vsaj šlo, saj zgodbice nisem nikoli dokončal).

Supercade Online Casuals

Hummingbird & Wrong Side of Town

Hummingbird
http://www.imdb.com/title/tt1893256/

Zadnji filmi Jasona Stathama, začenši z Blitz in končavši s Parkerjem, vmes pa je bil redka svetla točka Potrošnikov(tm), so bili podpovprečni, tako kar se tiče zgodbe in likov, da se o pretepih in streljanju sploh ne govori, konkretni izdelek pa je nadpovprečen, tako kar se tiče njegove igralske širine kot splošne izvedbe; od odgovornega za Eastern Promises je bilo to tudi nekako za pričakovati.

Resda je realistično karnažne akcije bolj za odtenek in je več neo-noir drame, a ravno slednje viša končno oceno.
Na eni strani vojni zločinec/dezarter, ki kot opit brezdomec beži pred uniformo, na drugi strani dobrosrčna nuna, ki ji je kuta zavetje pred preteklostjo, oba pa skušata po svojih močeh oprati krivdo in spremeniti svet na boljše.

tfw no qt3,14 artfagish nun

Zgodba se odvija preko parih mesecev, v tem času pa Statham najde prazno stanovanje, dela kot 'voznik' za lokalne kitajce, z nabranim denarjem hrani reveže, skuša popraviti zvezo s hčerko in najti znankinega morilca, kakopak pa ne umanjka tudi baletna romanca z nuno.

Poletje pak ne traja večno in končna katarza se odvrti v nedorečen konec za oba lika, kjer je pot do odpuščanja več vredna od klišejske črno/bele delitve in tudi nekaj plotholov ne skazi zelo vredu izdelka.

7/10


Wrong Side of Town
http://www.imdb.com/title/tt1431191/

Ta vikend se v Money in the Bank PPV-ju vrača Rob van Dam, tako da se spodobi, da pogledam tudi kakšne njegov film. Do tega je tbh prišlo po naključju, saj plakat odkazuje na to, da gre za film z Batisto v glavni vlogi; še en primer čudnega trženja, tako kot je bil Hummingbird preimenovan tudi v Redemption ino Crazy Joe, kar vsekakor ne bo dvignilo obiska oziroma gledanosti.

Zgodba se odvrti v eni noči, kjer mora v slogu arkadnih beat-em upov bivši tjulenj rešiti ženo, hčerko in sosede pred maščevanjem lokalnega tajkuna, ker pa skurumpirani policist ni v pomoč se zateče h Batisti, ki uleti šele po 45 minutah, a takoj prikaže boljšo igro od RVD-ja in vnese nekaj prepotrebne dinamike.

Čeprav se naveliko preklinja in ne izostanejo niti topless statistke, je sama akcija bolj kilava, kar je tolikanj bolj čudno, glede na to, da RVD v ringu vedno poskrbi za spodobno koreografirane borbe. Batista sicer potala headshote in opravi s midlevel bossom, aje vse skupaj bolj slabo izvedeno. Klišejski zaplet, švoh izvedba, a za b izdelek z dvema wrestlerjema razmeroma sprejemljivo.

6/10

Trance

Trance
http://www.imdb.com/title/tt1924429/

Neo-noir triler, ki si veliko elementov deli z Inception, a za razliko od Nolanove medle postanosti in patetične epskosti odlično poveže mindfuck zgodbo, odličen igralski trio in vizualno dovršeno režijo ter vse skupaj zaokroži s spodobnim soundtrackom in primerno merico full frontal golote za zadovoljitev artfagovskega fetiša obritosti.

Določene podobnosti ima tudi z letošnjim Now You See Me, saj je pri obeh za manipulacijo, a čarovniški blockbuster z medlo končnico in neizkoriščenimi liki ostane pri odvračanju pozornosti in preprosti hipnozi, Trance pa se zadeve loti bolj minimalistično, a hkrati dovršeno. James McAvoy za razliko od Maguirea in Wooda, ki imata le kripi beta potencial, premore širši igralski razpon, Vincent Cassel odigra standardno zloveščega heela, Rosario Dawson pa fatalno deklino, ki mogoče malček pretirava pri svojem prikritem načrtu in ne pusti presenečenih le glavnih likov, marveč tudi gledalce in jih vabi h ponovnemu ogledu.

Začetek odkazuje na preprosti standarni ponesrečeni rop in iskanje odtujene robe opeharjenih kolegov, a se za razliko od sorodnih Sushi Girl ali Stolen izpelje v bolj zapletene mahinacije, kjer dobršen del filma ne vemo, kdo trola koga.

7/10

Nagoya 2013 PreGame

Jutri se pričenja sumo turnir v Nagoyi;

Yokozuna Hakuho je na majskem turnirju število yusho zmag popravil na 25, se izenačil z Asashoryem in sedaj zaostaja samo še za Chijonofujijem (31) in Taihom (32), ob tem pa ima spet tekočo serijo 30 zaporednih zmag in je le vprašanje ali bo tudi ta turnir končal z zensho yushem.

Resno konkurenco mu predstavljata edino drugi yokozuna Harumafuji, kjer je veliko odvisno od (ne)poškodovanosti slednjega, in Kisenosato, ki je po majskem turnirju, ki ga je končal z rezultatom 13:2 in bil vse do zadnjih dni v igri za končno zmago nato pa pobral 'le' jun-yusho, od NSK dobil namig, da ob osvojitvi yusha ali 14 zmagah lahko računa na napredovanje v status yokozune. To bil prvi japonski yokozuna po Wakanohani (Nagoya 1998). Ob manjku Baruta in ostalih ozekijih, ki imajo dovolj problemov že z zagotavljanjem lastnih KK, ter ugodnim spodnjim sanyaku delom ter M1-M5 upi na yokozuno ne bi smeli biti prehudi, še posebno ker je Kisensoato v zadnjem letu in pol le enkrat dosegel manj kot 10 zmag.

Dve leti nazaj je bil resen kandidat za yokozuno, sedaj pa je Estonec Baruto bržkone tik pred upokojitvijo
Za prvi dan je uradno kjuyo, morebiti pa bo začel z boji kasneje, a je to zavoljo manjka pravega treninga in predvsem nepozdravljenih poškodb kolena zelo malo verjetno. V idealnih pogojih bi imel sicer s pozicije M6 razmeroma lahko delo.

Myogiryu nabira kinboshije in sanshe, kot sekiwake pa bo poskušal še nadgraditi svoj sumo in sestaviti ozeki-run serijo zmag (minimalno 33 v treh zaporednih turnirjih). Zadnji turnir je končal z 11 zmagami in pri tem upsetal ozekije in yokozuno.

Kitajec Sokokurai se po dveh letih odsotnosti vrača kot M15
http://en.wikipedia.org/wiki/Sokokurai

Oosunaarashi pa bo kot prvi Afričan, Egipčan in musliman debitiral v juryo deviziji
http://en.wikipedia.org/wiki/%C5%8Csunaarashi_Kintar%C5%8D

Look Sir, EU! part 5

Retro Video Games Collection

Branded

Branded
http://www.imdb.com/title/tt1368440/

Mediji so smeti, slovenski kakopak še posebej, saj je ob nizu naslovov tipa 'Pečene bučke s feta sirom', 'Iščejo se umetniki kakovostnega protesta ali družbene satire' in 'Papež Frančišek: Govorice o gejevskem lobiju so resnične' mogoče sklepati, da želijo javno mnenje usmerjati vegetarjanski lgbt hipsterji. Kaj se zgodi, ko oblikovanje družbenih norm in idealov prevzamejo velekorporacije pa skuša prikazati konkretni izdelek. In related news - v skladu s spremembami Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) je ta stran od sedaj opremljena z opombo glede uporabe piškotkov. Priporočam uporabo AdBlocka/NoScripta.

Kljub meta prikolici, ki nakazuje cgi blockbuster z zgodbo, ki odkazuje na alienski They Live in organsko psihadelični Videodrome, pravi film izpade kot zgodbovno vredu zastavljena epizoda Black Mirror, ki pa je nepotrebno raztegnjena na celoten film, kjer se ob dodatnih elementih (kvazi romanca, vohuni,) fabula razvodeni; dejansko sem prve pol ure ugibal, če nemara gledam napačen film, glede na trailer in imdb opis.

I see fat people

Marketinški povzpetneš, ki se umakne med ruske planšarje in radi manjka medijskega vpliva in obrednega žrtvovanje na soljudeh vidi alienske manifestacije medijsko kreiranih teženj, kot posledice akgresivnih tržnih prijemov korporacij, katere nato skuša na enak način zrušiti.

Sovjetska propaganda lepo sovpada z osnovno fabulo, a vse prevečkrat se film zateka k pripovedovanju, namesto da bi prikazal dejansko stanje, kvazi sci-fi/fantasy elementi pa izpadejo bolj kot ne le kot meta ilustracija. Ob tem pa dialog in režija resno šepata ter na trenutke spominjata na slabše izdelke Uwe Bolla.

5,8/10

Death Race 3: Inferno

Death Race 3: Inferno
http://www.imdb.com/title/tt1988591/

Sequel prequela od prequela/remaka klasične Death Race 2000, ki pa za razliko od podobne avtomobilistične akcijske franšize Fast ino Furious ne najeda s patetično epskostjo in muh family elementi.

Zgodba je nadaljevanje dvojke, vrne se celotna druščina z voznikom Luke Gossom in Dannyem Trejom, akcija je karnažna, a ponekod prehitro rezana, enako velja za par pretepaških prizorov.

-Forget everything you know about racing. Desert-racing isn't about speed, it's about endurance and handling.
-Hang on, I thought you didn't know shit about this kind of racing?
-I don't. It's the first thing that came up on Google.

Dežurni tajkun skuša internacionalizirati zadevo in priredi dirko v Afriki, tako da se tri dni preganjajo po kalaharski puščavi, slumu in izogibajo lokalnim gospodarjem vojne; varnostniki pa premorejo hijene (plus točke) in sledilne rakete (ki poskrbijo za lepo količino eksplozij tekom dirke).

Stop driving like a pussy.

Ostali vozniki z izjemo Robina Shoua nimajo ravno veliko dinamike z glavnim likom in so bolj kot ne le za zanimivo ozadje, dasi nekateri liki v svojem kratko odmerjenem času vseeno ostanejo gledalcu v dobrem spominu (beta vozač, ki ga navigatorka verbalno zlorablja, angleški 'she wants to fuck' psiho, etc.), vsekakor pa so bolje izkoriščeni kot denimo obilica likov v FF6. Fabula se drži predhodnic, antagonist poskrbi za določeno mero negotovosti glede konca (glede na to, da se glavni lik ne pojavi več v izvirnem Death Race) in uredu twist zaključek. Spodoben direct-to-video izdelek, ki je bolj zabaven od večine letošnjih kao-blockbusterjev.

Now this is podracing/10

12 Rounds 2:Reloaded & Assault on Wall Street

12 Rounds 2:Reloaded
http://www.imdb.com/title/tt2317524/

Ravno v času, ko na wwe sceni Ryback strpava jabronije v rešilca, je na direct-to-video uletel Randy orton, ki se kot reševalec spoprijema z 12 nalogami, ki mu jih pod noge meče togotni bombaš, ki si v slogu Law Abiding CItizen na svoj način išče uteho ob izgubi žene, na seznamu za odstrl pa so vsi, ki so količkaj povezani z avtomobilsko nesrečo. Kleč je kakopak v politiki in korupciji, Orton, pa se opremljen z mobitelom fijaka po nočnem mestu, dostavlja bombe in ugrablja ljudi, da bi le rešil ugrabljeno ženo.

POodobnost z izvirnikom izpred nekaj let, kjer je osrednjo vlogo niti ne tako leseno odigral wwe poster boy John Cena, Littlefingerski bombaš pa je Aidan Gillen, kateremu antagonist iz sequela nea seže do pasu, je očitna, čeprav se je prvenec nato razvil v superioren Speed klon, nadaljevanje pa ostaja v okviru nižjega proračuna in manjšega števila likov, ter tudi bolj linearnega plota.

Orton je za spoznanje manj lesen od svojega lika v ringu, določena dinamika s senatorjevim sinom je prisotna, vseeno pa ob parih dialogih izpade preveč zaspano (Ne on, ne Miz iz tretjega Marinca, ne premoreta karizme, s katero Rock dviga sleherni film v katerem je letos), ob tem pa umanjkajo enovrstičnice ali kakšen RKO; nasploh je, tako kot v izvirniku, neposrednega pretepa bore malo, glede na to, da gre za wrestlerja. Nekaj potrebnega subplota doda detektivka, ki za spremembo ni povsem nesposobna in podobno kot v prvem delu spravi policijo v iskanje pravega storilca, ne pa, da je samo za motnjo glavnemu junaku. WWE tedensko ven spravi 6 wrestling oddaj in občasno še kakšen ppv, tako da ni čudno, da je produkcija na višji ravni od večine onih ostarelih b junakov, ki snemajo po vzhodni evropi.

6,5/10




Assault on Wall Street
http://www.imdb.com/title/tt2368553/

Uwe Boll je najprej posnel Postal, ki se ni ravno približal svoji igričarski predlogi, nato je nadaljeval z Rampage, kjer glavni lik pod pretvezo svetobolja brezkompromisno postreli lokalno prebivalstvo, v pričujočem izdelku pa končno pride na vrsto osnovna premisa: mali človek ima dovolj in se s puško spravi nad 1%.

Varnostnik se zaradi zdravstvenih računov znajde v finančni stiski, svoje dodajo ekonomska kriza, špekulanti z Wall Streeta, odvetniki in borzni posredniki, nakar izgubi pe službo, žena pa naredi samomor; kot da bi snov pobrali iz resničnih dogodkov iz slOVENije. Po Punishersko se oprata z orožjem in naredi odstrel odgovornih posameznikov.

Da gre za Uwe Boll film, se pozna le pri tem, da je notri Michaele Pare, sicer pa je igra, še posebno s strani Dominica Purcella, dialog in sam tempo ter režija na visoki ravni. Ekonomska stiska ni melodramatična, a realistična, zmoti le nekolikanj prehiter in srečen konec, ko glavni lik brez problemov postreli celotno pisarno, nato pa se mimo policistov sprehodi skozi glavni izhod.

7/10

Natsu Basho, Week 2

Juryo:

Homasho je drugi del turnirja popravil svoj sumo in po slabem začetu iztržil rezultat 9:6, kar pa ga na nizki poziciji j14 še ne pelje nazaj v makuuchi divizijo. Tja bo slejkoprej napredoval juryo zmagovalec j3 Kotoyuki (13:2), ki je danes za yusho premagal (12:3) j6 Tokushoryuja. J1 Tamawashi bo najverjetneje tudi med napredovalci; danes je premagal solidnega j8 Tochinowako (10:5). 10 ali več zmag je zbral tudi j13 Kagamio (12:3). J10 Čeh Takanoyama in Tokushinho sta oba na minimalnem MK 7:8. Med potencialnimi sumotoriji, ki bodo izgubili status sekitorija so j14 Kagamio (7:8), j13 Akiseyama (7:8) in j11 Kimurayama (3:12).

Z osvojitvijo yusha v makushita diviziji pa bo v juryo napredoval Egipčan Oosunaarashi in postal prvi Afriški sekitori.



Makuuchi:

Najprej par rikishijev, ki so razočarali;
Daikiho (3:12) je debitiral v mukuuchiju s 7 zaporedminimi porazi in ponavadi končal na hrbtu, posledično se bo vrnil nazaj v juryo. Azumaryu je bil malček boljši s šestimi zmagami, kar ga ne bo obvarovalo izpada.
Jokoryu, ki je v nižjih divizijah postavljal rekorde se v najvišjem rangu na znajde najbolje in je prav tako začel z nizom sedmih porazov in zmogel vsega 4 zmage. Na izhodu je tudi M15 Homarefuji (5:10).

Tochinoshin je bil še nekolikanj slabši in začel z desetkico; (2:13). Aoiyama je po drugi strani začel s petimi zmagami, nato pa naredil serijo 10 porazov. Gagamaru je na ugodni poziciji M11 lagodno prišel do 11 zmag.

Heel divizija je bila relativno uspešna in zato niti ne preveč podpasna; Aran in Tokitneku sta imela bolj ali manj legit borbe; Mongol je zbral kar 10 zmag, Rus pak 11 porazov. Od KazeBros je Yoshi končal z minimalnim MK, Take pa pri 9 zmagah.

'He's Ready, Brother' oddelek je bil uspešen; Takayasu (8:7) in bi lahko bil uspešnejši, Ikioi (9:6), Chiyotairyu (10:5) in Myogiryu (11:4); slednji je upsetal yokozuno in dva ozekija ter ni na koncu prislužil posebno nagrado za tehniko, že njegovo 5.

Spodnji del sanyakuja je bil počiščen; Komusubija Tochiozan (6:9) in Okinoumi (4:11) in sekiwakeja Goeido ter Baruto niso nudili pravega odpora ozekijem in yokozunam. Za nameček se je BAruto zaradi poškodbe kolena spet umaknil in bo bržkone kyujo tudi na naslednjem turnirju, Goedio pa ni bil uspešen pri nabiranju 10 ali več zmag za ozeki run.

Zadnji trije boji turnirja so bili vsi odločilni in potencialno zanimivi, razplet pa antiklimatično pričakovan.

Trije ozekiji so bili v dobri formi, kadoban Kotooshu pak je čakal na potrebno 8. zmago vse do zadnjega dne, ko mu je nasproti stal ozeki Kakuryu. Mongol je tekom turnirja prikazal zelo čvrst sumo, a je kar nekolikanj pričakovano prepustil zmago.

V derbiju obeh japonskih ozekijev je zmagal Kotoshogiku (11:4), potem ko je nepričakovano lahko zrinil ven Kisenosata, ki se ni pretirano upiral, predtem pa je bil do predzadnjega dne neporažen in tudi proti Hakuhoju prikazal eno svojih boljših borb. Za uteho je z 13:2 osvojil jun-yusho.

Yokozuna derbi zadnjega dne je bil tako zgolj še formalnost; Harumafuji (11:4) je že pred tem bil izven borbe za končno zmago in bi se lahko po dbeh porazih v prvem tednu tudi predčasno umaknil, a je vztrajal in z ne preveč dobrim rezultatom za yokozuno dočakal konec turnirja. V zadnji borbi ni bilo pravega žara in želje po zmagi, tako da je Hakuho osvojil zensho-yusho. But you already knew that.

Natsu Basho, Week 1

Tokratni majski turnir premore nekaj zanimivih stranskih storylinov, medtem ko je vprašanje yusho zmagovalca bržkone že oddano v naprej, saj z izjemo zenkrat neporaženih ozekije Kisenosata in Kakurya ostali ne predstavljajo resnih konkurentov. Harumafuji je dropnil dva kinboshija (proti ) že v prvem tednu in izgledalo je že, da se bo zaradi poškodbe oz. slabega rezultata predčasno umaknil.

Ozekiji so sicer zelo suvereno začeli turnir in zmagali vse dvoboje prvih štirih dni, nato pa sta heya kolega Kotoshogiku in kotooshu dva dni zapored izgubila. Za Bolgara je vsaka zmaga še tolikanj bolj pomembna, saj je v kadoban položaju zaradi MK od prejšnjič in za ohranitev ozeki statusa potrebuje minimalnih 8 zmag. Bivši ozeki Baruto je medtem daleč od vrnitve med ozekije, saj je po dobrih prvih dneh nanizal par porazov, nato pa proti Kisenosatu še obnovil poškodbo noge in je z rezultatom (3:5 ) kyujo od 8. dne, bržkone pa bo izgubil tudi sekiwake položaj. Goeido s 5:3 rezultatom tudi tokrat bržkone ne more upati na ozeki run.

Dobra forma ozekijev je seveda posledično pustila zgornji del makuuchi divizije praktično na nuli, saj sta Tochinoshin in Takarafuji na 0:8, Okinoumi in Kitataiki pa 1:7. V spodnjem delu so blizu MK z 1:7 Daikiho, Jokoryu in Sadanofuji. Prva dva sta razmeroma razočarala, sploh debitant Daikiho, ki nikakor ne najde svoje forme, podobno kot veteran Wakanosato, ki se bržkone bliža upokojitvi. Chiyotairyu je očitno saniral poškodbo in je 5:3, enako Brazilec Kaisei, ki je prve dni deloval izgubljeno, nato pa nanizal serijo zmag. Enakrezultat ima tudi Aoiyama, kar je na njegovo M4 pozicijo več kot odličen rezultat.
Myogiryu je prav tako pri petih zmagah, s kinoboshijem proti Harumafujiju in zmagama proti kotooshu in Kotoshogiku, proti Barutu pa je pobasal fusen.

Tokitenku bo tudi brez podpasnosti dokaj lagodno prišel do KK, drugi zmikljivec Miško je pak z 2:8 izkupičkom v slabšem položaju. KazeBros ima preslikan rezultat, Take je 5:3, Yoshi pa 3:5.

Homasho, ki je zaradi poškodbe rame izpustil zadnja dva turnirja in padel na dno juryo divizije,je po polovici turnirja na polovičnem izkupiču 4:4, na prekarni j14 pozicijipa nujno potrebuje pozitiven rezultat, saj bi ga morebitni MK ekspresno poslal v makushito, od koder bi se pri teh letih in s trenutno obrambno naravnano tehniko le stežka spet vrnil med sekitorije. V juryu zaenkrat vodi Tokushoryu (8-0). Od 10 dne je kyujo M12W Kyokushuho (5-4), ob nadaljevanju pa se mu v juryu znata pridružiti še Daikiho, Homerafuji in še kdo.

Blockbusters 2013

Sequeli, prequeli, alternativna vesolja, reciklaža akcijskih in sci-fi klasik ter igračkarskih predlog, zraven je pa še eden po bojda resničnih dogodkih - mhm, iz smetnjaka smrdi po poletnih kockoruših(tm), od katerih je vsaj polovica oplemenitena z zajetnim dodatkom star wars elementov; pa sem mislil, da nas bo Disney z njimi zasul šele čez nekaj let.

Po začetku leta, ko sem pogledal kup b akcijad od Austina, JCVD&co (kar me spomni, da je spet čas za kakšnega od Gary Danielsa) in serije creature mockbusterjev, je sedaj čas za kratek pregled letošnjih filmov, ki so zaradi v prvem odstavku naštetih elementov vnaprej obsojeni na visok denarni izkupiček in slabe kritike.

Oblivion izpade najbolje, četudi gre v osnovi 'samo' za posrečeno mešanico neštetih sci-fi elementov in poklonov tovrstnim klasičnim filmom; zmes pretencijoznega Moon in obskurnega Cargo z dodatki 'zadnjega' moža na zemlji, seveda pa se ne da spregledati niti Last Starfighter, Odiseje 2001, Matrice in še česa.

Prvi v seriji treh letošnjih filmov s postapokaliptično premiso zapuščene Zemlje; za Elysium sem delno optimističen, od After Earth pa ne pričakujem ničesar omembe vrednega.

Reciklaža je očitna, a tokrat za spremembo zelo dobro izvedena; tempo je ravno pravšnji, da ogledalec ohrani zbranost skozi 2 uri (tukaj grdo gledam Iron Man 3 in Oza, kjer prve pol ure gledalca bombrardirajo z bla bla šodrom), podajanje zgodbe z začetno ekspozicijo, ki ni nadležna, in poda nastavek za logično in ne za lase privlečeno razkritje (ane, Oz?) je prav tako vuredu tempirano, enako uvajanje likov. Ker pred ogledom nisem bral opisov ali liste igralcev sem bil tolikanj bolj prijetno presenečenj ob uvidu določenih igralcev; čeprav bi bila lahko vsaj dva malček bolje izkoriščena. Prav gotovo eden top 10 filmov leta.

Jcvd je imel v 90-ih zelo posrečen Dia Hard klon, Sudden Death imenovan, kjer je glavni negativec imel načrt, sredstva in voljo počiti slehernika. Vsega tega tudi v Olympus has Fallen ne manjka, enovrstičnice so prisotne, midlevel boss prav tako, izbira relativno znanih igralcev za minimalne stranske vloge pa je odkazovala na več subplotov in morebitni twist s predsednikovim namestnikom, ki pa ga na žalost ni bilo. Razmeroma spodobna zgodba in brutalno neomiljena akcija, vse kar si Die Hard 5 želi, da bi imel. Skoraj identičen White House Down pa kani uleteti čez par mesecev.

Prvi G.I Joe je smrdel po cgi-Bayfest Transformerjih, nadaljevanje pak po plotu in izvedbi bolj spominja na X-men franšizo, s tem, da je manj Wolverina in več ninja. Obojega pa bo verjetno obilovalo tudi v Wolverinu, ki bo uletel vkratkem. Vseeno bolj gledljiv in ne intelektualno podcenjujoč od Železnega moža in Čarovnika iz Oza, ob tem pa premore še The Rocka, ki podobno kot pri Pain&Gain doda par točk h končni oceni.

Zvezdne Steze:AU začnejo podobno kot Iron Man s teroristično eksploatacijo in cosplayanjem izvirnika, nato pa se ustvarjalci prenehajo povsem truditi in dobimo skoraj dobesedno ponovitev Wrath of Khan (bi si mislil, da so se pri Nemesis kaj naučili) z veliko elementi Star Wars:Ep2/3 (lava, koordinate skrivne vojaške baze, lov po coruscantu, 'nov this is podracing' plavanje po vesolju.) Očitno novih SW filmov sploh ne potrebujemo, saj sta Oz in ST povsem dovolj, tukaj pa je še nedavni Disneyev John Carter. Glavni negativec očitno nekaterim ni dovolj, zato mora zlobo deliti z random vojne potrebnim generalom, kivzrokuje ponepotrebnem zapletenemu plotu.

Oz je prequel, izpade kot remake, če pa bi si želeli kaj količkaj originalnega in/ali zanimivega iz Oza, pa je treba poseči po miniseriji Tin Man, ki za razliko od tegale šodrastega skrapucala izkoristi steam/dieselpunk, resda pa ne more mimo naumnih sestrskih razprtij in absurdno prikladnega plota. Kunisova čarovnica je [Steiner]/FAT/[Steiner],

njena romanca s čarovnikom pod ravnjo one iz SW:Ep2, twist povsem nepotreben in antiklimatičen, zaključni boj pa vzet naravnost iz SW:Ep3&6, če se k temu doda še neprepričljivo plastičen cgi, ki v črnobeli tehniki izpade še grši, je vse skupaj komaj kaj boljše od tretjega nadaljevanja Iron Mana (Avangers je bil tak al tak Iron Man in prijatelji).

Mandarin oziroma manjko le-tega me kot nebralcu stripovskega Iron Mana ne moti (če bi hoteli stripovskega, bi dobili kaj podobnega patetičnemu Lokiju iz Avengerjev, če pa bi šli po sprva nakazani poti, bi dobili teroriste iz prvega IM); prav tako me ne moti reciklaža Dark Knight Rises, cgi ali preveč opuščenih plotov, elementov in likov, ki so notri za potrebe kontinuitete in zadovoljitev striparskih geekov. Moti pa me ponepotrebnem zamotan neumen plot, načrt osrednjega nezanimiviega zlobca in predvsem nezanivimo nakladanje RDJR, ki večino časa preživi zunaj kostuma in se gre ekscentričnega detektiva, ter nadležni ženski liki. Pravzaprav identični minusi, kot pri Sherlocku Holmesu (2). Star Trek, G.I.Joe in Pain&Gain imajo svoje pomanjkljivosti, a so kljub vsemu normalno gledljivi, Iron Man 3 pa me je prav spravil v slabo voljo. V dobro mu štejem edino, da ni samo še en remake origin zgodbe (ane, Superman?), in da so ga razmeroma hitro sproducirali in ne posiljevali publike par let vnaprej (ane, Dark Knight Rises in Superman?)
Slabši od IM2, Thora in Captain America, čeprav ne porabi polovice filma za pripravo na Avangers, prav tako kot tretji del trilogije slabši od Spider-man 3 in TDKR.

mfw Iron Man 3 & Oz:



Oblivion 7/10, Olympus Has Fallen 6,8/10,
G.I. Joe 6,3/10, Pain ino Gain 6,2/10,
Star Trek:Into Darkness 6/10,
Oz 5,8/10, Iron Man 3 4/10.

Manborg, Monster Brawl, Sushi Girl

ManBorg
http://www.imdb.com/title/tt2060525/

Soočeni z nizkim oziroma ničnim proračunom in povsem šund fabulo se lahko nadebudni ustvarjalci z produkcije odločijo bodisi za smer v katero je šla mini serija Metal Hurlant bodisi za to, kar je Man Borg. Prej omenjena serija po klasični stripovski predlogi je preveč omejena s kratkostjo formata in neizkoriščenostjo potencijala izvirnika, cgi pa je na ravni web serije, zgodbovno pa večinoma izpade pretenijozno. Pričujoči izdelek pak je nasprotno zelo zabaven sc-ifi šodr, ki samoparodijaroče vključuje elemente iz sirastih 80/90 splatter akcij, povsem retro posebne učinke, vključno s stopmotionom, vse skupaj pa spominja na mešanico video iger Doom in Mortal Kombat, z dodatkom originalnih Star Wars.


Johnny Cage, Sonya in Lu Keng

Padli vojak se v slogu Univerzalnega vojaka vrne v boj proti hordam naci vampirjev iz pekla, pri tem pa mu družbo dela trojica bojevnikov na čelu z No.1 Manom, ki je kakopak sinhroniziran v slogu Godfrey Ho štancev. Postapokaliptični živelj je borgizificiran v slogu MK3, glavni junaki pa se med drugim borijo v gladiatorski areni, na hoveroardih ipd. Akcija je takorekoč neprestana in očitno zapretiravana, dialogi ementalerski, končni šef pa okusno odvraten. Minus je le v kratkosti filma in nekaterih neizkoriščenih subplotih, ki vključujejo izgubljeno sestro pionirko in beta demonskega poveljnika.

7/10


Monster Brawl
http://www.imdb.com/title/tt1716753/

Kupček klasičnih pošasti se spopade v wrestling ringu v tej mešanici Darkstalkers in Celebritiy Deathmatch.
Kljub minimalnemu proračunu igralska lista premore par pretepaških očancev, kot so Kevin Nash, kot general in meneger zombija, Jimmy Hart kot hiperaktivni napovedovalec in Herb Dean kot gostujoči sodnik, Lance Henriksen pa posodi svoj glas kot napovedovalec in infight medklicnik v slogu Shao Khana.

Vse skupaj je zastavljeno kot tv epizoda wrestlinga, tako da kakšne posebne zgodbe ni, z izjemo subplota, da se vse to dogaja na starem pokopališču, kar proti koncu vzrokuje manjšemu vpadu zombijev. Kratka predstavitev in promo posameznih pretepačev se nadaljuje z nepredolgimi obračuni, vmes pa komentatorja zabavljata po svoje; eden je zapit, drugi bivši rokoborec, medtem ko se v ringu mlatijo pošasti iz preteklosti - kot da bi gledal TNA.

Pretepi, ki bi lahko bili malček daljpi, se običajno končajo s fatalityi, osvetlitev prizorišča je le kanček nad ROH, zato pa je komentatorski dvojec mnogo bolj poslušljiv od zlajnanega WWE šodra.

6,5/10


Sushi Girl
http://www.imdb.com/title/tt1606339/

Roparski tovariši se zberejo na zadnji sushi večerji, da bi od kolega dobili informacije o pogrešanem plenu, nakar se stvari zapletejo. Plot tukaj spomni na Stolen, a Cage se je preganjal za taksistom po celem mestu, tukaj pa je celotno dogajanje osredotočeno na zasebno obednico, kjer se razpleta skorja Tarantinovski dialog, ki pa ni banalen ali nepomemben, saj se počasi razpletajo posamezni karakterji in razmerja, ne izostane pa niti končni preobrat. Proper Tony Todd kot Kingpin in odlični Mark Hamill kot lokalni psihopat, medtem ko sta Biehn in Trejo zreducirana na varnostnika, ki ju počijo v njuni edini sceni. Prizori mučenja, em pridobivanja informacij, ponekod zaide že skoraj v torture porn vode, a je celotna scenografija na okusnem nivoju.

6,6/10

Webcomic: Chubby Bunny 05

The Divide & Dark Country

Trenutno stanje na korejskem polotoku nekolikanj spominja na kuliso iz poldokumentarne (post)apokaliptične klasike Threads, zatorej sta predmeta tokratnega zapisa dva po eni strani različna po drugi strani pa zelo podobna filma; pri obeh preživetje ne prinese odrešilne katarze, marveč samo bridko spoznanje. Aja, pa Lauren German igra v obeh.


The Divide (2011)
http://www.imdb.com/title/tt1535616/

Minimalistični sociološki eksperiment, kjer se peščica preživelih po jedsrki katastrofi v kleti bori s klavstrobofijo, sklepa kratkotrajan zavezništva za zaloge hrane, se prepira gdo bo razsekal trupla, kakopak pa ne umanjka klasičen element tovrstnega podžanra, t.j. boj za godne samice. Vse skupaj malček spominja na še en morebiti spregledan film, Blindness (2008); obakrat je vzrok drugotnega pomena, spoprijemanje s posledicami pa v ospredju, ne umanjka pa niti lepa količina prvinske gnusnosti.

Michael Biehn v vlogi fanatičnega očanca na začetku nakaže, da bi lahko fabula sledila oni iz druge epizode Metal Hurlant Kronik; dvom, ali je jedrska katastrofa sploh resnična, ali samo priročen izgovor za ugrabitev, nato uletijo azijski vojaki v lovu za neokrnjenim genetskim materialom, nato pa se zgodba vrne na peščico ujetih preživelih. Dežurni b multipraktik Michael Eklund tudi tokrat odigra več kot solidno, s svojim psihotrannyem pa sodi malodane ob bok zadnjemu Jokerju.

Prizorišče je bržkone tudi zavoljo proračuna skrčeno na kletne prostore, igralska zasedba je, poleg prej omenjenih, na zadovoljivem nivoju; glede plota je videti, da se na začetku ne morejo odločiti, točno v katero smer naj se stvar odvijala. Temu in manjšim plotholom navkljub je za svoj žanr dokaj dolg film še vedno nadpovprečen izdelek, za bonus še brez srečnega konca. R oznaka je povsem zaslužena, saj je s pravo kombinacijo osvetlitve, soundtracka in karnaže izjemno kripi fetišistična ostudnost.

6,8/10


Dark Country
http://www.imdb.com/title/tt0469318/

Sveže poročeni par iz Vegasa poverba štoparja, nakar vstopijo v Zono Somraka. Kratek imdb opis spominja na Hitcherja in njegov remake/sequel (btw. slednji je zaradi Kari Wührer psiho trola Jakea Buseya razmeroma gledljiv), a nato zavije v drugo smer, saj je pobrani neznanec zgolj ogledalo za osrednja lika, dostojno odigrana, ob tem pa se je Thomas Jane potrudil še z režijo.

Neo noir elementi v slogu Sin Citya se vstijo od uvodnega prizora naprej, scenografija je klub očitni rabi blue skrina odlična, dialog pa ponekod že skoraj risankast. Zgodba je po eni strani zelo osnovno zastavljena in bolj pritiče tv epizodi, saj je film kljub dodani drami med zakoncema še vedno prekratek, konec pa po eni strani enoznančen, po drugi strani pa preveč stvari pusti odprtih in pošilja na ponovni ogled.

6,4/10

končna ocena za oba: Horse Lasagna

Hyenas

Hyenas
http://www.imdb.com/title/tt0887143/

Vampirji in pravljice so trenutno vroča roba, kar se tiče molzenja množic, zato se pričujoči izdelek prisesa na podžanr volkodlakov in jih nadomesti s hijenami. Skinwalkers so bili pred leti razmeroma gledljivi, tole pak ne.

Osnovna fabula je skopirana iz Dracule; foter, ki so mu beštije požrle družino združi moči s poklicnim lovcem na preobraženke(tm); ta je za razliko od Helsinga priletni in malček zmedeni afričan, ker so te Hijene prinešene s črnega kontinenta. Temu je dodana teen drama in nepotrebne razprtije med lokalnimi tolpami, zanič cgi eksplozije, hijene spominjajo na statistke iz Buffy Vampiroklavke(tm), igralke pa so bile očitno pregnane iz softcore porničev, ker niso bile dovolj prepričljive, preočitno nasnet dialog lesenih in/ali nezainteresiranih igralcev, nedodelana in čudno posneta akcija, kakšne krvave karnaže ali grozljivosti pa ni.

Creature filmi b produkcije so lahko povsem spodobni in zabavni, četudi gre le za asylumov šodr (Mega Shark vs Crocosaurus); podžanr napada divjih zveri tipa Grizli, Prey ali Savage Harvest prav tako premore posamezne bisere in/ali zanivime dodatke (Pig Hunt), konkretni izdelek pa se žal ne more pohvaliti z ničimer od naštetega, zato je tudi ocena temu primerno nizka:

Elephant Anus/10

6 Bullets & Stolen

Posnemanje je določena oblika poklona, a zadnja desetletja bolj odkazuje na nezmožnost holivuda, da bi sproduciral kaj originalnega in se raje zateka k molzenju preiskušenih uspešnic. Tako kot so dobili kupeč posnemovalcev Star Wars, Jaws, Alien, Die Hard in številni drugi, sta tudi pričujoča filma skoraj dobesedni kopiji izvirnega Taken, s tem, da za rezliko od Taken 2, ki premore postano zgodbo, absurdne elemente (orientacijo s pomočjo metanja granat, autistično osredotočenost) in nedoživeto akcijo, dodata dovolj samosvojih elementov.


6 Bullets
http://www.imdb.com/title/tt1975249/

6 Bullets se dokaj močno drži fabule iz Taken; tokrat je otec mma borec, mati zna hendlati orožje, pri reševanju hčerke, ki za razliko od Maggie Grace izgleda kot pravi jailbait, iz rok lokalne mafije pa najameta še JCVD, ki sodeluje s policijo in svojim keyfabe in irl sinom z ambasade. Za dramo skrbi van Dammov strah pren ponovnim neuspehov, medtem ko so antagonisti bolj kot ne brezimni kanonfuter, kar pa ne moti spodobno izpeljane akcije, edino jcvd bi se lahko več tepel in ne samo straljal.

6,6/10


Stolen
http://www.imdb.com/title/tt1656186/

Če Nic Cage na začetku filma kupi plišasto žival to očitno odkazuje na spodoben izdelek, sploh ker se mu pridruži tudi režiser Con Aira, ki skrbi za hitro in tekočo akcijo, Josh Lucas pa poskrbi za proper negativca, medtem ko policja ob strani skrbi za dodatno motnjo, saj ne verjamejo plotu o enorokemu, em, enonogemu taksistu.

Prolog postreže z neuspešnim bančnim ropov in uvede vse glavne like, nato se preskoči 8 let naprej na pustni torek v New Orleansu, ko mora pravkar izpuščeni otec napraskati denar za rešitev kčerke. Sledi preganjanje z bivšimi pajdaši in izmikanje policiji/fbi-aju po pražnje okrašenih in s karnevalom natrpanih ulicah. Četudi Cage ni osnovno akcijski lik, se ob redkih pretepih izkaže, žal pa body count kljub R oznaki ni na ravni 6 krogel ali Taken, sama izvedba pa je bolj mainstream, navkljub majhnemu proračunu; primerjalno Krogle, ki jim sicer nič ne manjka, proti temu izpadejo kot Z produkcija.

6,5/10

The Package

The Package
http://www.imdb.com/title/tt1884457/

Doslej še nisem videl slabega Steve Austin filma in tudi konkretni izdelek tega ne spreminja, saj gre za nadpovprečno b akcijo, od začetka do konca napolnjeno s kvalitetno izvedenimi pretepi in strelskimi obračuni, ki ne pretiravajo s shakymamom, kot npr. Snitch z Rockom, med njimi pa je kar nekaj markentnih prizorov, ki ne bodo kar takoj zbledeli v pozabo.


24kitchen:
Patient & creative

Za peščico slednjih poskrbi Dolph Lundgren, ki med drugim obračuna z najemniki z jedilnim priborom, najde čas za prehranske nasvete in kot osrednji plot filma pričakuje posebno pošiljko, ki mu jo ima dostaviti Austin. Na poti mu pak stojijo različni najemniki ino pribočniki, ki premorejo dovolj osebnosti, da niso samo še eni random lakaji. Darren Shahlavi spet zgledno odigra vlogo midlevel bossa, medtem ko ga daje svetobolje, da se podi za kurirjem, namesto da bi se udinjal kot plačanec v Čečeniji, njegovi kolegi pa vključujejo sadistično zasliševalko in gospoda z velekalibrskim mitraljezem, ki v slogu The Gauntlet prerešeta lokalno prodajalno.



Ob pregledu nastopajočih so pričakovanje še dodatno poskočila ob omembi William B. Davisa, ki pa je resnici na ljubo dokaj slabo izkoriščen kot del 'No, Tommy. You're the package' twista, druga zamera pa gre za dokaj kretek zaključni boj. Sicer je akcija lepo razdeljena skozi celoten film, posamezni liki so lepo vpeljani skozi dialog in dobro zastavljenimi prizori (uvodni malček spomni na kegljanje iz The Big Lebowski); pretepi so vredu kreografirani, sploh oni z Shahlavijem, Austin pa najde tudi člas za 1-hit fatality. Bah Gawd.

7/10

The Marine 3 - Homefront

The Marine 3 - Homefront
http://www.imdb.com/title/tt2334841/

Mainstream akcije se zadnje čase šlepajo na ime franšize in/ali glavnega igralca (zadnji polom Die Hard serije, Stathamov Parker) na drugi strani pa imamo b produkcijo, ki gre zaradi slabše prepoznavnosti namesto v kino naravnost na dvd/bluray, čeprav po kvaliteti celo prekaša bolj znane sorodnike. Primer tega je tudi najnovejši Marinec.

Tako serija Walking Tall kot Marine sta del WWE produkcije, skupnega pa jima je še par drugih elementov. Prvi del Marinca je kot glavni lik premogel trenutnega posterboya Johna Ceno, sequel je imel Teda Dibiaseja, trojka pa Miza; čeprav naj bi sprva bil mišljen Randy Orton. V prvem Walking Tall je medtem zvezdaril The Rock, v 2. in 3. pa je nadomeščal Kevin Sorbo. Obema prvima deloma je skupen tudi Neal McDonough kot proper antagonist, s tem, da je tukaj po svojih namerah bolj podoben slovenskim najetim protestnikom, butthurt kulturnikom in medijem. Družbo mu delata še dva znanca z b scene; pretepaški veteran Darren Shahlavi in Michael Eklund, ki ga zadnje čase zasledim lih v vsakem drugem filmu.

Osnovna fabula okoli vrnitve zdomca in hendlanja lokalnih problemov je klasična, videna že najmanj v prvem Walkin Tall in kopici ostalih filmov; tokrat gre za svetobolne teroriste, ki jih skrbi finančna kriza, med planiranjem zadnje zlohotnosti pa pobašejo še dva talca, ki jih mora glavni junak kakopak ob nesposobnosti fbi-aja reševati sam; malček spomni na Last Stand, vključno z zadnjim revolveraškim dvobojem.

Navkljub sparjenosti wwe in marincev, vojska razen v uvodnem kadru sploh ni omenjena ali prisotna, kar je velik plus, saj posledično film za razliko od raznih baysplosionov ni zasičen z 'fuck yeah, aamerikkka' momenti, The Miz pa, kljub temu, da je v wrestlingu med bolj gobčnimi in nadležnimi borci, svojo vlogo odigra spodobno, a nekolikanj preveč mirno in brezkarakterno, saj je njegovemu liku razen izurjenosti namenjeno le to, da je controlfreak glede sester. Ti dve pak nista najstnici, marveč bolj spominjata na milfici; slab casting nemara.

Dialog je ponekod preveč dispozicijski, ob streljanju, še posebej ob zveznem napadu na barko, pretiravajo s shakycamom, in dodajo še par fps pov prizorov (dokaj domiselno, tbh), še najbolj pa moti nepravilno držanje orožja nekaterih likov. Vsi trije glavni negativci so na mestu in malodane potisnejo Miza v drugi plan, dodano je še nekaj subplota z agentom pod krinko, vse skupaj vzeto pa je nepretencijozen in predvsem gledljiv izdelek, ki upraviči R oznako.

hijenina ocena: Live Okapi
oz. 6,6/10

Overtime (2011)

Overtime (2011)
http://www.imdb.com/title/tt1930434/

Wrestling legenda Al Snow se tokrat udinja kot najemniški morilec in mora skupaj s partnerjem delati nadure, obenem pa sfolgati še družinsko življenje; odstrel lokalnih mamilašev in nezemeljsko tentaklastih zombijev mora tako sovpadati z nabavo darila (ybox720), torte (z dodatkom zombi krvi) ino klovna (lokalni brezdomec, ki občasno ve za samega sebe) za rojstnodnevno zabavo.

Trailer za tale direct-to-video Z izdelek obeta zadovoljivo B akcijo z dodatkom humorja, dejanski film pa je presenetljivo celo boljši od pričakovanega. Klasična zombi akcija, sirasti dialogi z dobro dinamiko med obema glavnima likoma, (samo)parodija, ravno prav stranskih likov, dobra režija, del pa zavzame še parodija na xbox.

Paradoksalno naslovu je vse skupaj dolgo le eno uro, nekaj tudi na račun hitre montaže in razmeroma hitrega razpleta zombi problema, tako da izpade kot pilot za tv serijo (would watch). Posebnih učinkov skorajda ni, zaključne eksplozije tudi ne (kar je vsekakor bolje od zanič cgi, kot na primer pri Hyenas), nekolikanj pretiravanjo s shakycam, a pozitivni elementi upravičijo visoko oceno.


7/10
oz. po hijenski lestvici: pravkar skoteni levček. om nom nom

Hansel & Gretel Witch Hunters

Hansel & Gretel Witch Hunters
http://www.imdb.com/title/tt1428538/

Priredbe klasičnih pravljic so spet v modi; 2005. leta sta uletela relativno posrečena Brata Grimm, Sneguljčica je lansko leto trpeče zmedeno poskušala v epskem žanru, prihaja še Jack the Giant Slayer, po dveh neposrečenih tlačenjih neprimernih likov v fantazijske klavščine, kar sta bila Raven in Abraham Lincoln: Vampire Hunter, pa se bosta v preganjanju beštij preiskusila še Janko inu Metka in poskusila pregnati spomine na sladkosnedno zlorabo iz otroštva (proto-Inzulin pomaga samo v določeni meri in ostaja neizkoriščen subplot).

Liki so morda nekolikanj površno in prekratko predstavljeni v začetnih flashbackih, kar je za ponarodelost fabule bržkone kar primerno, hkrati pa origin štorija tako ne zabaše polovice filma, kot na primer pri zadnjem Pajkomožu in se lepo dopolnjuje z odkrivanjem čarovniških nakan in njih skupno preteklostjo.

Veščoloca(tm) v podobi Gemme Arterton in Jeremyija Rennerja, ki sta se očitno odločila monopolizirati trg akcijskih likov, v slogu rosomahovega Van Helsinga premoreta steampunk oborožitev s samostreli na čelu, v strasnki vlogi tako kot pri Bratih Grimm nadleguje Peter Stormare, vodilna vešča pa namesto v milfasti podobi Famke Janssen preveč časa preživi v slabem makeupu, ki so mu superiorne že naključne cosplayerke in udeleženke pustnih povork. Enako velja za njene pribočnice, ki so neizkoriščene, tako kar se tiče čarovništva kot akcije same, vse preveč pa je preganjanja z metlami po gozdu, ki kljub napredku tehnologije spominja na lov z brzci na Endorju iz VI. epizode Star Wars.

Osnovni plot je pobran iz Bratov Grimm in še bolj preprost, nekaj globine se skuša vnesti s twisti, a na koncu glavna lika pri poznavanju čarovniške nomenkalture izpadeta kot amaterja, vešča pa je že domala dobesedno sleherna deklina, od mame do lokalne dekline, tako da sem pričakoval, da bo tudi Metka posegla po urokih.

Da upraviči svojo R oznako, film variira od Herkul/Xena campy dialoga (neko usklajenost glede naglasov likov bi lahko dosegli) do fucking nepotrebnega preklinjanja in distraction golote, plastična akcija se meša z gorom in eksekucijami. Nič posebno pretresljivega in pretencijoznega, dobrega ali slabega, le zadovoljiv popkorn film.

6,5/10

Bullet to the Head (2013)

Bullet to the Head
http://www.imdb.com/title/tt1308729/

Začetek tega leta je prinesel par novih b-akcijad; medtem ko je Stathamov 'Parker' šodrasto zanič, Arnoldov 'Last Stand' nič posebnega, Willisovega zadnjega Pokončnega umiranja pa še nisem utegnil videti, za Stallonejev izdelek velja, da je zgledno sirast predstavnik svoje zvrsti in nepretencijozno vdela vse poglavitne elemente, ki so potebni za spodoben približek klasičnim streljankam iz 80. in 90-ih.

Priletni najemniški morilec in azijatski policist v slogu 48 ur skleneta zavezništvo in odvozlavata načrte afriškega kingpina, ki premore spodobne pribočnike; od mid-level bossa, ki z ekspozicijskim dialogom Pove vse(tm), kupa najemnikov in podkupljenih policistov, do proper nestabilnega glavnega henchmana v podobi gorostasnega Momoe, ki v končnici poči delodajalca in polovico spremstva ter poskrbi za končni obračun s snetimi gasilskimi sekirami.

Buddy-buddy dinamika je izpeljana dokaj uspešno in med drugim poskrbi za kup enovrstičic in moralnega preigravanja ter par nepričakovanih zasukov; Stallone je za razliko od Švarcija še vedno alpha as fuck, korejski kolega pa pokrbi tudi za bonus točke, ker se pri akciji ne zateka h klišejskemu kungfu pretepanju. Fabula okoli glavnega antagonista bi bila lahko sicer bolje razdelana, a to niti ni tako pomebno, saj služi le za podstav doživeti strelski in pretepaški akciji, kjen ne manjka barvitih eksplozij, domišljenih prizorov in headshotov, a se pri tem film ne zateka h slowmotionu, pretiranemu cgiju ali ostalim novodobnim balastom, marveč ponudi konkretno neolepšano karnažo.

6,7/10

Look Sir, EU! part 4

The Phantom Job

Iskanje dela je tudi ob redni zaposlitvi, resda za določen čas, skorajda vsakodnevno opravilo. Različni internetni portali na čelu z onim zavoda za zaposlovanje so pri tem v določeno pomoč, a sem v zadnjem času zapazil določeno anomalijo. Razpisano delovno mesto je še isti dan skrivnostno izginilo s seznama prostih mest, kakor da ne bi bilo sploh nikoli objavljeno. Konkretno sem takšno dogajanje opazil dvakrat v roku enega tedna, tako da si sedaj vsako relevantno razpisano delo vedno natisnem v papirnati obliki in nato v miru pošljem prošnjo.

Nude Workout, part 2

This summary is not available. Please click here to view the post.

Silent Hill - Revelation

Silent Hill - Revelation
http://www.imdb.com/title/tt0938330/

Zima prihaja, lej, ko sneži. Em, v bistvu je samo pepel.

Prvenec je bil ena redkih res posrečenih priredb video iger, tako kar se tiče zgodbe, igralcev in splošne horror izvedbe, tole nepotrebno nadaljevanje pa po nepotrebnem razteguje v prvem delu lepo zaključeno zgodbo, s hitrim flashbackom na začetku povrne en lik ter vpelje nov zaplet, ki bi moral biti že zdavnaj rešen. Gre za adaptacijo igre Silent Hill 3, a je na trenutke fabula tako zmedeno predstavljena, da spominja na Prometeja.


When you see it, you'll shit bricks.

Kljub nekolikanj nižjemu proračunu obiljuje znanih gostujočih igralcev v stranskih vlogah, nekateri so prisotni dobesedno le za eno samo sceno, za nekatere pa sem ugotovil šele v odjavni špici; ne tolikanj zaradi uspešne maske, kot zaradi pomanjanja prizorov, v katerih bi bili. V semi glavnih vlogah sta dva člana serije Game of Thrones, ki pa, *spoiler* paradoksalno, tukaj oba preživita, četudi bi si vsaj eden od njiju za svoje poskuse igranja prislužil obisk Piramidoglavca(tm).



Slednji je kakopak prisoten, kakor tudi lepa horda ostalih fetišistično izprijenih beštij, od kripi klovnov, cgi pajka do klasičnih sester, in poskrbi za končni spopad z vodilno antagonistko, ki nekolikanj spominja na tretjo sestro iz Hell Boy 2. Žal pa se film preveč zateka k jump scare prizorom, ki so ob obilici omenjenih pošasti povsem nepotrebni.


Shit just got real

Prva polovica filma se lepo dopolnjuje in spominja na potovanje po stopnjah v slogu video iger, nato pa konec pride prehitro in predvsem preveč nerazloženo in na hitro spacano, kar ob neprepričljivi igri in dialogu hitro niža končno oceno.

6,4/10