weaponlord
povezave do wiki in uradne strani:
http://en.wikipedia.org/wiki/Weaponlord
http://weaponlord.crunchtimegames.com/
1.GENTLEMEN, WHAT IS BEST IN LIFE?
[quote]
Sonček neki sem pa tja pa tople temperaturice so gay...za pedre kise porivajo v rit.
Za prave desce je vreme, da ti smrkl zmrzne, da ti slina na bradi zmrzne in ostanki piva od prejšnje noči globoko v bradi ohranijo svoj žmoht. Ko so prsti, ki oklepajo bridko sekirico, malo trdi in ko sovragu odvzameš sleherno upanje na zmago, ker že mraz komaj zdrži. To je pravo vreme!
Also: ob osvajanju sovragovih vasi, ko pokolješ vse izgovore za moške, kar jih imajo na selu in se spustiš v hiše ropat in posiljevat, prsne bradavičke žensk lepše stojijo.
[/quote]
Zmaga epskih razsežnosti nad sovragom in naricanje žensk je kakopak edini odgovor pravih moških, ki lahko tovrstne cilje v sodobnem svetu legalno dosegajo v svetu video iger, konkretno pretepačin, ki čim bolj verodostojno prikažejo borbo, po možnosti z veliko krvi inu črevi na plotu. V tem pogledu tudi pričujoča igra ne
razočara, v določenih pogledih pa celo preseže pričakovanja.
Po zgledu serije Samurai Shodown gre za borbo nasprotnikov, ki premorejo najrazličnejša hladna orožja, s to razliko da tokrat ne gre za samuraje in ninje, pač pa za conanovsko razbacane like, ki variirajo od klasičnega barbara, prek pofarbane amazonke in redsonje do proto-Rocka iz takisto Namcove serije Soul Edge/Calibur, katerega je Weaponlord v določenih elementih legitimen predhodnik, akoravno 2d in celo bolj krvav od slednjega.
Likov na izbiro je sicer le peščica, konkretno sedem, a ni raznih shoto-klonov in raznobarvnih ninj, tako da se konbatanti lepo razlikujejo med seboj, tako po izgledu kot orožjih. Domet in učinek slednjih je tekom borbe mogoče s pravilno uporabo za to namembnih posebnih udarcev zmanjšati, vendar tu ne gre razorožitev kot pri Samurai Shodownu, kar je dobro za ohranjanje uravnoteženosti igre. Poleg te premore ta pretepačina še par ostalih naprednih tehnik; pariranje in counterattack, guardbreak in groundhite, medtem ko je bolj za hec dodano še krajšanje las in/ali oklepa nasprotniku, a žal pri tem dekline ne ostanejo brez obleke. Izključno control-trhowi
so blokabilni, kar pa se tiče krvavih pokončanj na koncu runde se igra spet zgleduje po SS, tako da ni predviden le en določen udarec za to, ampak se nasprotniku lahko najprej razpara čreva, nato odrobi glavo, to letečo po zraku pa nato še dodatno obdela, vse to z določenimi običajnimi posebnimi udarci. Tu je igra včasih nekolikanj hecna, saj se ekran pomrači četudi nasprotnika sploh ne razčetveriš.
Razni comboti in usmrtitve v temle priloženem filmčku:
http://www.youtube.com/watch?v=RXQ6SjbBNUo savages
http://www.youtube.com/watch?v=TG9LVem4DcY combos
2. PAIN AND DOOM!
Slastni in krvavi obeti, ki jih tovrstni opis prikaže, ostanejo v določeni meri neizkoriščeni, saj je igra v določenih elementih vrhunska, spet v drugih pa nekolikanj razočara. Na nesrečo je zadeva izšla ob somraku 16-bitne dobe, ko so vodilno vlogo začele prevzemati 3d pretepačine, poleg tega je bila tale pretepačina izdelana le za SNES in Genesis/Mega Drive, kar je skrajšalo njen domet, največji zastrupljeni žebelj pa so v pogansko krsto zabile dokaj težke oziroma vsaj neklasične kontrole, ki so po sorodnem Primal Rageu prevzele držanje udarca in
nato pritiska smeri. Sicer niso vsi posebni udarci taki in so dodani tudi klasične kontrole z charganjem in hadokeni, a tako je dostopnost koj zmanjšana, umanjka pa tudi practice način, ki bi bil potreben za učenje številnih posebnih udarcev in nato še kombinacij.
Temu navkljub je igra povsem igrabilna in računalo nudi konkreten odpor, zato se jo splača najmanj preizkusiti na emulatorju. Pri tem nastane problem, ker je SNES verzija neigralna, saj zašteka po eni rundi, zvok pa ne deluje. Posledično ostane le Genesis inačica, ki se sicer v nekaterih pogledih razlikuje od Nintendove, a je kar
se tiče igralnosti in hitrosti celo boljša, le zvok in velikost ekrana naj bi bila manjvredna. Zvok nasplošno je v igri bolj uboren, saj je krikov in dretja bolj malo, tolčenje po oklepih in drgnenje rezil je po drugi strani realistično, a vseeno skupno izpade manjvredno v preimerjavi s kakšnim KI&MK&SS. Za uživanje ob igranju in tr00 pagan vtis je zatorej najbolje izklopiti backgorund music in na playlist vreči Conan&300 ost ter po želji še Dragonforce inu Epico.
primerjava snes/genesis igre in skeni stategy guidea:
http://www.gamepilgrimage.com/Weaponlord.htm
Saturday, April 18, 2009
Friday, April 17, 2009
Tannith Lee - Cast a Bright Shadow
Tannith Lee: Lionwolf Trilogy
book I: Cast a Bright Shadow
Življenje v večnem snegu in ledu pomrznjenih zloveščih ravnic ima za vsakokratnega tr00 pagan severnjaka svoje prednosti. Sem in tja ledenomrzlo morje naplavi ostanke odmrlega rastlinja in užitnega južnega sadja, kakšne polrazpadle plodove morja, pa čak i nosečo deklino.
Za razliko od klasičnih pustološčin tipa 'mi gremo skozi jamo in gozd na zmaja in spotoma še kraljestvo rešimo oziroma kar cel svet, dečve pa skrbijo za pogovor in vlečno službo' in onih bolj brutalno realističnih političnih žajfnic 'naša znana hiša si ni več dobra z vašo, zatorej bomo s poltretjim stricem in njegovimi posvojenci, ki so v bistvu talci vašega zeta iz drugega kolena, sklenili kao zavezništvo in na koncu v povezavi s hudimi bolhami™ premagali preživelo sestro neke četrte hiše ter zavladali vsem osemindvajsetim grofijam. Incest included.', premore opisovana knjiga elemente obojega a ne v preveliki meri, hkrati pa doda še malo raziskovanja samega sebe v smislu klasičnega Dune-a. Čarovnije v tem svetu praktično ni, so pa zato tolikanj bolj dejavni bogovi, ki si krajšajo čas s poseganjem v življenja smrtnikom in priložnostno bestialnostjo.
Saphay, petnajsta hčerka tretjega sokralja (koliko le je potem vseh potomcev?) omikanega velemesta, ki kraljuje sredi barbarskih ravnic večnega snega v političnem zakonu z lokalno hudo bolho™ povije otroka, ki hitro odraste v kwizatcs haderacha, kateri maščuje starše, spwna in podredi lokalne warlorde in opleni večja mesta, dobi pri sleherni deklini in se nato jako močan ino pameten, v bistvu preveč za njegovo dobro, spravi na zadnjo utrdbo civiliziranega sveta. Tam se ne sekirajo pretirano, zakajti premorejo wmd, s katerim upravljajo lokalni žreci.
Lionwolf v iskanju svojega smisla ino pravega otca (Nameless, I am your father.) naleti na zanimive stranske like, recimo duhca materinega napadalca, par deklin, pa čak in kita. Aja, sem od boga ustvarjeno črno-kip žensko in Saphay v.2.0 že omenil?
Par low-pointov tele basni; mnogo veliko pov-jev aka. oseb, katerih življenje spremljamo, nekateri se vključijo šele proti koncu zgodbe. Bitke za prestol so podane zelo površno. Kako za vraga lahko zelenolasa čarovnica tako preprosto zapelje celibatu zapisanega vodilnega čarovnika? (Obi-Wan would hit it!2).
book I: Cast a Bright Shadow
Življenje v večnem snegu in ledu pomrznjenih zloveščih ravnic ima za vsakokratnega tr00 pagan severnjaka svoje prednosti. Sem in tja ledenomrzlo morje naplavi ostanke odmrlega rastlinja in užitnega južnega sadja, kakšne polrazpadle plodove morja, pa čak i nosečo deklino.
Za razliko od klasičnih pustološčin tipa 'mi gremo skozi jamo in gozd na zmaja in spotoma še kraljestvo rešimo oziroma kar cel svet, dečve pa skrbijo za pogovor in vlečno službo' in onih bolj brutalno realističnih političnih žajfnic 'naša znana hiša si ni več dobra z vašo, zatorej bomo s poltretjim stricem in njegovimi posvojenci, ki so v bistvu talci vašega zeta iz drugega kolena, sklenili kao zavezništvo in na koncu v povezavi s hudimi bolhami™ premagali preživelo sestro neke četrte hiše ter zavladali vsem osemindvajsetim grofijam. Incest included.', premore opisovana knjiga elemente obojega a ne v preveliki meri, hkrati pa doda še malo raziskovanja samega sebe v smislu klasičnega Dune-a. Čarovnije v tem svetu praktično ni, so pa zato tolikanj bolj dejavni bogovi, ki si krajšajo čas s poseganjem v življenja smrtnikom in priložnostno bestialnostjo.
Saphay, petnajsta hčerka tretjega sokralja (koliko le je potem vseh potomcev?) omikanega velemesta, ki kraljuje sredi barbarskih ravnic večnega snega v političnem zakonu z lokalno hudo bolho™ povije otroka, ki hitro odraste v kwizatcs haderacha, kateri maščuje starše, spwna in podredi lokalne warlorde in opleni večja mesta, dobi pri sleherni deklini in se nato jako močan ino pameten, v bistvu preveč za njegovo dobro, spravi na zadnjo utrdbo civiliziranega sveta. Tam se ne sekirajo pretirano, zakajti premorejo wmd, s katerim upravljajo lokalni žreci.
Lionwolf v iskanju svojega smisla ino pravega otca (Nameless, I am your father.) naleti na zanimive stranske like, recimo duhca materinega napadalca, par deklin, pa čak in kita. Aja, sem od boga ustvarjeno črno-kip žensko in Saphay v.2.0 že omenil?
Par low-pointov tele basni; mnogo veliko pov-jev aka. oseb, katerih življenje spremljamo, nekateri se vključijo šele proti koncu zgodbe. Bitke za prestol so podane zelo površno. Kako za vraga lahko zelenolasa čarovnica tako preprosto zapelje celibatu zapisanega vodilnega čarovnika? (Obi-Wan would hit it!2).
Thursday, April 16, 2009
Greg Keyes - The Charnel Prince
GREG KEYES; THE CHARNEL PRINCE
druga knjiga iz serije Kindoms of Thorn and Bone
Nekolikanj bolj moderna visoka fantazija po vzoru G.R.R. Martina o političnih spletkah ino bojih za prestol, ki se je začela v predhodnici The Briar King, se nadaljuje, v ospredje pa stopajo cekrvene spletke. Namesto na severnjaški mitologiji ino pokrajini temelji na bolj evropskih temeljih (podobno kot od J. Carey: Kushiel trilogija); Italiji/Španiji/Franciji/Nizozemski, temu pa se pridoda še malo stare angleščine ino par izmišljenih jezikov.
Starodavne beštije iz gozda ino ponorela človeška drhal jamejo huda dela po deželi storjevati, ali kraljestvo ima svoje probleme, zakajti kralj ino hčerke so umorjeni, preživela princeska na begu, kraljica regentka pa stvari bojda hoče voditi po svoje, kar ni pogodu državnim prevratnikov, ki so povezani s cerkvijo, katere bistvo je gnilo.
Medtem ko se zala princesa Anne s pomagači ogiba morilcem ino izdajalcem ter skuša priti domov, je stari holter s priležnico ino parimi pomagači po cerkvenem nalogu poslan briar kinga zatreti, da le-ta nesveta beštija dežele ne potisne v propad, izkaže pa se, da je he-ivy še najmanj zlovešča nadloga za državo, zakajti preklicani duhovni uganjajo svoja dejanja of pain&doom, nemrtvi pa harajo po deželi, eden ima celo oči za prestol.
Da ni le vse tako hudo ino brezizhodno, poskrbi skladatelj, ki prvo državo pred zunanjo nesrečo obvaruje, potlej pa še zmagoviti koncert s petjem izvede, zraven pa so še pogumni vitez ino zabavljajoči sabljač.
Vredi ino fajn napisana knjiga zagotovo, včasih nekolikanj prekratka poglavja, še posebej proti koncu, ko pride do končnega obračuna ino soočenja večine protagonistov, kjer bi si bralec morebiti zaželel več elaboracije določenih elementov. Ker je mnogo veliko POV-jev, včasih pride do rahle časovne neusklajenosti, saj se določeno poglavje zaključi z dialogom oz. dogajanjem, ki se nadaljuje takoj v naslednjem poglavju tega lika, samo vmes je pa recimo par poglavij ostalih karakterjev, ki pokrivajo včasih par dni oz. tednov. Ampak se preživi, saj besedenje ni preobteženo z duhamornimi opisi pokrajine, dialogi pa so življenjski ino duhoviti.
Majhen minus je le nedorečenost določenih stranskih likov, ki so jako zanimivo predstavljeni, pa potem odidejo, ne da bi izvedeli njihovo življenjsko zgodbo (tota čarovnica z ladjo, pred tem Neilova spremljevalka oz. spremljevalec, pa ciganka, Mery, da se o starem maestru ne govori). Upajmo, da se vse razplete ino poveže v tretji knjigi, The Blood Knight, oziroma koncu četverologije, The Born Queen.
Vsekakor knjigo priporočam v branje ino nato ponovno branje; minus, če se temu lahko tako reče, je pravzaprav le občasna kratkost inu nekrvavost, kakršno bi morda bralec pričakoval (no ja, ni vsak Martin ali pa Goodkind), verjetno zaradi dobrega editorja. Aja, pa zemljevid manjka.
druga knjiga iz serije Kindoms of Thorn and Bone
Nekolikanj bolj moderna visoka fantazija po vzoru G.R.R. Martina o političnih spletkah ino bojih za prestol, ki se je začela v predhodnici The Briar King, se nadaljuje, v ospredje pa stopajo cekrvene spletke. Namesto na severnjaški mitologiji ino pokrajini temelji na bolj evropskih temeljih (podobno kot od J. Carey: Kushiel trilogija); Italiji/Španiji/Franciji/Nizozemski, temu pa se pridoda še malo stare angleščine ino par izmišljenih jezikov.
Starodavne beštije iz gozda ino ponorela človeška drhal jamejo huda dela po deželi storjevati, ali kraljestvo ima svoje probleme, zakajti kralj ino hčerke so umorjeni, preživela princeska na begu, kraljica regentka pa stvari bojda hoče voditi po svoje, kar ni pogodu državnim prevratnikov, ki so povezani s cerkvijo, katere bistvo je gnilo.
Medtem ko se zala princesa Anne s pomagači ogiba morilcem ino izdajalcem ter skuša priti domov, je stari holter s priležnico ino parimi pomagači po cerkvenem nalogu poslan briar kinga zatreti, da le-ta nesveta beštija dežele ne potisne v propad, izkaže pa se, da je he-ivy še najmanj zlovešča nadloga za državo, zakajti preklicani duhovni uganjajo svoja dejanja of pain&doom, nemrtvi pa harajo po deželi, eden ima celo oči za prestol.
Da ni le vse tako hudo ino brezizhodno, poskrbi skladatelj, ki prvo državo pred zunanjo nesrečo obvaruje, potlej pa še zmagoviti koncert s petjem izvede, zraven pa so še pogumni vitez ino zabavljajoči sabljač.
Vredi ino fajn napisana knjiga zagotovo, včasih nekolikanj prekratka poglavja, še posebej proti koncu, ko pride do končnega obračuna ino soočenja večine protagonistov, kjer bi si bralec morebiti zaželel več elaboracije določenih elementov. Ker je mnogo veliko POV-jev, včasih pride do rahle časovne neusklajenosti, saj se določeno poglavje zaključi z dialogom oz. dogajanjem, ki se nadaljuje takoj v naslednjem poglavju tega lika, samo vmes je pa recimo par poglavij ostalih karakterjev, ki pokrivajo včasih par dni oz. tednov. Ampak se preživi, saj besedenje ni preobteženo z duhamornimi opisi pokrajine, dialogi pa so življenjski ino duhoviti.
Majhen minus je le nedorečenost določenih stranskih likov, ki so jako zanimivo predstavljeni, pa potem odidejo, ne da bi izvedeli njihovo življenjsko zgodbo (tota čarovnica z ladjo, pred tem Neilova spremljevalka oz. spremljevalec, pa ciganka, Mery, da se o starem maestru ne govori). Upajmo, da se vse razplete ino poveže v tretji knjigi, The Blood Knight, oziroma koncu četverologije, The Born Queen.
Vsekakor knjigo priporočam v branje ino nato ponovno branje; minus, če se temu lahko tako reče, je pravzaprav le občasna kratkost inu nekrvavost, kakršno bi morda bralec pričakoval (no ja, ni vsak Martin ali pa Goodkind), verjetno zaradi dobrega editorja. Aja, pa zemljevid manjka.
Friday, April 10, 2009
:nostalgija:
Ne bi si mislil, da me bo nostalgija začopatila že v 4. letniku ob gostujočem predavanju profesorja iz prvega letnika, ampak se je vseeno zgodilo.
:zamišljen:
:zamišljen:
Wednesday, April 08, 2009
Peter F. Hamilton - The Nano Flower
Delo osvobaja, prav tako človeka krepi, vendar pa je treba glede tega, kakor tudi glede vseg drugih pomembnih stvari v življenju, imeti pravo mero, da se osnovna zamisel ne izpridi oziroma zaradi nepravilne interpetatecije ne uporabi za doseganje napačnih ciljev. Enako razmišljanje lahko uporabimo tudi za znanost in tehnični napredek v primeru konkretno obravnavane knjige, po eni strani kot načelo glede pisanja znanstvenofantastičnih del nasplošno, po drugi strani pa kot osnovno življensko vodilo, ki ga skozi zanimivo zgodbo sporoča to delo. Namreč, nemalo književnih in v drugih medijih nastalih del s tega področja postavlja tehnični napredek v glavno vlogo, ponavadi v navezi z generičnimi zunajzemejskimi napadalci in dodatkom raznobarvnih eksplozij, vse to le za zadovoljitev pričakovanj bralcev ali gledalcev, še najbolj pa založnikov in pruducentov, pri tem pa se na človeške like in njihov duhovni razvoj kar malo pozablja, ali vsaj ob številnih tehnoloških novotarijah, malodane čudežnih napravah in vsemogočnih plovilih, ki vsekakor so potrebne, da delo pridobi znanstvenofantastični naziv, s čimer kakopak ni nič narobe, ob primernem doziranju slednjega, seveda, postavlja na obrobje.
Zato je tolikanj bolje, da se avtor obravnavane knjige tega zaveda, in v pravi meri dozira navedene elemente v zgodbo, ki je dokaj posrečena zmes hard sci-fija in kriminalke, ob tem pa uspe zadržati bralčevo pozornost skozi celotno knjigo in skozi doživete dialoge in nepreveč nezemeljsko tehnologijo pripeljati zaplet do relativno srečnega konca. Za razliko od nekaterih drugih Hamiltonovih del je Nano Flower relativno kratka knjiga, in čeprav sodi po kronologiji in likih v neuradno Greg Mandel trilogijo, se jo da povsem spodobno brati samostojno, saj so liki in njihovo ozadje predstavljeni tekom razvoja dogodkov, vendar ne v obliki izčrpnih infodumpov oz. enciklopedičnega navajanja dejstev, ki je prisotno v drugih Hamiltonovih, ampak na nevsiljiv, naraven način.
Napredna tehnologija tako v konkretnem primeru Nano rože omogoča gospodarski razcvet in celovit družbeni preporod, ki je potreben britanski družbi, da se po letih propadanja pod socialistično vlado spet postavi na noge in postane vodilne država v krasnem novem svetu. Hamilton je sicer najbolj poznan po svojih The Night's Dawn in Commonwealth trilogijah, v kratkem bo končana še serija Void, vendar se v Roži vzdrži pretirane uporabe space opera elementov in prikaže bolj življensko dogajanje. Tako ni nikakršnih medplenearnih portalov, živih ladij in množičnega obujanja od mrtvih, prav tako lahko pozabimo na medgalaktične konglomerate in nepotešene hčerke lokalnih oblastnikov. Večina zgodbe se odplete v Evropi in nekaj na v zemjino orbito ujetem asteroidu, Novem Londonu. Le-ta je v lasti in upravljanju družbe Event Horizon (ki ni nikakor povezana z zakleto ladjo iz pekla. Resnično.), katere voditeljica Julia Evans imo poleg vseh običajnih problemov, ki spremljajo vodenje visokotehnoloških družb, še dodatno težavo, da ji je mož izginil v neznano. Na pomoč je tako iz pokoja vpoklican stari prijatelj, telepatski detekiv Greg Mandel, ki ob pomoči najemnice Suzi in varnostno službo, raziskuje primer in sled, ki jo pusti preko neznane rože. Njena dostavljalka je določena spremljevalka za visoko družbo, ki tekom razpleta dogodkov postane najbolj iskana roba, tako pri Mandelu kot tudi pri mafiji in vseh večjih zemeljskih družbah, ki si obetajo oblast nad prelomno nano tehnologijo. Kaj, če sploh kaj, ima pri tem izginuli mož, in kako to, da se istočasno drugod na trgu pojavi sumljivo podobna tehnologija, morajo glavni junaki seveda raziskati in razčistiti s čim manj žrtvami, ter po možnosti zmagati v bitki za prevladujoči položaj na trgu. Dogajanje se tako izmenjuje med pisarnami pomembnih politikov in gospodarstvenikov, kjer svojo igro ob pomoči računalniško generiranih osebnosti igra Julia Evans ter terenskim delom Mandela, katero poskrbi za potrebno dozo akcije in eksplozij, četudi bi tudi brez tega zgodba solidno shajala. Kot že omenjeno, se napetost ohranja skozi večino knjige in končni razplet pride res skoraj povsem na koncu, ko se dokončno razčisti tudi o obstoju zunajzemeljskega življenja in vlogi, ki jo ima nano roža pri vsem tem.
Razplet je katarzičen, z Julijino God-Emperor odločitvijo vred, nekolikanj to pokvari le občutek, da je večina dežurnih zlobcev bila notri le zaradi predpisanega deleža akcije in pew pew elementa, medtem ko junaki niso bili v neki silni nevarnosti. Kakor koli že, zgodba je podana domiselno, z ne preveč stranskih likov, za katere vemo, da so le filanje strani, obstoječi pa so dobro izkoriščeni in vsi s svojimi dejanji in motivi, predvsem pa iskani soprog, odsevajo vodilno fabulo Nano rože; ne glede na neizmerni tehnološki napredek in poklicne uspehe, ki ga spremjajo je najbolj pomembno od vsega pri tem ohraniti človeškost in poskrbeti za varno prihodnost zanamcev; ne biti zadovoljen le s tem, kar drugi naredijo za tebe, ampak s tem, kar si ti sam dosegel. S tem pa je dosežena naloga sci-fija; ne samo zabavati, ampak tudi dati misliti.
Zato je tolikanj bolje, da se avtor obravnavane knjige tega zaveda, in v pravi meri dozira navedene elemente v zgodbo, ki je dokaj posrečena zmes hard sci-fija in kriminalke, ob tem pa uspe zadržati bralčevo pozornost skozi celotno knjigo in skozi doživete dialoge in nepreveč nezemeljsko tehnologijo pripeljati zaplet do relativno srečnega konca. Za razliko od nekaterih drugih Hamiltonovih del je Nano Flower relativno kratka knjiga, in čeprav sodi po kronologiji in likih v neuradno Greg Mandel trilogijo, se jo da povsem spodobno brati samostojno, saj so liki in njihovo ozadje predstavljeni tekom razvoja dogodkov, vendar ne v obliki izčrpnih infodumpov oz. enciklopedičnega navajanja dejstev, ki je prisotno v drugih Hamiltonovih, ampak na nevsiljiv, naraven način.
Napredna tehnologija tako v konkretnem primeru Nano rože omogoča gospodarski razcvet in celovit družbeni preporod, ki je potreben britanski družbi, da se po letih propadanja pod socialistično vlado spet postavi na noge in postane vodilne država v krasnem novem svetu. Hamilton je sicer najbolj poznan po svojih The Night's Dawn in Commonwealth trilogijah, v kratkem bo končana še serija Void, vendar se v Roži vzdrži pretirane uporabe space opera elementov in prikaže bolj življensko dogajanje. Tako ni nikakršnih medplenearnih portalov, živih ladij in množičnega obujanja od mrtvih, prav tako lahko pozabimo na medgalaktične konglomerate in nepotešene hčerke lokalnih oblastnikov. Večina zgodbe se odplete v Evropi in nekaj na v zemjino orbito ujetem asteroidu, Novem Londonu. Le-ta je v lasti in upravljanju družbe Event Horizon (ki ni nikakor povezana z zakleto ladjo iz pekla. Resnično.), katere voditeljica Julia Evans imo poleg vseh običajnih problemov, ki spremljajo vodenje visokotehnoloških družb, še dodatno težavo, da ji je mož izginil v neznano. Na pomoč je tako iz pokoja vpoklican stari prijatelj, telepatski detekiv Greg Mandel, ki ob pomoči najemnice Suzi in varnostno službo, raziskuje primer in sled, ki jo pusti preko neznane rože. Njena dostavljalka je določena spremljevalka za visoko družbo, ki tekom razpleta dogodkov postane najbolj iskana roba, tako pri Mandelu kot tudi pri mafiji in vseh večjih zemeljskih družbah, ki si obetajo oblast nad prelomno nano tehnologijo. Kaj, če sploh kaj, ima pri tem izginuli mož, in kako to, da se istočasno drugod na trgu pojavi sumljivo podobna tehnologija, morajo glavni junaki seveda raziskati in razčistiti s čim manj žrtvami, ter po možnosti zmagati v bitki za prevladujoči položaj na trgu. Dogajanje se tako izmenjuje med pisarnami pomembnih politikov in gospodarstvenikov, kjer svojo igro ob pomoči računalniško generiranih osebnosti igra Julia Evans ter terenskim delom Mandela, katero poskrbi za potrebno dozo akcije in eksplozij, četudi bi tudi brez tega zgodba solidno shajala. Kot že omenjeno, se napetost ohranja skozi večino knjige in končni razplet pride res skoraj povsem na koncu, ko se dokončno razčisti tudi o obstoju zunajzemeljskega življenja in vlogi, ki jo ima nano roža pri vsem tem.
Razplet je katarzičen, z Julijino God-Emperor odločitvijo vred, nekolikanj to pokvari le občutek, da je večina dežurnih zlobcev bila notri le zaradi predpisanega deleža akcije in pew pew elementa, medtem ko junaki niso bili v neki silni nevarnosti. Kakor koli že, zgodba je podana domiselno, z ne preveč stranskih likov, za katere vemo, da so le filanje strani, obstoječi pa so dobro izkoriščeni in vsi s svojimi dejanji in motivi, predvsem pa iskani soprog, odsevajo vodilno fabulo Nano rože; ne glede na neizmerni tehnološki napredek in poklicne uspehe, ki ga spremjajo je najbolj pomembno od vsega pri tem ohraniti človeškost in poskrbeti za varno prihodnost zanamcev; ne biti zadovoljen le s tem, kar drugi naredijo za tebe, ampak s tem, kar si ti sam dosegel. S tem pa je dosežena naloga sci-fija; ne samo zabavati, ampak tudi dati misliti.
Saturday, April 04, 2009
Spacebat
http://www.nasa.gov/mission_pages/shuttle/shuttlemissions/sts119/launchbat.html
http://www.space-bat.com/
http://www.youtube.com/watch?v=eipkKgTKAN8
http://www.space-bat.com/
http://www.youtube.com/watch?v=eipkKgTKAN8
Friday, April 03, 2009
Social Experiment vol. 2
eksperiment II:
Girls kissing dogs, not kissing you
izvajanje:
mnn3njalnik, izba straniščni humor
rezultat:
par ugorčenih odgovorov, nestrinjanje s tematiko, izbris teme v parih urah
katalizator:
nedožno poljubljanje s svojim psom je za nekatere gnusna tema
Girls kissing dogs, not kissing you
izvajanje:
mnn3njalnik, izba straniščni humor
rezultat:
par ugorčenih odgovorov, nestrinjanje s tematiko, izbris teme v parih urah
katalizator:
nedožno poljubljanje s svojim psom je za nekatere gnusna tema
Wednesday, April 01, 2009
Social Experiment vol. 1
Razni intenetni forumi inu imageboardi so dobro okolje za izvajanje socialnih eksperimentov; v seriji postov bomo to pogledali od bliže.
eksperiment I:
Glasba za h secksu
izvajanje:
mnn3njalnik, izba gnoj
rezultat:
4plus strani odgovorov v parih urah
katalizator:
osebna nota op-ja spodbudi ostale k spamu in tudi uporabnim predlogom.
vkolikor ne bi bilo v začetnem postu nakazano, da bo op dejasnko predlagano glasbo uporabil v rl, bi bil odziv dokazano manjši. čas postavitve teme ima pri tem le malo vpliva.
eksperiment I:
Glasba za h secksu
izvajanje:
mnn3njalnik, izba gnoj
rezultat:
4plus strani odgovorov v parih urah
katalizator:
osebna nota op-ja spodbudi ostale k spamu in tudi uporabnim predlogom.
vkolikor ne bi bilo v začetnem postu nakazano, da bo op dejasnko predlagano glasbo uporabil v rl, bi bil odziv dokazano manjši. čas postavitve teme ima pri tem le malo vpliva.
Subscribe to:
Posts (Atom)
