Monday, December 19, 2011

Rip Kim Jong il


Good night sweet prince.

Medtem so pri nas razni tajkuni še vedno živi...

Wednesday, December 14, 2011

Black Mirror

Mainstream novinarstvo se v post-demokratični(tm) družbi preveša v rumenopisje in uporabo nelegalnih metod prisluškovanja, poleg tega pa jim je zaradi web2 it-ja pri iskanju 'novic' dovolj ždenje na youtubu in twiterju, minimalni napor torej, ki ga prekaša že oprezanje naključnega stalkerja.

V takšnih razmerah manipulacija z mediji kakopak ni nikakršen problem, samonastavljeni nosilci demokracije namreč omogočijo pritisk na veje oblasti, ki si težje privoščijo enoznačnost in enoumje, ter tako podležejo absurdnim zahtevam, ob katerih bi le tajkun in/ali čefur ostal ravnodušen in prosil za črtico; vse za kratkotrajno zadovoljitev ljudstva, ki ga pasejo mediji.

Slednji se imajo za edine in prave podajalce in razsodnike, ob tem pa amatersko opletajo s termini, ki jih ne razumejo. Sokrat je rekel: Truth protected by prison is a lie, to pa mutatis mutandis apliciramo tudi na resnico, ki jo butthurt mediji označijo za sovražni govor.


SOVRAŽNI GOVOR, HUR DUR

Sunday, December 11, 2011

Too Late, Don't Care

Dat feel, ko ima kolegica po parih letih končno čas za kavico, in ti je povsem vseeno.


Par primerov na to temo iz tv/filmov;

V seriji Xena bi par nude prizorov Lucy Lawless povsem sedlo, a kakopak je bilo treba furati sirasto in otrokom primerno serijo. 15 let potem se sleče v Spartacus seriji.

Podobno je Tabrett Bethell kot Cara v seriji Legend of the Seeker zapeta v usnje, sleče se pa v pogrošni grozljivki The Clinic.

Sucker Punch bi morda manj suckal, če bi se Emily Browning slekla tu, namesto za Sleeping Beauty, ki je vbistvu Dolhouse: Pretentious Edition.

meh.

Monday, December 05, 2011

Postcard From Hell

aka Razglednica propadle države

WELCOME TO TAJKUNSTAN
Population: STUPID

Medtem ko ostale države, ki jih naši butthurt mediji klavetajo (Hrvaška, Rusija, Kitajska), tajkune zapirajo, jih pri nas ljudstvo izvoli. Že res, da je vlada zgolj in le malček bolj fancy čistilka, ampak ni potrebno iti povsem do konca in tja postaviti čefurskega tajkuna, ki si lahko privošči podražitev mestnega prevoza meddrugim in je neglede na to izvoljen. Očitno je ljudstvo povsem funkcionalno nepismeno in je posledično glasovanje razumelo kod natečaj, koga naj se zapre, ne pa da v vodenje državo.

Thursday, December 01, 2011

Kyushu 2011 Recap

Kratek pregled in nekaj statistike za Kyushu 2011.


-The Big Boss

Hakuho (14:1)

TBH, bi moral izgubiti tudi borbo proti Harumafujiju, kjer so posnetki in fotografije jasno pokazale, da se je pri skupinskem skoku v prvo vrsto, yokozuna z roko prvi dotaknil tal. Kljub temu pa končni yusho zmagovlaec ni bil nikoli vprašljiv, saj je Kotoshogiku uspel slediti le do 9. dne, nato pa se je Hakuho oddaljil, poraz proti Barutu zadnji dan pa je bil neprepričljiv.


-Ozeki Squad

Kotoshogiku (11:4)
Baruto (11:4)
Kotooshu (9:5)
Harumafuji (8:7)

Novoustoličeni ozeki Kotoshogiku se je imo edini izkazal z ozekija vredno predstavo; Baruto je svojo priložnost za konkretno grožnjo yokozuni izgubil že na začetku, ko je nanizal kupček uspet-porazov. Kotooshu je resda ohranil status, a ni bil ničkaj prepričljiv, še posebno v prvih dneh, ko se je še vedno zanašal na pulldown, kansje pa presedlal na yotsu. Harumafuji je bil spet le senca zmagovalca iz Nagoya in komaj uspel napraskati dovolj zmag za KK.


-A-Team

Kisenosato (10:5)
Kakuryu (10:5)
Toyonoshima (9:6)


-Smoking Aces

Wakakoyu (12:3)
Myogiryu (10:5)
Aoiyama (11:4)
Miyabiyama (11:4)
Shohozan (10:5)


-Expendables

Takekaze (10:5)
Yoshikaze (7:8)
Aminishiki (9:6)
Takayasu (9:6)
Toyohibiki (9:6)


-The Bad, the Fat and the Unknown

Sagatsukasa (6:9)
Kaisei (6:9)
Kyukutenho (4:11)
Asasekiryu (6:9)
Tochinowaka (7:8)
Kitataiki (8:7)
Tokitenku (6:9)
Fujiazuma (7:8)
Daido (8:7)
Tamawashi (5:10)
Tsurugidake (4:11)
Takarafuji (5:10)
Sadanofuji (8:7)


-The Losers

Homasho (4:11)
Goeido (7:8)
Okinoumi (7:8)
Kimurayama (4:11)
Gagamaru (2:13)
Kokkai (1:14)
Tochinoshin (2:13)
Aran (4:11)

Evropski kanonfoder in par bivših bodočih ozekijev, ki so se znašli v mesoreznici med K in M5. Kimurayama pa se je tak'al'tak šlepal že par turnirjev predolgo, tako da mu zdaj po 6. MK juryo ne uide, družbo pa bi mu lahko delal še Aran. Tochinoshin ima vsaj izgovor, da zaradi kazni ni smel trenirati.


MIA

Shotenro
Wakanosato
Tochiozan

Shotenro sploh ni začel turnirja, Wakanosato si je poškodoval roko pri zmagi 6. dan, Tochiozan pa je nekaj dni vlekel poškodbo gležnja, ki ga je vse bolj ovirala.

RIP GamePro

rip.

Pred leti je bilo to uredu čtivo, vir novic in uporabnih taktik za igre, potem pa je postalo preveč mainstream, uporabne in brezplačne informacije pa so bile dostopne na netu, tak da...

Nekaj letnikov (od sredine 90 do 2004) imam še vedno spravljenih... :(

Tuesday, November 29, 2011

Star Wars - Old Republic - Revan

Medtem ko so leta nazaj v času Bathama pisci knjig iz SW franšize komajda izprosili dovoljenje Lucasa&co, da kot like uporabijo Sithe in so bili večinoma omejeni na par znanih zlobcev, zadnje čase štancajo nove sithe kot po tekočem traku, tako da domala vsaka knjige vsebuje novega zlobca, kar ni nujno dobro. Darth Bane trilogija je bila na primer dobro zastavljena in izvedena, medtem ko so tie-in knjižice Stare Republike le merchandizing ob prihajajoči mmopg igri.

Tako Deceived, kot tudi Fatal Allience in Revan postrežejo s postano zgodbo in generičnimi liki; če je to še nekako opravičljivo pri prvih dveh, pa Revan pogrne na celi črti, še posebno ker so bila pričakovanja upravičeno visoko. Nenazadnje je naslovni lik osrednja osebnost priznane ino nagrajene rpg igre KOTOR, zato bi bralec pričakoval epsko dogajanje in dfostojen odgovor na mnoga vprašanja, nekje na polovici kratke knjige uleti še protagonistka KOTOR 2, nakar se oba neuspešno zoperstavljata nadmočnemu (kako izvirno) Cesarju skritega Sith Imperija, ki je prisoten še v omenjenih dveh knjigah. Dogajanje iz KOTOR iger je podano v stilu infodumpa, medtem ko prva polovica knjige razdeljena na iskanje mandalorijskih artifaktov, kar bo rajcalo zgolj s kontinuiteto obsedeneautiste in mandofage, in generične politične spletke generičnega sitha na generičnih avanturah. Scourge je tako le slab nadomestek za Vaderja ali Malgusa, velike probleme pa ima po Zahnovem zgledu že z droidi. Drugi del knjige se dogaja po KOTOR 2 in vsebuje gospodično Exile, ki išče Revana, ki je v ujetništvu Sithov. Reševanje se izkže za neuspeh, Meetra umre, Revan pa nadaljuje kvazi mentalno upiranje Cesarju, ki je glede na vsebino mmoprg neuspešno.

Preveč prostora je namenjeno nezanimivim novim likom, predvsem Scourgu, medtem ko sta Revan in Exile le cardboard vozili za bralca, da pisec lahko poda nekaj nujnih infodumpov, po dejanjih pa sta daleč od epskih podvigov iz KOTOR1/2 ko sta oblegala/reševala celotno galaksijo in porazilo kopico dobro zastavljenih sithov. O slednjih v tej kratki knjigi ni ne nuda ne sluha, le generični in neprepričljivi nadomestki. Celotno dogajanje, vključno z liki in dialogom, premočno spominja na KJA pisarije; še več vsega starega, reciklirano in potencirano, a na koncu še vedno premalo.

2/10

Tuesday, November 15, 2011

Sumo Look Alikes

Kotoshogiku : Dejima


Homasho : Chiyonofuji


Hokutoriki : Tamanoshima


Ratko Varda : Kokkai


Toki : Takanotsuru

Monday, November 14, 2011

TV Fantasy Series Metro Heroes

Kot je bilo v blogosferi in ostalem spletu večkrat povedano, je občuten manjko možatih likov in igralcev, konkretni primer: glavni liki različnih fantazijskih/milotolških tv serij, ki so namesto razbacanih barbarov in poosebljenje Pravih Moških(tm) zgolj le metro mevže.


1.camelot
Možati vitezi tukaj odpadejo, Arthur v družbi močnih povzpetnih deklin izpade kot največja pićka.


2.beastmaster
koščena palica je dokaj gay orožje, bonus za shota sidekick in furry.


3.young hercules

Na sliki: 3 dekline in en Grk.

4.roar
Brki pomočnika, neserijska priležnica in kul antagonist vseeno ne prevagajo izgleda glavnega lika.


5.robin hood
bonus točke za bromance


6.legend of the seeker
v knjigi alpha gozdar, tukaj akrobatski fante.


6.sinbad

Komaj še spada v to temo, saj si v drugi sezoni, podobno kot Seeker, omisli brado in drugo priležnico.

Wednesday, October 19, 2011

Street Fighter IV AE Tournament



Marvel vs Capcom 3 singles
1. Champ (Wesker, Dante, Akuma)
2. Morbidmagic (Doom, Tron, Phoenix)
3. Kekken (Hulk, Iron Man, Sentinel)

Super Street Fighter 4 Arcade Edition team doubles
1. The Losers (Bactrian-T.Hawk & Kurosaki-Yun)
2. Ex Command Grab (Kekken-T.Hawk & Champ-Yun)
3. Ljubljana Sweeps Celje (MorbidMagic-C.Viper & Eli-Sagat)

Super Street Fighter 4 Arcade Edition singles
1. Champ (Yun)
2. Kurosaki (Akuma)
3. Kekken (T. Hawk)



Friday, October 14, 2011

RIP Dennis Ritchie

http://en.wikipedia.org/wiki/Dennis_Ritchie

Kako Pospraviti Tajkune

-diplomiraš na pravni fakulteti
-zaplosliš se pri znani odvetniški pisarni, ki zastopa 'znane' ino 'pomembne' osebke.
-nudiš malomarno pravno svetovanje
-tajkuni&co so posledično pravnomočno obsojeni
-???
-PROFIT

Sunday, October 09, 2011

Lord Byron

original

preveden odlomek

"med njimi sem živel, a tujec sem jim bil."


Lord Byron

Ancient Alien

Honesty Through Paranoia

Oni dan sem šel na predavanja v sklopu dneva raziskovalnih dosežkov na pf, kakopak ne na vsa, marveč ne par osebno zanimivejših. Kar nekaj jih je sovpadalo s trenutnih faliranim stanjem države ino družbe, a med poslušalci nisem zapazil fdv vohunov, em, novinarjev, ki bi si zapisovali in nato enostransko insinuirali, em, kritizirali, em, poročali, kakor je bilo to npr. ob razpravi na temo dopustnosti dokazov.

In other news: po zgledu medijskih korporacij se tudi državno vodstvo spušča v nelegalne elektronske posege.

Tuesday, October 04, 2011

Alan Ford Fight

Ta mesec bo na obali manjši turnir v SSF4AE.

Aki Recap

Yusho je pobral Hakuho, vendar je vse do zadnjega dne bil izenačen s Kotoshogikujem, ki je postal ozeki, Kisenosatom in Gagamarujem.

Ozekiji so prikazali bolj slab sumo; Baruto je zmogel le 10 zmag, kar je minimum, ki se pričakuje od njega, Harumafuji, ki je pred turnirjem upal na drugo zaporedno yusho zmago in napredovanje v yokozuno, je komaj prilezel do 8 in KK, Kotooshu (1:6:8) pa se je po začetni seriji porazov zaradi poškodbe predčasno umaknil.

Podobno kot Ama, je imel na začetku Akija tudi Kakuryu velike načrte, napredovanje v ozekija. Z rezultatom 9:6 imam matematične možnosti še naprej, a je to malo verjetno.
Začetni dnevi so bili tudi pri njem odločilni, tako da bo po seriji 12, 10, 9 zmag še naprej ostal sekiwake. Kotoshogiku bo sicer napredoval v ozekija, vendar bosta odslej bržkone spet samo dva sekiwake rikishija. (Ne bi pa bilo nič čudnega, če bi sumo zveza spet po svoje uredila banzuke in dala sekiwake rank Toyonoshimi/Homashu, komosubija pa bi bila Okinoumi in Toyonoshima/Homasho.)

Homasho je končno uspel narediti serijo uspešnih turnirjev, saj je do sedaj zanj vlejalo, da po 10 zmagah praviloma sledi MK, ki ga spet oddalji od sanyaku položaja. Le-tega je tokrat z 10 zmagami končno dosegel in bo novembra štartal z položaja komosubi, kjer mu bo družbo delal Toyonoshima, ki je dosegel svojevrsten dosežek v enem letu se je dvakrat rešil v KK, potem ko je bil že na 1:7.

Drugi komosubi Aran bo po 10 porazih padel na lestvici, kakor je tudi prav, saj je rezultat mizeren, igra pa še bolj, saj večinoma sloni na henki in/ali hatakikomiju.
Podobno velja tudi za KazeBros, ki si prav tako ne zaslužita tako visoke pozicije, za razliko od veteranov Wakanosata in Miyabiyame, ki sta tokrat bila uvrščena nenavadno visoko, a zasluženo, nato pa prevečkrat nasedla zmikljivim rikishijem.
Ti bi si morali za zgled vzeti Toyonoshimo in Sagatsukaso (6:9), ki kljub svoji višini korektno vstopata v vsako borbo.

Na junijskem turnirju je bil opaziti zaton veteranov, ki pa so nato septembra uprizorili uspešno vrnitev; Kyukutenho (11:4) je bil dolgo med vodilnimi, Aminishiki je dosegel 10 zmag, Kokkai 9, Asasekiryu pa za las ostal brez KK.

Takayasu (6:9) in Kaisei (4:11) sta med večjimi razočaranji turnirja, saj sta po nadpovprečno uspešnih debijih tokrat oba zaostala celo za KK. Brazilec je očitno v slabi formi in poškodovan, tokrat pa je še dodatno deloval kot da bi si z Gagamarujem izmenjala vlogi nestabilnega orjaka. Slednji je dosegel 11 zmag in napredoval iz 'lady gaga' v 'gplus'.

V juryu so medtem exmakuuchi veterani nizali poraze; Bushuyama je bil za las KK, Tochinonada in Tamanoshima sta bržkone le še turnir ali dva od upokojitve, Takamisakari pa je bil prav tako negativen, 6:9. Če bi yaocho res še obstajal, bi vodstvo bržkone poskrbelo za boljši rezultat in vrnitev v makuuchi, tako pa bo robocop bržkone bodisi izpadel v makushito bodisi se upokojil. Medtem je Kakizoe s 4:3 prekinil serijo MK.

V juryo so iz makushite napredovali Tokushoryu, Ikioi, Asahisho in povratnik Oiwato (exKanbayashi),

In other news; Takanoyama je najavil poroko, medtem ko je Kokkai to storil že poleti.

Odpovedal Sem Časopis

Zakaj, čemu, povprašaste? I, ker gre pri konkretnem odpovedanem časniku zgolj le še za polpismeno komifagovsko propagando, zadnje čase pa jim ni tuje niti objavljenje spornih fotografij, včasih celo na prvi strani (glej npr. Delo, ponedeljek 3.10.2011).

Nekako po istem kopitu, kot razni forumi, na katerih se pojavijo sporne fotografije, nakar so potem vsi naključni uporabniki privzeto inkriminirani. Mimgrede, dokaj zaniivo je, da mediji vedno vedo za vse underground teroristične in hackerske spletne strani, a v novicah ponavadi naslovi niso navedeni. hmmm

Liberalno fdv propagando pa lahko brezplačno in zastonj berem tudi prek spleta.

Tuesday, September 27, 2011

RIP Sergio Bonelli

Hvala za vse stripe :(

Po Mikijevih Zabavnikih sem leta nazaj prešaltal na Bonnellijevo produkcijo, ki še vedno zaseda veliko prostora na knjižni polici in disku, predvsem Mister No, Dylan Dog in Zagor.

Friday, September 23, 2011

It's Over, Einstein Is Finished

http://science.slashdot.org/story/11/09/22/1841217/cern-experiment-indicates-faster-than-light-neutrinos

http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-15017484

http://edition.cnn.com/2011/09/23/world/europe/switzerland-science/

http://online.wsj.com/article/AP58b5aed0a77c45ddb163d90951b36b35.html

http://www.novinite.com/view_news.php?id=132341

http://www.abc.net.au/worldtoday/content/2011/s3324308.htm


meanwhile, on rtvslo.si: Pahor po srečanju s Türkom: Stvari se bodo samo poslabševale. <_< aktualnost herp derp.

Tuesday, September 20, 2011

Julia's Eyes

Julia's Eyes
http://www.imdb.com/title/tt1512685/

Medtem ko ameriške mainstream grozljivke oz. trilerji variirajo med sociološkimi eksperimenti in redneckovskimi reapi, je evropska produkcija, poimensko francoska in španska, bolj raznolika, kar se tiče horror žanra. O azijskih kripi izdelkih pa ob kakšni drugi priložnosti.

Španski triler Julia's Eyes je zgodbovno lepo zaokroženo in vizualno tankočutno izpeljano raziskovanje milfice (Belén Rueda), ki skuša razvozlati smrt svoje sestre, medtem ko se spopada z napredujočo slepoto, nejevero bližnjih in kripi doživljaji.

Dolžina je ravno pravšnja, saj se zgodbovno ničesar ne preskakuje, dovolj časa se nameni razvoju glavnega lika, stranski pa prav tako dobijo svoj odmerek; kripi sosed in njegova stalkerska hčerka, lokalno prebivalstvo in hotelsko osebje, kripi slepci in zdravniki, vsi dajejo filmu neko zaokroženo celoto in metaforično nit, ki se vije skozi vse tri del, kakor lahko po dogajanju razdelimo konkretni triler.

Začetno raziskovanje in 'bu' elemente zamenja mrzlično zasledovanje namigov, vmes pa se kopičijo nove smrti. Slepota doda novo luč zgodbi, ki se malček ustavi in po Hitchcockovsko razdela v drugem delu, k čemur pripomore omejeni, subjektivni zorni kot, ki gledalcu odmika končno spznanje. Žal razkritje v tretjem delu nekolikanj pokvari, saj nekaj prizorov deluje preveč na avtopilot, svoje doda tudi površinsko nepotrebno, a za subplot pomembno razkritje, vendar ohrani napetost in s tem tudi pozornost gledalca do kislo-sladkega konca.

Psihološki triler, ki vešče in všečno krmari med zdravstveno in socialno slepoto, lepo vklaplja vizualne elemente teme in svetlobe ter izkorišča subkjetivni pov, zaradi katerega se lep čas ne ve, ali gre za nadnaravne pojave in duhove, ali nemara zgolj za serijskega morilca.

7,5 z lahkoto/10

trailer:
http://www.youtube.com/watch?v=dLhyz_DtlbQ

Wednesday, September 07, 2011

Heir to the Empire Anniversary

Te dni je 20. obletnica izida SW knjige Heir to the Empire.

Več o tem na tejle povezavi, moja recenzija trilogije je tukaj, za bonus pa se fanfic z maro jade v stranski vlogi.

Slo Mediji So Smeti

Aristotel v svojih delih omenja, da so kreposti, ki so potrebne za srečo med drugimi tudi možatost, zmernost, samostojnost in samokritičnost.

Vseh teh je v konkretni državi za poldrugi ništrc, saj prevladujejo pomehkuženi metrofagi, ki v družbi tajkunov kakopak ne marajo kaj preveč za zmernost in samostojnost, slednje in samokritičnosti pa še posebno primanjkuje medijem.

Welcome to pahor republic of tajkunstan. Being a commiemetrofag isn't mandatory (yet), but it helps.

Raziskovalno novinarstvo se tako v teh krajih pojmuje kot legitimno vohunjenje, po zgledu velikih držav in korporacij, seveda, uporabne so tudi nepreverjene novice, za katere kakopak nihče ne odgovarja, prevajalsko šlampasto povzemanje tujih medijev z velikansko zamudo pa je tudi del vsakdanjika.

Zahodna 'fukc yeah, aamerika' naravnanost se kaže v slehernem zunanjepolitičnem pisarjenju, tako da me čudi, da naših azijskih dopisnikov še niso deportirali.
Paradoksalno, medtem ko slednji poročevalci jokcajo zaradi omejitev svobode govora in drugih človekovih pravic, domači mediji uvajajo cenzuro.

Enostransko podpiranje metrofagov in na drugi strani ignoriranje oz. zaplankano prikazovanje drugih subkultur je očitno sprejemljivo, kakor tudi objavljanje celega imena in priimka slehernega osebka, četudi ta še ni v konkretnem kazenskem postopku.
Da na eni strani izvajajo konservativno gonjo proti jailbaitu, na drugi strani pa sami objavljajo 'sporno' slikovno gradivo pa tudi ni nič novega.

Se naslov novice konča z vprašajem? - Nehal brati.

Sunday, August 21, 2011

Obscure Super Hero Movies

Filmske predelave stripovskih superherojev niso nič novega, kot bi gledalec morebiti sklepal po štancanju omenjenih v zadnjih letih, saj so tovrstni izdelki praktično na voljo že od samega pojava papirnatih predlog. Sledi kratek pregled nekaterih nekolikanj bolj obskurnih in neznanih predstavnikov tega žanra.

Thursday, August 04, 2011

Stay Classy

Po eni strani je kakopak res, da so spletni komentarji na različnih spletnih portalih pravopisni in vsebinski šodr, ampak po drugi strani si naključni novičarski medij ne more jemati pravice do cenzure. Glede na zadnjo medijsko prakso vohunjenja, podtikanja in propagiranja pa je le-ta očitno ne samo sprejemljiva, ampak se nekateri nacionalni mediji s tem pos krinko sovražnega govora celo hvalijo. Stay classy :(.

Monday, August 01, 2011

Relic vs Mimic

Relic
http://www.imdb.com/title/tt0120004/

Mimic
http://www.imdb.com/title/tt0119675/


Za zahodno filmsko industrijo je znano, da zelo rada kopira določene preizkušene in uspešne koncepte, bodisi kar se tiče žanra bodisi kar celotne fabule.

Sem tako spadajo razne variacije, npr. Passanger 57 v oziru na Die Hard serijo in polresni izdelki Asylum&co, npr. Terminators in Almighty Thor, ki s podobnim naslovom in skoraj skopirano zgodbo skušajo ujeti hype mainstream uspešnice.

Občasno pa se zgodi, da istočasno izideta dva skoraj identična filma, npr. Dante's Peak/Volcano, Deep Impact/Armageddon, Pathfinder/Outlander, Skyline/Battle L.A, Friends with Benefits/No Strings Attached.

Primer slednjega sta tudi par Relic/Mimic iz leta 1997, creature filma, katerima se na daleč vidi, da se glede osnovnega zapleta napajata na takrat zelo uspešni seriji X-files, za nekatere prizore iz Relic pa bi skoraj lahko rekel, da so pobrani iz naključnih epizod Dosjejev. Poleg tega sta v obeh filmih vodilna lika razmeroma privlačna ženska znanstvenica (Sorvino je superiornejša) in malček čuden policist, Mimic premore celo dva, vključno z nadležno klišejskim črnskim policajem, za katerega ni gledalcu niti malo žal, in pečke pljujočim Brolinom.

Nadležna froca, ki po naključju naletita na karnažo sta takenako prisotna v obeh filmih, Mimic kot bonus premore še kripi avtista, ki skrbi za subplot, kakor tudi skoraj identičen način, kako obračunajo s protagonisti (Kill it with fire!1).

Prizorišče zločinov je obakrat sila podobno; muzej in podzemna železnica, s tem da se obakrat velik del filma dogaja pod zemljo, v različnih laboratorijih, kleteh in opuščenih kanalizacijskih in železniških jaških. To je tudi eden od malusov, saj kakor po eni strani odobravam t.i. koridor fps-je, mi preganjanje po temačnih predorih tako v fantazijskih knjigah kot tudi v filmih pogosto preseda, še posebej če zaradi slabe osvetlitve gledalec ne more slediti dogajanju oz. izgubi zanimanje. Slednje je možno pri Relic, medtem ko ima Mimic osvetljavo bolje izvedeno, prav tako pridejo barve do boljšega izraza. Superiornost pa se kaže tudi v igralcih, soundtracku, nekolikanj bolj horror vzdušju in bolj razdelanem plotu.

Glede zapleta sta oba filma kljub visokemu proračunu razmeroma skromna; obakrat gre za nenadzorovano živalsko mutacijo, enkrat jo sproži uvožen biološki material, drugič genetski inžiniring, posledice pa se pokažejo na dokaj majhnem področju, tako da o kakšni nevarnosti za cel svet ne moremo govoriti. O pretencioznosti tukaj tako ne moremo govoriti, kar je plus. Tudi beštije so večji del filma lepo prikrite in prikazane le za kratek čas, no, Mimic proti koncu malček spominja na Aliens. CGI je spodoben, a ne preveč očiten, ponovno Mimic tu dobi več točk.

Relic - 6,2

Mimic - 6,5



Nagoya 2011 Recap

Pred enim letom sem ravno julija, po nekaj letnem premoru, spet začel bolj podrobno spremljati sumu, tako da je tole nekakšna mini obletnica, tudi tokrat pa Nagoya ni razočarala, tako kar se tiče zanimivosti glede yusho borbe, kot tudi glede raznih rekordov in storylinov.

Zaradi višje kakovosti streama, ki se na moji švoh povezavi prepogosto zatika, nisem mogel spremljati neposredno, in sem se tako zadovoljil z nekaj minutnim zamikom, saj so bili na youtube dokaj hitro dostopni posnetki posameznih dvobojev, za dodaten hype pa je skrbel eurodance/faitanOST z mediaplayerja.

Monday, July 18, 2011

VanDammage

Končan je mednarodni turnir v pretepaških igrah, kjer so uspešno sodelovali tudi slovenski igralci; 1. mesti v BB:CS2 in MvC3 ter 3. mesto v SSF4AE.

Več na tej povezavi: http://pretep.si/?p=780
posnetki pa tukajle: http://www.youtube.com/user/VirtualDojoVienna#p/u

Sunday, July 17, 2011

Action Hero Moviez: Best of List

Seznam junakov akcijskih filmov s pripadajočim najboljšim filmom, ob pogoju, da ne gre za del franšize, serije, spinnof, priredbo ali kaj podobnega, zato pri nekaterih igralcih odpadejo očitni favoriti. Karizmatičen zlobec, rešitve potrebna deklina in siraste enovrstičnice dajo dodatne točke.


--Arnold Schwarzenegger

Eraser
http://www.imdb.com/title/tt0116213/

Tukaj sem kolebal med True Lies in Brisalcem, ter se naposled odločil za slednjega, saj pri Lažeh preveč časa porabijo za ženin subplot, teroristi pa za vsaj pol ure pristanejo na stranskem tiru. Eraser spada imo v začetek Švarcijevega zadnjega filmskega obdobje, ko skoraj ni več kos fizičnim nalogam, ki jih zahteva vloga, a v konkretnem filmu to še ne pride povsem do izraza; End of Days in Collateral Damage pa sta boleča primera tega.


--Sylvester Stallone

Assassins
http://www.imdb.com/title/tt0112401/

V sredini 90ih je Sly naštancal serijo dobrih semi originalnih akcijskih filmov; Cliffhanger, Specialist, Demolition Man, Judge Dread in zmagovalec Assasins. V igri je bil tudi Cobra, a je Banderas kot psiho killer prevesil tehtnicom, kakor tudi Julianne Moore. :wub:


--Jean-Claude Van Damme

Hard Target
http://www.imdb.com/title/tt0107076/

Urbani lov na človeka, antagonist v obliki Lancea Henricksna, uredu strelska akcija pod režijo Johna Wooja, also, DAT mullet. Moti edino kanček preveč campy končnica, saj je lokostrelski očanec na konju odveč.


--Dolph Lundgren

Showdown in Little Tokyo
http://www.imdb.com/title/tt0102915/

Dober plot z japonsko mafijo, Cary-Hiroyuki Tagawa secksa in obglavlja naključne dekline, za fap material skrbi Tia Carrere, medtem ko za buddy-buddy komedijo skrbi Brandon Lee. "Just incase we get killed, I wanted to tell you, you have the biggest dick I've ever seen on a man." Dem quotes;http://www.imdb.com/title/tt0102915/quotes/quotes


--Wesley Snipes

Passenger 57
http://www.imdb.com/title/tt0105104/

Die Hard ripoff, ki se dogaja na letalu, a ima dovolj svojskosti v obliki standardno dobrega Snipesa in karizmatičnega zlobca v podobi podcenjenega Bruca Payna, ki v zaključnem obračunu prenese epsko število udarcev v mednožje.


--Steven Seagal

Nico - Above the Law
http://www.imdb.com/title/tt0094602/


--Rutger Hauer

Split Second
http://www.imdb.com/title/tt0105459/

Shifizofreni policist v spremstvu nerdastega kolega lovi serijskega morilca/Aliena/Predatorja v poplavljenem futurističnem Londonu. Dober dialog, odlična atmosfera in pravšnja mera karnaže in golote.


--Nicholas Cage

Face/off
http://www.imdb.com/title/tt0119094/

Čeprav Cage nikakor ni tip igralca za v akcijske filme, ga vztrajno tlačijo vanje; izbira je bila mogoča samo med zmagovalcem in Con Airom, več strelske akcije in Travolta pa prevesijo tehtnico.


--The Rock

The Rundown
http://www.imdb.com/title/tt0327850/

Scorpion King je spinnoff, Doom je priredba, konkurenčen je ostal samo še Faster, kjer pa preveč časa ponucamo za ostale like. Malček sicer spominja na Švarcijev Collateral Damege z dodatkom Christopherja Walkena.


--Jason Statham

Revolver
http://www.imdb.com/title/tt0365686/

Ob tako bogatem opusu je bilo presenetljivo težko izbrati, saj so kandidati bodisi zaniči bodisi deli serij, ponekod pa Stathama zasenčijo (stranski) igralci, kot npr. v Chaos.

Friday, July 15, 2011

Homegrown

Zelišča na balkonu mi razmeroma dobro uspevajo; bazilika, meta in luštrek so še posebno pridni, tako da je dovolj za sprotno porabo in sušenje za zimo, lovor in drobnjak tudi lepo rasteta, edino majaron se je posušil, čeprav je bil v enakih pogojih in istem loncu kot ostala zelenjava.

Stare divje jagode so ob sicer dobrem cvetenju skupaj spravile le eno samo jagodo, nakar jih je obilno deževje vrglo iz tira; še dobro, da imam že vzgojeno novo generacijo, kateri se bodo pridružile še prave jagode, brž ko dobim sadiko. Medtem na vikendu divje jagode zorijo naveliko, enako tui ribez.

Za foro sem posejel še nekaj semen pradižnika; najprej v jogurtov lonček, nato pa vseh deset poganjkov v večje lončke; zaenkrat odlično uspevajo. Naslednja je na vrsti paprika.

Lansko leto se je med jagode zasejala leska, ki sme jo imel do sedaj v lončku, a jo je očitno zdelala poletna vročina.

Thursday, July 07, 2011

Virtual Sumo

Sumo video igre ponavadi po načinu igranja spadajo bodisi v izpeljanke športnih simulacij (npr. Chiyonofuji no Oicho) bodisi med kvazi pretepačine (npr. Aah! Harimada), nekaj pa jih je tudi napol resnih poskusov statističnega bildanja z rpg elementi (npr. Sumo 64, Yokozuna Monogatari). Slednji dokaj redki poskusi imajo dodatni problem, saj so le v japonščini, zato je konkretna igra, Virtual Sumo, ki je, z izjemo nekaterih tehnik, popolnoma v angleščini, kot mana z neba.

Gre za soliden pc shareware izdelek, ki ne vsebuje zvoka, napredne animacije in kawaaii likov, premore pa resnične banzuke za leto 2002, fotografije resničnih, a nelicenciranih, rikishijev in dobro rpg statistično zasnovo. Banzuke vsebujejo rikishije za leto 2002, tako da večine današnjih borcev ni med njimi, ni pa nemogoče, da jih igralec ne ustvari sam in importa pripadajoče fotografije. Enako lahko manjko glasbe nadomesti s poljubnim soundtrackom.

Igralec sicer ne more prevzeti kontrole nad obstoječimi sumotoriji, lahko pa ustvari svoj lik, mu razporedi exp točke in postopoma bilda skozi turnirje ter napreduje iz juryo divizije v makuuchi do končne osvojitve naslova yokozune. Igra upošteva tudi potek časa, tako da se sposobnosti rikishijev s pretečenimi leti spreminjajo, posamezniki napredujejo, nazadujejo, se poškodujejo, upokojujejo itd, vse pa je lepo prikazano z besedilom.

Grafična podoba je sicer bolj ubožna, saj se takorekoč menjajo le banzuke lestvece, profili posameznih borcev in dohyo, kjer poteka borba. Le-ta je izvedena potezno, s klikanjem na posamezne tehnike. Igralec se tako lahko odloči za oshidashi ali yotsu sumo, upoštevaje seveda predispozicijo igranega lika in konkretnega nasprotnika, igra pa, medtem ko se sliki borcev simbolično preganjata po zaslonu, sproti sporoča, kdo je v prednosti, konkretni kimarite in morebitne statistične spremembe.

Tuesday, July 05, 2011

Short Story 34: Kolibri

Mimgrede, thread na temo mezoameriških iger.



KOLIBRI


Odet v svečana oblačila se je vrhovni svečenik Bonampak v spremstvu služabnikov približal žrtvenemu kamnu. Na njem je mirno ležalo golo črnolaso dekle. Ob vzklikih gledalcev je svečenik izvlekel ostri obsidianov nož, pristopil, ji z enim zamahom razparal prsi in ji še živi iztrgal srce. Tega je nato utripajočega dvignil v zrak, pokazal Soncu in zbranim ljudem. S tem je bilo sveto tekmovanje tlachtli odprto.
Preletevši nabito polne razgledne prostore in pomežiknivši proti soncu je Martezuwa, Aztek, zamišljeno pljunil nekaj semen maguewa, trdega zrnja agave, ki ga je bil žvečil, na tla igrišča, ki so bila tlakovana z umetelnim raznobarvnim mozaikom.
Sonce se je bližalo poldnevu in dan je bil nadvse pripraven za sveto igro tlachtlija, kar je oznanjal in kazal tudi veliki kamniti krog, oznanjevalec koledarja, na glavnem trgu Tenochtitlana. Čas Osmega sonca ali, kakor so šteli čas prebivalci na drugi strani Velikega morja, leto 1874. Nekaj dostojanstvenikov tistih dežel je bilo tudi prisotnih med mnogoštevilnimi gledalci. Tu so bili tisti, ki so prišli iz Romanske republike, odposlanci Egipta in tudi tisti, ki so predstavniki šogunatske države na vzhodu.
Veter je prav narahlo pihljal in čistil zrak, mu dajal prijeten duh pomladi. Vedno prisotnega smradu pogonskih turbin velikih zračnih tovornikov ni bilo čutiti, dasiravno je v daljavi na nebu v urejenih vrstah nemoteno potekal zračni promet. Strnjene kolone različnih osebnih plovil, gospodarskih tovornikov in javnih prevažnic so tvorile vsakodnevne potovalne linije. Ustaljeno, običajno.
Na tem prostoru pa se je imelo dogajati nekaj prav posebnega, svečanega. Igro tlachtlija so prirejali le na določene dneve v ciklih. Naloga te posvečene igre, starodavnega običaja Olmekov, je bilo zagotoviti dovolj človeških žrtev za daritev. Tokratna igra ni bila namenjena čaščenju Tlaloca, boga dežja, niti Huitzilopochtlija, velikega sončnega boga. Ne, tokratne žrtve so bile namenjene največjemu božanstvu njih vseh, Quetzalcoatlu, pernati kači.
To starodavno božanstvo jim je nekoč že vladalo, skrbelo za napredek. Nato pa se je odločilo za odhod preko Velikega morja z obljubo, da se nekoč vrne. No, po veliko letih je bilo azteškemu ljudstvu čakanja dovolj in so se odpravili za njim. Njega samega niso našli, le prebivalce druge celine. To jim je dalo mnogo veliko daritvenih človeških žrtev.
Stara modrost starešin je govorila, da mora biti človek kakor kolibri. Ta mali ptič tako hitro maha s krili, da na prvi pogled izgleda, kakor da lebdi. Za izgled popolne mirnosti je potrebno veliko gibanja. Da bo človek pripravljen na hitre odločitve in dejanja, mora biti v sebi popolnoma miren. To je v teh trenutkih pred tekmo Martezuwa vsel na znanje. V mislih se je sprostil, umiril. Vse mišice svojega telesa je pripravil na skorajšnje tekmovanje.
Bila je ta igra, tlachtli, zelo drugačna od tisti, ki so jih v zabavo imeli prebivalci drugih dežel. Tamkajšnji šivelj se je bil naslajal ob krvavih bojih gladiatorjev in usmrtitvah ter mučenju obsojencev. Vse to le v zabavo in zagotovitev miru v republiki. Kako sprevrženo! V Azteški državi pa je bilo sodelovati v svetih igrah žrtvovanja, poleg tlachtlija so poznali še druge igre, čast tako za sodelujočega, kakor tudi za njegove sorodnike. Sodelovanje pa je bilo povsem svobodno, neizsiljeno, ljudje so se sami ponujali, da bi tako pri božanstvih izprosili dobre letine, uspeha in blagostanja. Tudi mlado dekle, ki se je žrtvovalo na začetku je to storilo prostovoljno. Za njega, pripadnika veleznanega in spoštovanega reda bojevnikov jaguarjev, je bila velika čast že sodelovati. Ni ga skrbelo, ali bo na koncu na strani premagancev ali zmagovalcev.
Vrhovni svečenik je na velikem oltarju in razgledni ploščadi voditelja svečanosti z vzvišenim zanosom predstavil tekmovalce. Le-ti so bili že razvrščeni na velikem tlakovanem igrišču. Vsi so bili prepasani okoli pasu, na glavah so imeli raznobarvne perjanice, na komolcih, rokah in kolenih pa so nosili pritrjene ščitnike iz umetne snovi. Bili so bosi.
Preletevši s pogledom gledalce je Martezuwa med njijmi poiskal svojo mlado ženo Sošimilko, kar v nahuatlu pomeni 'poljski in cvetlični gaj'. Končno jo je našel, ko je z njunim še ne triletnim sinom v naročju sedela v dvanajsti vrsti. Zagledala ga je in mu pomahala.
Na svečenikov znak je na igrišče priletela žoga, ki jim je služila za igro. Narejena je bila iz kavčuka, naravnega drevesnega izcedka. Množice na tribunah so začele bučno vzklikati in spodbujati igralce, medtem ko je svečenik glasno komentiral dogajanje na igrišču.
Brž ko je gumijasta žoga priletela na igrišče, so se igralci pognali za njo. Namen je bilo spraviti žogo skozi navpični krog, ki je bil pritrjen na obeh končnih zidovih igrišča, eden od vsake skupine tekmovalcev. To je imelo simbolni verski pomen; gibanje žoge je ponazarjalo gibanje sonca na nebu.
Ko je le-ta poletela skozi obroč, je bil simbolno naznačen sončev vrhunec v dnevu, poldne.
Odbojna žoga je bila dobro vodljiva in zadana naloga ne bi bila ravno težka, vredna božanstev, zato jo je bilo dovoljeno odbijati le s komolci, koleni in boki. Seveda so bili tekmovalci vešči tudi tega; ni bil kar vsak državljan sprejet v igro.
Skočivši visoko v zrak je Martezuwa prestregel podajo nasprotnikov do temnopoltega igralca zavidljive velikosti in moči. Ta je bil eden potomcev ujetnikov, ki so jih Azteki pripeljali kot ujetnike in sužnje z bojnih pohodov v Oddaljeni celini, kakor so bili imenovali dežele Egipta. Nekajkrat je žogo s kolenom odbil v zrak, da je dobil popoln občutek, nato pa jo z močnim udarcem komolca poslal na drugo stran igrišča, kjer jo je sprejel soigralec.
Borba je bila seveda ostra, nihče ni popuščal; kazen za poraz je bila seveda smrt na žrtvenem kamnu. Gledalci so divje spodbujali svoje izbrance. Mnogo jih je namreč v blagu, denarju in sužnjih medseboj stavilo o izidu in uspehu posameznih igralcev.
Zaprivši pot nasprotnici je Martezuwa nastavil komolec in jo surovo zbil po tlakovanih tleh. Še preden se je dekle uspelo pobrati, ji je z nogo poslal par brc v mehke predele, da se je to zvilo od bolečin. Krvava in objokana je obležala na tleh; zanjo je bilo igre konec. Nanjo je kot tudi vse ostale čakal žrtvenik. Martezuwe to ni ganilo, v tej igri je zmagal močnejši in spretnejši. Sam se je popolnoma skoncentriral na igro, bil je umirjen, njegovi gibi so bili močni, a preudari. V njem je bil kolibri.
Po daljšem odbijanju žoge sem in tja po igrišču, je Martezuwini ekipi uspelo poslati žogo skozi nasprotnikov obroč.
"Zora; svetla smrt umrljive noči," je v mislih zrecitiral Martezuwa.
S tem igre seveda še ni bilo konec, število doseženih točk, to je prihodov sonca v zenit, je bilo določeno s pomembnostjo praznika. In današnji je imel še prav posebno težo. Igra se je nadaljevala z nezmanjšano vnemo.

Ko so ga zgrabile močne roke služabnikov velikega svečenika se ni niti malo upiral. Ulegel se je na kamniti žrtvenik od katerega je še curljala kri predhodnikov in mirno pogledal v nebo. Ni bilo oblakov. Zgolj svetla modra barva. Kolibrija.

Friday, July 01, 2011

Urbani Fun Fact

Na zabojniku za odpadno steklo je nalepka, ki naproša, da se ponoči v izogib zvočnega onesnaževanja, nea meče stekla. Saj ne, da so v neposredni bližini samo dve prazni hiši in hostel. Po drugi strani pa nekateri sosedi sredi noči na ves glas vrtijo glasbo na privat veselicah. Mhm.

Monday, June 20, 2011

Vikend - I Don't Even

Dnevni tiskani mediji so praviloma počasni, kar se tiče aktualnih novic, tako da več kot enkratno prelistanje doleti kvečjemu tedenske tv sporede. No, tudi to se je sedaj spremenilo, saj je Vikend doživel stilsko preobrazbo in postal neberljiv. Že prej je bilo polovico nepotrebnega balasta, sedaj pa je zadeva že na idonteven ravni. Zanesljivost je od nekdaj bila vprašljiva, še posebno kar se tiče športnih programov, če pa k temu dodamo še grafični zmazek, bom očitno odslej tv spored čekiral samo še na netu in teletekstu.

Saturday, June 18, 2011

I'm on a Boat

Oni dan sem naletel na par slik sumo borcev, ki so si ring omislili kar na krovu ladje.

"Japanese sailors having a sumo match in the Indian Ocean, on the deck of the battleship Asama 1934."





Friday, June 17, 2011

Kdor ne skače, ni Viserys

Oni dan so imeli skakalci spet probleme s skalakalno zvezo, njihova izjava, potem ko so se bojda dogovorili o vsem zahtevanem, pa me je spomnila na določen prizor iz serije Game of Thrones;



"Ne zahtevamo nič več kot to, da se pogodbene obveznosti za nazaj poravnajo."

Tuesday, June 14, 2011

Minuta za latinščino

Oni dan sem med pregledovanjem 4chan arhiva naletel na zanimivo infotemo in med drugim na tole krajšo pesnitev spod rok Katula.


Catullus XVI

Pedicabo ego vos et irrumabo,
Aureli pathice et cinaede Furi,
qui me ex versiculis meis putastis,
quod sunt molliculi, parum pudicum.
Nam castum esse decet pium poetam
ipsum, versiculos nihil necesse est;
qui tum denique habent salem ac leporem,
si sunt molliculi ac parum pudici,
et quod pruriat incitare possunt,
non dico pueris, sed his pilosis
qui duros nequeunt movere lumbos.
Vos, quod milia multa basiorum
legistis, male me marem putatis?
Pedicabo ego vos et irrumabo.

Sunday, June 12, 2011

Urban Scum

Bivanje v centru mesta ima kakopak tudi svoje maluse, konkretno zvočno onenaževanje s strani naključnh mimoidočih. Četudi se v zakup vzame relativna bližina študentskih domov, hostlov in šol, je nočno razgrajanje nesprejemljivo in vredno sankcije, ki jo ilustrira spodnja slika.

Pozimi je opitih pametnjakovičev manj oz. so tišji, poleti pa so ob odprtih oknih nadležen dodatek, občasno tudi podnevi. Zanimivo pri tem je, da bi velikokrat po glasovih sklepal na najstnike in random čefurčke, pogled skozi okno pa razkrije starejše meščane, bržkone tajkune XD.

Saturday, June 04, 2011

Sonic Boom 2011

Spet je leto naokoli in prišel je čas za celjski turnir v pretepaških video igrah
(Super Street Fighter IV, Mortal Kombat, Marvel vs Capcom 3 in BlazBlue: CS)

klik za info

stream


rezultati:

MK9:
1. Linked (Kung Lao)
2. Xavier (Raiden)
3. Kekken (Cyrax)

SSF4 (team):
1. Kurosaki (Ro, Ke), Floske (Sa)
2. Morbid (Vi, Ch), Eli (Ho)
3. Xavi (Ry), Linked (Ba)

SSF4 (singles):
1. Kurosaki (Ro, Ke)
2. Linked (Ba)
3. Eli (Ho)

BB:
1. Kekken? (Ta?)
2. Juni? (Ta?)
3. ???

MvC3:
1. Kekken (Hu, Iron man, Se)
2. Xavier (Da, Ak/We, Se)
3. Morbid (Magneto, Doom, Trish/Phoenix)

Tuesday, May 31, 2011

Hja

Utrinek iz življenja intelektualne kurbe;

>grem na kavico s kolegico (intelektualno zvodnico)
>niti ne pričakujem, da bi bilo kaj več in hočem vbistvu le potrditev, da nisva za skupaj in ničesar na zamujam
>everything_better_then_expected.png
>je že zasedena
>heart broken forever

TET, Recap, part 2

1.) spodnji del makuuchi divizije;

Aran (6:9) M5 nadaljuje serijo negativnih rezultatov (četrti MK po vrsti), medtem ko je recimo njegov sodobnik M6 Tochinoshin bil tokrat mnogo bolj uspešen (12:3). Resnici na ljubo se je Spiderman tokrat kar trudil in nanizal nekaj dobrih dvobojev (med drugim tudi v dolgi borbi proti Hakuhoju), vendar je bilo vse to premalo, še posebej ker premalo uporablja belt-sumo in se zateka k tsupariju, ki ga še vseeno ni tako vešč kot nekoč denimo Chiyo.

Gagamaru (8:7) M14 je spet vpsal KK, a navkljub svoji teži in relativni mobilnosti ni deloval prepričljivo, v dvoboju proti Kaiseju, ki je šele debitiral v makuuchi, pa se je videlo, da mu dodatna teža ne nudi ravno neke velike prednosti.

Takamisakari (7:8) M15; Robocop bi sedaj ob normalnem stanju v sumu po hitrem postopku letel v juryo, tako pa bo kljub MK in M15 ostal na dnu makuuchi divizije. Nekaj dobrih dvobojev ne odtehta njegove nedomiselne predstave.

Miyabiyama (8:7) M16; nekdanji ima za seboj burno leto, saj je bil lansko leto na enem turnirju zaradi nelegalnih športnih stav izključen, razultatsko močno nihal, šel na gostovanje v juryo in se spet vrnil. Tokrat je izvlekel minimalni KK in ostaja v makuuchiju.


2.) juryo;

Kokkai (5:10); UStava(tm) se še vedno očitno počuti, kot da je v makuuchiju, saj je tudi tokrat zmogel mizerno število zmag. J6 mesto je sicer še vedno lagodno, poleg tega pa bo na naslednjem turnirju skoraj pol jurya (13) sestavljeno iz makuuchi noobov, dva od teh pa sta imela nazadnje celo MK.

NHK je znižal število rikishijev za makuuchi (prej 42, po novem 40) in juryo (28, 26).

Po zadnjem yaocho incidentu je 10 juryo rikishijev letelo ven, od preostalih 18 pa jih je na majskem turnirju kar 10 imelo negativen izid (MK). Hkrati so v gostujočih dvobojih proti makuuchi borcem juryo rikishiji uspeli zmagati le trikrat (3:19).

Juryo zmagovalec Sagatsukasa (13:2),
Takarafuji in Fujiazuma (9:6),
Takayasu, Daido, Tamaasuka in Yoshiazuma (8:7).

Vsi našteti bodo bržkone napredovali v makuuchi, kjer pa je njihov obstanek močno vprašljiv, enako pa velja za juryo debitante iz makushite. hja.

Monday, May 30, 2011

TET, Recap

Kratek pregled majskega sumo TET turnirja;

Čeprav tokrat ni bilo denarnih nagrad, pokroviteljskih nagrad za posamezne borbe in pokala za zmagovalca, in je bil povdarek na tehnični evalvaciji, se nekaj rikishijev vseeno ni moglo izogniti henki in mattam.


1.) makuuchi rikishiji;

Hakuho (13:2) - yokozuna je pričakovano dobil tudi ta turnir, sicer njegov 19. in sedmi zapored, a je v drugi polovici imel kar nekaj dela in bi se lahko kar hitro zgodilo, da bi imel na koncu vsaj štiri poraze in ne samo dveh. Aran, Kisenosato in Tochiozan in Baruto so se kar pošteno trudili, izgubil pa je proti Harumafujiju in Kaiu. Mimgrede, oni dan so v javnosti v družbi Takekazeja zalotili v hlačah namesto predpisanem kimonu. tsk, tsk.

Kaio (9:6) - Večmesečni premor je stari očanec odlično izkoristil, pozdravil stare poškodbe in shujšal za 9 kg, s čimer je postal vidno hitrejši in bolj zmikljiv, a v nakaj dvobojih (npr. proti Biomassi) je bilo videti, da bi ob večji kilaži lahko izvlekel boljši rezultat. Tokrat je večino dvobojev zmagal z yorikirijem/oshidasihem in se manj zanašal na uwatenage in zloglasni kotenage.

Harumafuji (10:5) - Nekolikanj slabši začetek je popravil v drugi polovici turnirja, ko je med drugim premagal tudi Hakuhoja. Njegovi eksplozivni tachiaiji so bili dovršeni, a nekajkrat je zaradi prenizkega štarta skoraj izgubil sicer lepo otvorjen dvoboj.

Baruto (10:5) - Na začetku je nekolikanj trolal, da turnirja zaradi manjak nagrad in neformalnosti ne jemlje povsem resno, po kasnejšem ipozorilu starešin pa je vseeno prikazal dober ozeki sumo in bil tudi proti yokozuni dolgo v igri za zmago.

Kakuryu (12:3) - Zadnje mesece neopazni Mongol je tokrat potrdil svojo visoko uvrstitev na lestvici, čeprav se tako kot Harumafuji, YOshikaze in še nekateri drugi rikishiji tudi na tem turnirju ni mogel izogniti uporabi henke.

Goeido (11:4) - Odličen rezultat, ki mu je prinesel eno od sansho nagrad, je kronal z zmagami nad vsemi štirimi ozekiji, le proti yokozuni se mu je zalomilo.

Kotoshogiku (10:5) - Z desetimi zmagami ima Giku vse možnosti, da si na naslednjem turnirju pribori napredovanje v ozekija. Tudi tokrat je zmagoval s svojim klasičnim yorikirijem in kazal konstanten sumo. Škoda, da je dvakrat naletel na henko. ggs

Kisenosato (8:7) - Predolg premor in pritisk 11 zmag za napredovanje v ozekija sta očitno naredila svoje in posledično je Kisenosato z raztrganini predstavami komaj nabral osem zmag, s čimer je za nekaj časa konec možnosti za napredovanje.

Okinoumi (7:8) - Podobno kot Goeido je bil zelo dober proti ozekijem (trije upseti), vendar se je slabše odrezal proti ostalim. hja.


1.2) presenečenja;

Tochinoshin (12:3) - Na prejšnjih turnirjih je zaradi slabih rezultatov počasi drsel navzdol, sedaj pa je z odličnimi dvoboji zasluženo spet v zgornji polovici makuuchi divizije.

Kaisei (10:5) - Brazilec je v svojem makuuchi debutu postavil rekord in z dobrim sumom opozoril nase. Upajmo, da bo nadaljeval tako tudi na prihodnjih turnirjih.

Omembe vredne sta tudi M9 Tosayutaka (10:5) in M7 Yoshikaze (9:6).

Wakanosato, Aminishiki (7:8) - dva veterana, ki kot ponavadi nista bila ne pretirano slaba, ne pretirano dobra, le na koncu nista imela sreče is sta izgubila zadnji dan proti že prej odpisanima Homashu in Tochiozanu.

1.3) razočaranja;

Kotooshu (3:8:4), Homasho (3:12), Tochiozan (4:11), Toyonoshima (5:10) -
Največja razočaranja kar se makuuchi divizije tiče; ozeki Kotooshu je nizal blede igre, ki nikakor niso vredne njegovega ranka, nato pa se je predčasno umaknil z uradno obrazložitvijo, da gre za staro poškodbo kolena. Verjetno pa je slab rezultat bolj posledica manjka marčevskega Haru turnirja in številnih zaslišanj ter priskav.
Enako velja tudi za ostale tri rikishiji, ki so zmogli mizerno število zmag in je bilo že na polovici turnirja jasno, da se ne bodo mogli izogniti demociji. Tochiozan je sicer premagal dva ozekija, a vseeno skupno zbral samo štiri zmagi. Pa še nekaj mesecev nazaj je bil tudi sam v igri za napredovanje v ozekija.


2.) Upokojitve;

Tekom majskege turnirja so se upokojili Futeno, Hokutoriki, Tochitenku in Daishoyama, že prej pa je bila zaradi yaocho izključena kopica drugih rikishijev ;

za celoten intai seznam pa klikni tukaj.


3.) rekordi;

Kaio je le še 1 zmago od izenačitve Chiyonofujijevega rekorda v absolutnem številu zmag (1045). hkrati je Kaio sedaj rekorder s 1434 makuuchi borbami.

Kaisei je izenačil rekord v številu zaporednih zmag ob makuuchi debiju:

11 (zmag) Taiho, 1960.01
10 Chiyonoyama, 1945.11, Kaisei 2011.5
9 Sadanoumi, 1980.11
8 Tsunenoyama, 1949.05, Washuyama, 1973.05
7 Matsunosato, 1939.05, Itsutsuumi, 1944.05, Takanonami, 1991.11
6 Tenryu, 1928.05, Toyoshima, 1941.05, Takatoriki, 1990.09

Hakuho je dosegel svojo 500. makuuchi zmago, Takamisakari pa 400.

M1 Goedio je premagal vse štiri ozekije, M4 Okinoumi pa tri.

Sunday, May 15, 2011

Sportni Komentatorji Malce Drugace

Oni dan sem prišel na idejo, da bi bilo zanimivo, če bi porniči imeli opcijo možnosti izbire komentatorja, ki bi po vzoru športnih prenosov komentiral 'akcijo.'



npr. par predelanih Stare-quotes:

Spoštovani gledalci in gledalke, na vrsti je poročilo iz svetovnega prvenstva v hitrostnem drkanju.

španska porivača sta opazovala Monico, kot da bi zbirala njegove slikce iz čimgujov

Dobrodošli v družbi njegovega veličanstva kraljice nočnega programa, pornografije.

Igralci so muhasta bitja, saj ne dvignejo penisa vselej, ko bi bilo to potrebno.

Priložnost, naskok in anal reap! Ne, ne, napačna luknja, ne bo anala. Mimo, je pokazal stranski snemalec.
Poglejmo še enkrat … A, ne, penis mimo riti, joj, joj. Pa imam čisto nova očala.

Upam, da bo nekoč pr0n spet zajadral na stara pota kot je bil, kajti denar ni vse. Zdravje mora biti seveda prvo.

Kakšen anal reap Avstrijca. Ti, barabin, ti!

In do konca te scene je še točno približno pet minut!

No, zdaj pa se lahko tudi sam končam. AAAAAH, tako!

Res ne vem, kaj dejati...nekaj besed imam na koncu jezika ampak se bom raje ugriznil v jezik... Kranjec je kot začetnik končal na hrbet fukačice. Ne vem, komu se pa Damjan reži. Kaj se smeješ fante, prvo dober fuk, potem pa smeh. Jejejejej...!



Ana Kobal bi lahko komentirala Action Girls™,
Jolanda Bertole pa watersports, youtube booty shake in amateur webcam strip,
Obrez Bros pa bi bila s svojim dretjem primerna za npr. Oh GOD BILL

Miran ALišič: Dramatičen začetek secksa!1

Dani Bavec bi zelo očitno navijal za samo eno stran in mimogrede skrbel še za medmete (joj, škoda, počasi, počasi, NOOOOOOOOOOOOOO)

Robert 'statistika' Kukovica bi nas tekom secksa seznanil z višino, težo in dolžino igralcev, številom njihovih dosedanjih filmov in secks partnerjev in povsem ignoriral dogajanje, dokler ne bi prišlo do scene s cumshotom.

Ivo Milovanovič bi komentiral monotono in kakopak uproabljal klasične izraze kot 'po moji uri', 'začetek bj scene v 4. minuti', 'bomo zapisali dp v 3. minuti extended cuta' ipd.



also:
http://sempatja.blog.siol.net/

Monday, May 09, 2011

Cleveland

Danes sem bil na zanimivem gostujočem predavanju na pf in se med drugim tudi rokoval z županom Clevelanda. U jelly? Or just puddi? XD

Wednesday, April 27, 2011

Comic Book Reccommendation List

Nekaj stripovskih predlogov za obvezno domače branje:


  1. batman

    1.year 1,2,3
    2.the long haloween
    3.dark victory
    4.ten night of the beast
    5.the killing joke
    6.death in the family
    7.blind justice
    8.many death of batman
    9.a lonely place of dying
    10.sword of azreal
    11.knightfall_knightquest
    12.contagion
    13.no man's land
    14.bruce wayne murderer
    15.hush
    16.war games
    17.under the hood
    18.batman and son
    19.rip
    20.reborn
    21.inc.
    22.the dark knight returns





  1. superman

    1.death_return of superman
    2.trial of superman
    3.blue superman
    4.for tomorrow
    5.camelot falls
    6.up, up and away
    7.back in action
    8.last son
    9.the third kryptonian
    10.escape form bizarro wordl
    11.the coming of atlas
    12.brainiac
    13.new krypton
    14.grounded
    15.reign of doomsday





  1. x-men

    1.uncanny x-men
    2.giant size x-men 1 _ uncanny x-men 94 _
    3.the dark phoenix saga
    4.days of future past
    5.god loves, man kills
    6.mutant massacre
    7.the fall of mutants
    8.muir island saga
    9.fatal atractions
    10.children of atom
    11.eve of detruction
    12.e is for extinction
    13.planet x




Za izbor najboljših Zagorjevih štorij pa klikni tukaj

Susana Spears

Oni dan sem slučajno ugotovil, da je gospodična iz
tegale youtube posnetka pravzaprav ista deklina, ki je v preteklosti nastopala v raznovrstnih filmčkih pornografske narave. :slowpoke:

Hja, bivši sumo borci gredo po upokojitvi v svet profesionalne rokoborbe, porno igralke pa očitno na fitnes sceno. XD

Wednesday, April 20, 2011

Famous Five Timeline

Oni dan sem malo brskal po domači knjižnici in preletel zbirko 5 prijateljev. Obenem sem na netu poiskal par informativnih strani na to temo in naposled iz vsega tega napravil približen seznam, kdaj se odvija posamezna knjiga iz omenjene serije. Kadar je čas dogajanja april, sem ga združil z veliko nočjo, jesen pa je združena s poletnimi počitnicami.

* Na otoku zakladov (poletje)
* Novim dogodivščinam naproti (božič)
* Na skrivnostni sledi (poletje)
* Na potepu (jesen)
* Na lovu za tihotapci (velika noč)
* V cirkuškem taboru (velika noč)
* Znova na Kirrinovem otoku (poletje)
* Skrivnost fantomskega vlaka (velika noč)
* S kolesi na pot (poletje)
* V pasti (poletje)
* Cigančica Jo (velika noč)
* Luč v svetilniku (poletje)
* V megli (velika noč)
* V krempljih ugrabiteljev (poletje)
* Skrivni rov (poletje)
* Letala v viharni noči (poletje)
* Skrivnost starega stolpa (božič)
* Zaklad grajskih ječ (poletje)
* Svetilnik na hudičevih skalah (velika noč)
* Skrivnost šepetajočega otoka (velika noč)
* Zadnja pustolovščina (velika noč)

Zanimivo, prevladujjejo poletne počitnice in one okoli velikonočnih raznikov, medtem ko je zimskih oz. božičnih dogodivščin zelo malo.

Za primerjavo še en timeline, ki med drugim vključuje tudi starost likov, če bi se ti normalno starali.

Thursday, April 14, 2011

Short Story 33: Vampire Lesbians

Še ena kratka zgodbica na temo vampirjev XD.



Mrzle dežne kaplje so neusmiljeno in neustavljivo bičale orošeno okno, še vedno razgreto od vročega poletnega sonca, katerega je zmotila večerna nevihta, naravna mokrota je silila okoli načetega pročelja in nezatesnjene šipe, se hlastno vpijala v žejni les okenskih polic, se v sragah in potokih nezadržno zlivala po gladkem in napetem steklu ter se nabirala v mali lužici v temnem kotu sobe.
Da jih dež le dobro zmoči, si je mencajoč modro obleko čemerno mislila Natalie, čepela ob umivalniku in s premrlimi rokami skušala sprati krvave madeže iz tkanine, s spolzkim rumenim milom drgnila škrlatno packo, ki ji je onečedila cvetlični vzorec na prsih, sem in tja ujela utrinke dogajanja zunaj. Pred nenadnim nalivom se je po svoji stari nesreči, ki bo nekega dne le izginila, tako si je dopovedovala, motala po slavnostno okrašenem vrtu zunaj in med mnogimi povabljenimi vasovalci iskala sebi primernega soplesalca. Kateregakoli plesalca pravzaprav. Vsaj nekoga, ki bi ji namenil prijazen smehljaj, prijel za roko in odpeljal na plesišče. Pa ne princa na belem konju, junaka in prvaka v sleherni stvari. Prijaznega in razumevajočega mladeniča; kaj je bilo to tako težko razumeti, in dobiti?
Hodila je med njimi in prijazno pozdravljala vsakega gospoda in njihove gospe, vljudno pozdravljala in še bolj prijazno odgovarjala na vljudnostna vprašanja, se priklanjala in kimala slehernemu, se vsa topila od lažne priajznosti, iskala pozornost, katere ni bila deležna. Tiho je zavzdihnila. Iz belega čipkastega naborka vsa kri zagotovo ne bo šla ven.
Primerilo pa se je tako, ko je že več brez prave volje čemela na klopci, srkala nekolikanj že pretoplo vino in pošiljala poglede polne obetov v smeri bližnjega mladca. Njen trud bi nemara celo obrodil sočne sadove, zakaj visokorasli dolgolasec, slednje seveda zaradi lične lasulje, kupljene kje na Pornemadi zagotovo, je odložil krožnik s sladico in se napotil v njeni smeri. Malo presenečena je Natalie takrat odložila kozarec, vstala in si popravila obleko, počakala na snubca. Ki je nato vljudno pokimal in pozdravil, stopil mimo in se znašel v objemu z neko drugo deklino. Da bi le staknila pljučnico v tem vremenu, si je jezno mislila in z nohtom skušala spraviti rdečino z blaga. Jezna nad takim razpletom in nad sabo, norico!, ki je upala in skušala doseči več, kot zasluži, je čmoknila nazaj na klopico, odsotno mahnila po leseni podlagi in žvenketaje pometla kozarec na tla. Tanki koščki stakla so se ji vsuli okoli prstov kot bodičast dež, porezali nežne roke, pognali tanke, a nič manj boleče potoke krvi.
V nenadnem šoku je hitela brisati rdečino z rok, si jih privijala v skeleči bolečini k prsim, otirala mokroto v modro tkanino, ki je hlastno vpijala njeno življensko tekočino. Nihče ji ni namenil kaj več kot pogleda, še tisti redki so se le prihuljeno nasmehnili, češ, glej jo, tepko neumno, nihče ni pristopil in ji pomagal, oskrbel rane in zagotovil, da bo še vse dobro. Bobneče grmenje z vzhoda je ravno naznanjalo nevihto, ko je Natalie vstopila v prazno hišo, pustila veselo družbo za seboj, v samoti hladne sobe tiho zajokala.
Dež zunaj se je še vedno vlival v slapovih, tu in tam ga je dopolnilo še glasno grmenje, dušilo glasove z vrta in pritličnih prostorov posestva. Sama s svojo okrvavljeno obleko v rokah in mokrimi solzami na bledih licih je Natalie utrujeno sedla za mizo na sredi prostorne sobane, glavo sklonila v roke, v temi bila sama, le občasno je temo prostora presekala slepeča bela svetloba strele.
Nenadoma je na hodniku nekaj glasno počilo in zahreščalo, nakar je v mračno izbo nakratko zasijala slepeča svetloba, z močnim treskom, ki je omajal podboje, so se lesena vrata spet zaloputnila.
In Natalie ni bila več sama.
Zunaj se je medtem že pričelo nočiti in soj blede mesečine je risal kratko belo pot po razgretih marmornih ploščah, metal razpotegnjeno in popačeno zloveščo senco sloke postave, ki je tiho drsela do orošenega okna.
Še vedno sedeča za mizo, z glavo v rokah in željo, da bi ostala neopažena, jo je Natalie tiho motrila, bila nekolikanj presenečena, ko je mladenka snela tanke naramnice svoje preproste črne obleke in spolzela iz nje, pustila vnemar, da ji je padla okoli nog. Odprla je s seboj prineseno steklenico vina in si nalila rdečega. Natalie je zadrževala dih.
Ob oknu je stal velik črn klavir, na njem svečnik, dve prižgani sveči. Golo dekle je postalo ob njem, z eno roko odpilo požirek vina, z drugo odigralo nekaj taktov, končalo s posebno nenavadno noto, s treskom zaprlo klaviaturo, da je Natalie kar poskočila, jecnila nehote.
Neznanka jo je slišala, se obrnila proti njenemu bivšemu varnemu zavetju, jo molče premerila s pogledom. Obrisavši si še nepovsem posušene solze z lic v krvavi rokav je Natalie počasi vstala izza mize in stopila naprej, si popravila krilo, nekako na izgubi.
Opazivši njeno zmedenost in nelagodje se je nagica ozrla navzdol po sebi in se lokavo nasmehnila.
''Prave so, ja.''
''Um,'' je Natalie rahlo zardela v lica, v temnem kotu nenadoma iskala kaj pomembnega, da ji ne bi bilo treba bolčati v slečeno vrstnico. Naposled je le zbrala dovolj poguma in dvignila oči. ''Mislila sem na krila.''
Angeli so seveda imeli krila, velika in bela, tako je vedela iz pravljic, bela peresa na velikih perutih, ki so jim poganjala iz teles, in tudi njo samo je oče večkrat ljubkovalno imenoval za angela, a kakor je Natalie razmišljala sedaj, tole bitje zagotovo ni bilo eno izmed njih. Slokemu dekletu je iz hrbta poganjalo dvoje velikih kril, črnih in krempljastih na konceh, njih stičišče na hrbtu so zakrivali dolgi, vranje črni lasje, ravni in lepo počesani, tako čislani v družbi in primerni za prisrčna dekleta. Vsekakor ne zanjo, ki je imela ognjeno rdeče lase, kar jo je že samo po sebi delalo odljudno in v očeh normalnih ljudi najmanj za čudakinjo, če že ne kar odkrito imenovano čarovnico.
Njena opazka je goličin lokav pogled le še bolj raztegnila. ''Te tudi.''
V polmraku in brljavi maloštevilnih sveč se je Natalie zazdelo, da so se dolga krila nekolikanj premaknila, kakor ogrinjalo razvila za dekletom. Sicer je bila tega dne popila že lepo število kozarcev takšne in drugačne pijače, a Natalie se je dozdevalo, da bi si vseeno zapomnila, če bi bila povabljena na zabavo v maskah. Tako ali tako pa sama ni nosila mske, niti ni imela denarja zanjo. Nejeverno je pogledovala po krilih.
''Moje ime je Monique,'' je ta stopila bližje in podala golo roko v pozdrav. ''Predstavljeni sva bili na začetku plesa, zagotovo se spominjaš.''
''Um, da, vsekakor se spomnim,'' je lagala Natalie in sramežljivo stisnila roko. Danes je bila predstavljena tolikšnemu številu ljudi, da si nikakor ni mogla zapomniti vseh obrazov, kaj šele njihovih cenjenih imen. ''Me veseli.''
''Nisem si mogla pomagati in spregledati, da si na vrtu doživela manjšo nezgodo,'' je dejala Monique, prekinila nenadno mučno tišino temne sobe. ''Res nesrečna zadeva. Kako je z roko?''
''Um, hvala lepa za skrb,'' je bila Natalie dokaj presenečena, da je koga celo zanimalo njeno počutje. ''Upam, da ne bo nič hujšega. Le manjša ureznina je, pa sem jo bila že sama oskrbela in povila,'' je polzavestno z roko pogladila belo povezo okoli dlani.
''Morda bi bilo vseeno dobro, da še jaz pogledam in preverim, kako je z rano,'' je dejala okriljenka in jo nežno prijela za ranjeno roko, pazljivo odvila povezo in odmaknila okrvavljeno gazo, razkrila rano in s prstki mehko podrsala po njej in med prsti, jo dvignila k ustom in narahlo poljubila, s konico jezika obliznila krvavo srago med prstoma. ''Tako, poljubček vedno poskrbi za hitro ozdravitev,'' se je prisrčno nasmehnila.
''Kaj si jokala, revca?'' je nadaljevala Monique, jo še vedno držala za roko, blizu sebe. ''Saj bo še vse dobro, veš,'' jo je bodrila in s konicami prstov Natalie obrisala rdeča lička, se nagnila naprej in jo mehko poljubila na usta.
''Um-'' je nekaj hotala ugovarjati presenečena Natalie, a je nato tako namero opustila, raje razprla svoje ustne in spustila sočni jezik dekleta v sebe.
Saj ne, da ne bi še nikoli pomislila na to, in pred leti sta se z vrstnico na študiju prav nemarno tovrstno zabavali, a vseeno se ji je tole zdelo nekolikanj nenavadno. Po drugi strani pa mladci zunaj niso pokazali pretiranega zanimanja zanjo. In glavo je imela že presneto težko. In Monique je bila tako prijazna. In ...
Pustila ji je, da je Monique pristopila še bližje, jo objela okoli tankega pasu, zahvaljujoč stezniku kakopak, nežno poljubila na beli in mehki vrat, čeljust ji je nemarno počila, ko je v zanosu razprla usta in se prisesala obnjo, jo narahlo grizljala po njem, da ji je Natalie vzdrhtela v rokah, na stran glavo dvignila, da je ta lahko okusila več njene mlade kože, lase na stran umaknila, pustila, da ji je ljubkovala ušesa.
Natalie se je obrnila, odvezala zeleno pentljo iz las, jo dala stran na mizo, razpustila rdeče lase, dobila nov poljub na ustnice.
Počasi ji je Monique razvezala beli životec, pod njim je brstelo mlado meso, se z vdihom spuščalo in padalo, gledala jo je prijazno in z občudovanjem. Snela ji je mehko srajčico z ramen, jo po golih rokah dol spravila. Vtem je Natalie povesila oči in dvignila roke proti sebi, svoje razkrito meso hotela v sramu skriti. Na pol poti jo je Monique zaustavila, s pogledom srečala njene velike oči, tiho odkimala, ji zagotovila, da je vse prav.
Ni se branila njenega prijema in dotika, še sama jo je poljubila, okusila tisti znani vonj, ki ga je sedaj za njej lastnega vzela, ga našla spet na nje vratu in iskala dalje po telesu, bele prsi poljubila narahlo, z roko ji zaobjela eno jedro dojko, jo s prsti in jezikom vzbudila v čvrstost.
Modra obleka je šlo še kot zadnja od njenega krhkega telesa, v brljavi sveče je svetlejša stala.
Monique je s poljubom spet našla njeno mehko telo, nižje po telesu potovala, nje tresenje rahlo čutila, ki je izpolnjevalo pričakovanje in obetalo lepo nagrado. Od prsi je potovala po malem napetem trebuščku, med nogami ji je kanila prirediti posebno veselje. Spodaj je bila Natalie pobrita, mehka koža je bila gladka, le najnežnejši puhek je bil jeziku zaznaven. Le vzdihnila je globoko in zaječala, ko ji je meso najnežnejše v strasti vzbudila, sok njen telesni je ostal na njeni ljubici, se zbiral.
V zanosu sta se sesedli na kupček oblačil na tleh, pod seboj si jo je Monique podredila, sedaj z jezikom ljubkovala notranjost stegen, s prsti razprla njene ustne in se posvetila najobčutljivejšemu mestu, narahlo podrsavala po njej s svojimi belimi zobmi, dokaj špičastimi, kako je bila Natalie že poprej občutila, ko je z jezikom preiskovala njena vlažna usta.
Skoraj bi bila že glasno končala, ko je Monique prenehala s svojim na moč prijetnim delom, si obrisala mokra in od njene mesečne krvi pordečena usta in se ulegla na hrbet, spodvila svoja črna krila , s pomenljivim pogledom dala vedeti Natalie, kaj ji je storiti. In tudi je.
Sicer je bila sprva nekolikanj negotova, kaj točno naj naredi, a so jo Moniquini globoki vzdihi hitro prepričali, da deluje v pravi smeri. Ob stiskanju stegenskih mišic je oklenila svoje mokre noge okoli nje in ji z rokama potisnila glavo povsem nase, njeni krempljasti nohti so ji na hrbtu pustili krvave sledi, ji v končnem trenutku obilno zalila obraz.
Vidno zadovoljena je Monique sedla zraven nje in ji polizala svoj sok z obraza, nato vstala, stopila do klavirja in z njega vzela svečnik, se ga oprijela z obema rokama, njeni mehki prstki so pogladili zlato steblo svečnika. Pogledala jo je preko rumeno rdečega plamena s svojimi velikimi zelenimi očmi, nato pa z usti začela ljubkovati svečnik in počasi lizati mastno voskasto svečo. Glasno je zacvrčalo, ko je z jezikom ugasnila plamen.
Na svečniku je gorela še ena sveča in z njeno jarko brljavo si je od blizu ogledala Natalie, s plamenom osvetlila sleherni predel in ga nato ljubkovala, da je dekle predlo od ugodja, nato pridušeno kriknilo, ko ji je nekaj kapljic vročega voska kanilo na golo kožo, se ji cvrčeče polilo po prsih in nižje.
Počenila je zraven Natalie in ji s konico sveče narahlo dražila občutljivo ženskost, krožila okoli vlažne luknjice in drgnila malo točko, tisto malo točko, sem in tja, gor in dol, dokler je Natalie skoraj v solzah ni prosila in obetala, da naj jo končno vtakne vanjo.
A Monique se ji je le pošastno milo nasmehnila, jo z eno roko še naprej dražila, z oslinjenim prstom druge pa ji je podražila ritko, nato zarinila mastno svečo vanjo, da je Natalie lahko le zaječala v nenadni bolečini, ki se je mešala z užitkom, iz sebe spuščala svoje sokove, ki so se vpijali v pomečkano modro obleko pod njima. Ko ji je naposled postalo lepo, je glasno zašepetala njeno ime. Z mokrim poljubom se je Monique ulegla poleg nje, ji sprva nežno grizljala vrat in z jezikom sledila po prsih, nato pa se boleče zagrizla v njen vrat, z zobmi prodrla vanjo, pohlepno sesala lepljivo rdečino iz nje, medtem ko je Natalie še vedno doživljala svoj vrhunec in se ji stresala v objemu, izdatno izpila, nato v krvavem poljubu z njo delila.
Natalie se je privila k njej, ji obliznila malo bradavičko, ki je se takoj odzvala. Nato je uporabila zobe, sprva narahlo krožila po njenih prsih, nato polno ugriznila, da je Monique zatulila od bolečine in užitka, pohlepno cuzala toplo kri, ki je lila iz nje, se kot novo porojeni angel krvavo podojila.
Kmalu, a ne takoj, sta zaspali ena ob drugi, z rokami objeti, krvavimi usti in spodvitimi krili.

Saturday, April 09, 2011

Podelitev diplom

Veseli dogodek v nekaj podpornih slikah;




sodeloval je tui pevski zbor



umanjkal pa ni niti nagovor dekana



dat tie

Saturday, April 02, 2011

April Reader

Na pogorišču /lit/zina je nastal TAR (the april reader), ki ustaljeni obliki brezplačnega e-zina dodaja še anonimnost prispevkov (važna je vsebina, ne pa aw-janjem avtorjev(nekaj, kar bi lahko upoštevali tudi novodobni slo avtorji, namesto da jokcajo))

http://theaprilreader.org/

http://whatanawfulzine.blogspot.com/

Friday, April 01, 2011

Kongo

Oni dan sem bil na dokaj zanimivem predavanju o stanju v DR Kongo.

Poleg nazornih opisov nasilja, ki je na trenutke dalo občutek like I'm realy in /b/, in povprečnega dnevnega števila mrtvih, ob katerih je ameriški september bagalelne narave, smo se podučili tudi o nesposobnosti svetovnih organizacij, da bi učinkovito posredovali.

Še par uporabnih povezav.

http://en.wikipedia.org/wiki/IANSA

http://www.iansa.org/

Saturday, March 26, 2011

Nekaj SW Recenzij

Joe Schreiber - Death Troopers 3/10
Paul S Kemp - Crosscurent 6/10
Matthew Stover- Luke Skywalker and the Shadows of Mindor 5,8/10

Knjige iz EU oddelka SW franšize nikoli niso posebno visoke literarne vrednosti, tako je tudi v primeru tehle treh izdelkov, ki vsaka na malček svojstven način podaja avanture znanih in malo manj znanih likov sw okolja, pri vse treh pa gre za relativno nezanimive fabule, za katere bi bilo vseeno, če jih ne bi bilo, saj so liki in dogajanja na običajni ravni fanfictiona, morebiti je izjema, ki potrjuje pravilo, le Stoverjevo delo, ki pa po vsebini in izvedbi spada v kategorijo 'wtf am I reading?'

Death Troopers so standardni zombi horror v vesolju, z generičnim zapletom, izvirom zombijev kot vojakim eksperimentom Imperija in priakovanim srečnim pobegom glavnh preživelih likov; od tega dohtarca, dva najstniška prestopnika, seveda pa so morali za potrebe mainstreama noter vštuliti še Hana, zaradi česar je takoj par točk nižja ocena. karnaža in akcija je generična, zombiji nezanimivi, glavni liki enako;
zombiji so bili bolje izvedeni v stripovskem crossoverju Vector, kjer je bil poudarek na likih jedijev, zato ni čudno, da prequel Death Trooperjev, Red Harvest vsebuje Sithe.

Shadows of Mindor imajo dokaj naobičajen, a osvežujoč pristop, vse skupaj pa pokvari Han, ki ga, oz. ustrezni nadomestek zanj, avtorji tlačijo v sleherno sw knjigo, pa če je pomemben za osrednjo štorijo, ali pa ne. Če je v naslovu Luke Skywalker, pričakujem zgodbo z njim, ne pa random dogodivščine kavbojskega pametnjakoviča.
Twist te knjige daje obenem možnost, da po istem principu kontinuiteto CGI Clone Wars serije pospravimo v medijsko manipulacijo, ki tako ni uradni canon.

Crosscurent je še najboljši od trojice, saj postreže z ne preveč izpostaljenim likov (Jaden Korr iz Dark Forces streljačine), Sithovkim zlobcem, obveznimi nadomestki za Hana, se ne pozabi sklicevati na druge zgodovinske dogodke (Naga Sadow, Darth Krayt, Legay fail, etc,), doda vampirja (anzata) in klone, ki na koncu utečejo v širno vesolje, kar je povod za sequel. Ne predolga, dobro berljiva, a žal generična štorija.

Monday, March 21, 2011

Wednesday, March 16, 2011

Hyper Movie Continuity

http://en.wikipedia.org/wiki/Continuity_%28fiction%29

tl;dr; določeni scifi in akcijski filmi s podobno tematiko in okoljem spadajo v isto kontinuiteto. Split Second in Pitch Black sta tako del AvsP univerzuma, Hardware del Blade Runnerja, Ultraviolet in Aeon Flux, sta skupaj z Resident Evil 3/4 in Blade/Underworld serijama del okolja Matrice, kamor spadajo tudi One Point O, Equlibrium, Crank, Shut Em Up, etc.

V grobem je na vrhu Terminator(hardware), ki poganja Matrico (software), katere večji del so ostale kontinuitete. Dune je na vrhu alternativnega vesolja, kjer se je preskočilo vlado strojev. Tretji odvrtek je postapokaliptičen.

Blade in Selena (iz Underworlda) sta v resnici agent-programa iz matrice, ki morata spravit v red odpadniške programa aka. vampirje in volkodlake.

Pr0n? Opuščeni izobraževalni program o spolnosti znotraj matrice.

Sunday, March 13, 2011

Sonic Boom 2011

Konec maja bo v Celju pretepaški turnir v igrah SSFIV, MK9, BB:CS in MvsC3.

Za več informacij klikni tukaj.

Thursday, March 03, 2011

Short Story 32 : Morana

Morala je priti iz mesta. To je bila njena glavna misel, ki ji je rojila po glavi, medtam ko je s prstoma živčno narahlo tolkla po volanu. En noht se ji je zaradi tega že zlomil. Ni je motilo.
Zunaj je bilo oblačno, mrzlo zimsko vreme, sneg je začenjal naletavati vse bolj gosto. Megleno februarsko jutro. Sredi Ljubljane. strogi center, semafor pred glavno pošto. Ob osmih zjutraj.
Kot ponavadi ob takem času in vremenu je na ulici nastal velik prometni zastoj. Od prejšnjega semaforja do sem je porabila dvajset minut. Avtomobili in kombiji so hupajoči stali v kolonah vse okoli nje. Na desni je dvojni avtobus mestnega prometa skušal zapeljati s postajališča v kolono. Ni mu uspelo, kolona je stala naprej, izpuhi razgretih vozil so se mešali z meglo.
V vzratnem ogledalu je videla vozilo za seboj, krvavo rdeč mercedez. Voznik je vztrajno trobil in glasno trosil kletvice skozi odprto okno. Njegovo kruljenje je preglašalo le nabijanje iz radia, obsceni turbo-folk po harmonikah sodeč. Odprla je stransko okno in mu z znano gesto prstov pokazala, kaj si misli o njem. Ni utihnil.
Potegnivši prej iztegnjeno roko nazaj v toplo notranjost svojega avtomobila je občutila, kakšen oster mraz pravzaprav vlada zunaj. Koščeni prsti so ji drgetali, že tako bleda polt kože je bila še bolj brezbarvna, modre žile so ji iztopale. Želela si je, da bi lahko zamahnila s prstoma in kar tako mimogrede odpravila mraz in sneg. Tega ni mogla. Ne več.
Ozrla se je čez ramo, kot da bi pričakovala koga na zadnjem sedežu. Nikogar ni bilo. Pomežiknila je s svojimi hladnimi, modrimi očmi, bolčala v kolono pred sabo. Odkar je izvedela, da je v mesto prišel on, je vedela, da mora oditi odtod. Takšno je bilo pač njuno razmerje. Skupaj nista mogla bivati na istem kraju. Kadar je eden prišel, je moral drugi slej ko prej oditi. Ponavadi ona.
Pogledala je na semafor. Dasiravno je gorela zelena luč, se kačasta vrsta ni premaknila niti za meter. Verjetno je bil problem spet nekje v ospredju kolone. Ljudje pa so imeli običajno počasne reflekse. Četudi bi bila zelena luč, četudi bi bilo lepo vreme in četudi ne bi bilo prevelike kolone, bi nekaj voznikov še vedno obtičalo. Nekateri niso nikoli dovolj hitro odpeljali.
Zazrla se je v snežinke, ki so tiho padale z neba, mezele skozi smogasto meglo. Že cel dan. Zato tudi taki zastoji na cestah. Zameti in snežena brozga vsepovsod. Samo toliko, da pridem do obvoznice, do izvoza za gorenjsko, si je mislila, potem sem rešena.
Vzdramil jo je kreščeč zvok brisalca na vetrobranskem steklu, ki je v ustaljenem ritmu odnašal naneseni sneg. Bolj za preganjanje dolgčasa, kot pa zaradi kakšnega posebnega zanimanja, se je razgledala po okoliških poslopjih in pločnikih. Na eni strani glavna pošta in hotel, na drugi veleblagovnica in manjše trgovine. Vse zavite v smog, sneg in meglo. Včasih ji je bil tak prizor všeč, prav prvinsko uživala je ob njem. Sedaj ni bilo tako. Prav sneg in megla sta ji onemogočala odhod, pot drugam, pobeg iz tega kraja.
Po pločnikih so hodili ljudje, brodili o plundri, debelo obleženi v zimska oblačila, zaviti v šale in s kapami na glavah. Vse to za obrambo pred mrazom. Hiteli so po svojih vsakodnevnih poteh, po ustaljenem delovnem redu, ne zavedajoč se drugega dogajanja okoli sebe. Ko bi le vedeli. Ljudje so preveč zaverovani v vsakodnevno dogajanje, da bi se opazili, kar je resnično pomembno v življenju. Tu je šel poštar z veliko torbo in vozičkom, tam dedek z otroki, ženska z mobitelom, drugi. Videla je njihove načrte, želje, strahove. Včasih dobiš ve, kot si želiš.
Pogled se ji je ustavila na nekem človeku, ki je skušal prečkati cesto. Na semaforju za pešce je svetila rdeča luč. Nepoznavanje prava škoduje, si je mislila. Prav tako nespoštovanje.
Končno se je kolona premaknila nekoliko naprej. Sedaj je stala z avtomobilom pred nekdanjim ponosom mesta, nebotičnikom. Nedaleč od tod, na starem trgu sta se včasih dobila, nato nadaljevala sprehod po s snegom okrašenem mestu, se kepala v bližnjem parku. Tudi snežene kepe, ko je bila enkrat vržena, ni mogla več zaustaviti. Kasneje sta si pogrela premražene prste s pečenim kostanjem; kasneje zaspala v objemu, z njegovo roko med njenimi stegni, medtem ko mu je šepetala tiho uspavanko.
Naveličano je gledala predse v kolono in polzavestno poslušala radijo. Ni bilo kakega posebno dobrega programa. Niti generičnih poročil o starih novicah, le slaboumna glasba.
Monotonost je prekinil nenadni krik, nato se je zaslišal zamolkel udarec. Pogledala je okoli in videla, da je nedaleč proč na tleh ležalo truplo. Bržkone se je nesrečnik vrgel z vrha nebotičnika. Spraševala se je, če morebiti ne bi bila to dobra rešitev tudi zanjo. Bilo pa je malo neodgovorno, da se je pognal v smrt prav zdaj. To je promet v okolici le še dodatno ohromilo. V nekaj minutah je bilo pričakovati zavijanje siren rešilca in policije. Nato bo verjetno sledila zapora ceste in ostale neprijetnosti.
Končno se je bližala obvoznici, nekolikanj bolj široki cesti, ki pa je bila zavoljo snežne brozge in množice avtomobilov le malo bolje prevozna, kot poprej mestno jedro. Še malo, si je mislila, in bom zunaj mesta, potem me ne bo mogel več pregnati. Pogled v vztratno ogledalo ji ni pregnal nelagodnega občutka, da ni sama v vozilu. Živčno je zavzdihnila, občutila ledeni pot, ki se ji je lepil na majico.
Skupaj s snegom, ki je ponehaval se je redčila tudi kolona pred njo, kar je izkoristila in pohodila plin, v kratkem času je dosegla 100 kilometrov na uro, nato 120, 150, 200 ...
Z vso silo je vozilo priletelo v zadnji del tovornjaka, zagazilo pod dvignjeni del zadnje prikolice, bela pločevina avtomobila se je škripajoče umikala in ploščila, medtem ko je štrleči del prikolice posiljeval razbitino. Ostanki okenskih stekel so bušnili v notranjost in snežno bele prevleka avtomobila se je obarvala rdeče.
Iztopila je iz avta in bosa počasi obšla ostanke razbitega avtomobila. Nekaj metrov stran od ceste je v snegu pobrala čevelj, ki ga ji je vrglo iz avta, drugi je bil na sredini cestišča. Sedaj ni več snežilo, sneg se je spremenil v ledeno hladen dež, ki jo je zalival vedno močneje, njena temnomodra obleka se ji je lepila na okrvavljeno in porezano telo, dolgi svetli lasje pa so razmršeni delno zakrivali veliko vreznino na vratu. V ozadju je bilo slišati sirene.
Na obraz se ji je prikradel pošastno mil nasmeh. Drugo leto pa naprej, kot vedno. Ozrla se je čez ramo: ''A ne, Kurent?''