also, manly tears
http://www.youtube.com/watch?v=Gn1_Jbapvmw
Wednesday, June 16, 2010
Tuesday, June 15, 2010
Short Story 27: Fanfiction: SW: Avakadoo - part 3
Z južne strani utrjenih okopov naselbine je raznobarvno osvetlitev sovražnih laserjev in raznesenih teles začasno zamenjala enobarvna, a zaslepljujoča belina naravne strele, ki je neznajala bližajočo se nevihto, preko nemih zidov, tu in tam poraščenih z lišaji in mahovi, poslalo zlovešče, mrtve sence visokih stolpov citadele in slokih monolitov, ki so krasili notranjost mesto Nysaka, negibno bedeli nad prostranim trgov in pristajalno stezo; na sredini centralnega trga je sameval umetelno razzraščen koralni vodomet, počasi bruhal hladno pitno vodo, gladino katerega so zmomotile le občasne dežne kaplje.
''Preklicane horde nevernikov so prebile našo obrambo na vzhodu in severu, a zaenkrat drugje naše sile vztrajajo pod pritiskom,'' je govoril mali vilip, oblikovan po trenutni podobi prefecta Maharja. Ta nikakor ni bil ponosni intendant, ki modro in odločno vodi nižje sloje, in ko bi bojevnik ne poznal glasu nadrejenega, četudi sedaj nekolikanj jecljavega, bi ga bil ob srečanju na ulici ali svetovni ladji le surovo odslovil in poslal med Osramočene. Sedaj pa je le nemo poslušal prefectove ukaze in razmišljal, kako naj jih izpolni. Neverniki so se izkazali za enakopravne nasprotnike že v borbi v orbiti, in kakor je bilo to sedaj težko priznati, tudi na razbrazdanem površju planeta. ''Vseeno moramo okrepiti naše sile v mestu in preprečiti kakršnekoli poskuse infiltracije.''
Mokra dežna kaplja mu je kanila na razrezano visoko čelo in se počasi zapeljala po brazgotini do ostanka nosu, kanila na edino preostalo, spodnjo ustnico.
''Da, prefect,'' je pokimal Hagratuf iz bojevniškega klana Pfuuter, nato čakal na nadaljna navodila. Čakal je zaman.
Le šum od strani temne ulice ga je opozoril, da se nekdo bliže, več pa ni mogel narediti, le z grozo opazovati, kako mu je rezilo jarke vijolične svetlobe prebodlo trup na ranljivem delu njegovega živega oklepa, v trenutku izžgalo notranje organe, po vsem životu poslalo val strašanske pekočine, ki se mu je nasladno razširila po vsem odmirajočem živčevju. Umrl je v poslednjem užitku lastne bolečine.
Stopivši preko ohlajajočega se trupla je Jaina previdno premotrila stražarsko stezo okoli obzidja in daljši pogled namenila temnim kotičkom trga, iskala praznino v Sili, ki bi jo opozorila na sovražne enote. Zaznavala ni ničesar.
''Nemara je še kakšen,'' je podala v temni nočni zrak, ki se je iz minute v standardno minuto bolj ohlajal zaradi priajajoče nevihte, kakor tudi zaradi odpovedovanja vongovske biotehnologije za teraformiranje planeta. Hladen piš vetra jo je zadel v bok, ovil črno ogrinjlao okoli njene sloke, drobne postave, popihal drobno kapljico krvi, ki ji je stekla od rane na licu, kjer jo je zadela rezilna bolha, biološko metalno orožje Yuzhaan Vongov.
''Ne, ta obhodnik je bil zadnji,'' je potrdila Sedna, ki vzsled svoje čelade ni utrpela slične poškodbe. Poleg zaščite pa ji je arhaična, a tolikanj bolj funkcionalna oprava nudila tudi senzorsko supreriornost glede zaznavanja okolice, kar se je na bojišču Avaaakaduja izkazalo za precejšnjo prednost. Vseeno pa je sama bolj zaupala v svoje sposobnosti in Silo, ki ji je dajala pravo, dejansko moč, popolnoma neprimerljivo s tisto, ki jo je omogočala tehnologija.
''Sedaj se moramo samo še prebiti v centralno citadelo,'' je izvivši se iz sence visokega monolita dejala Ashika, pogledala v bliskajoče se nebo in zavzdihnila. ''Upam, da bodo ostali dovolj dolgo odvračali pozornost.'' Poleg nje sta se iz večernega mraka izoblikovali postavi dveh republiških vojakov, edinih preživelih iz spremstva obeh jedijk. Mandalorijci, ki so bili pripuščeni zraven v manjšem številu, so imeli le enega težje ranjenega, ki je ostal zadaj, in tri z lažjimi poškodbami.
''Tak je načrt,'' je pokimala Jaina in hotela stopiti naprej preko glavnega trga, ko je Sedna dejala: ''Vidim, da imate tudi tukaj svoje oboževalce, poveljnica Organa. Če boste kdaj izgubili naklonjenost v Republiki, lahko še vedno računate na vernike med Yuzhaan Vongi.'' Pokazala je na bližnji monolit.
''Sedmeri corelijski pekli,'' je zaklela Jaina, ko je razločila, kaj le-ta predstavlja. Medtem ko so ostali kipi vzdolž trga in glavne ulice predstavljali različna božanstva iz vongovske mitologije, je pričujoča temna skala nosila izklesano obličje boginje prevare, Yun-Harle, po kateri je ona sama tekom vojne prevzela ime in zavoljo kljubovanja in zavajanja nasprotnika igrala takorekoč vlogo same boginje Zmikljivke.
''Preklicani sithovski izrodki so prav na vsakem okupiranem planetu morali postaviti pomnike svojim sprevrženim bogovom.'' Postrani je pogledala po iznakaženi podobi božice prevare. ''Na Silo obetam, da ji vsaj po zunanjosti nisem podobna.''
''No, vsaj ne še, zaenkrat,'' se je namuznila Ashika, medtem ko Jaina ni mogla razločiti kaj si o tem misli zamaskirana poročnica Sedna, skozi Silo pa ni zaznavala ničesar.
Kar je bilo pravzaprav čudno. In nevarno. Medtem ko je skozi Silo jasno zaznavala republiške vojake in bolj prikrite Mandalorijce, je bilo mesto okoli njih velika praznina. Kar je lahko pomenilo le eno.
''Prihajajo,'' je siknila in istočasno priklicala v življenje temno vijolično rezilo svojega meča, ga že v naslednjem hipu uporabila na Vongu, ki jo je skoraj presenetil izza sosednjega monolita. S kotičkom očesa je zaznala večjo skupino sovražnikov, ki se jim je bližala z druge strani trga, medtem ko je prebodla naslednjega nasprotnika, naredila dvojni salto in premet preko dveh vrženih otrdelih živih kopij, pristala v prevalu in posekala nepripravljenega sovraga.
Ostali soborci niso tako hitro reagirali na nenadni napad in preostala republiška komandosa sta padla pod letečimi bolhami, ki so malo prej oplazile Jaino. Iz Mandalorijskih vrst se trem ni uspelo izviti iz obroča nasprotnikov, medtem ko je Sedna efektivno dvoročno odstrelila napadalca, slepo ustelila za svoj hrbet in tam prav tako zahvaljujoč merilnim senzorjem v svoji čeladi ubila enega Vonga.
Odbijajoči žive izstrelke in parirajoči ampfipalice sta Jaina in Ashika dospeli do sredine trga, dolge sence sprevrženih božanstev so nemo opazovale krvavo umikanje republiške enote pod navalom nasprotnikov.
V trenutku nepazljivosti in preobremenjenosti je Ashika dobila udarec v ramo, ki je spremenil smer njenega zamaha in jo pustil odprt napadu, kar je bližnji Vong takoj izkoristil in zasadil svoje kopje v njen trebuh, globoko posilil v njo, da je prebodena klecnila na tla, v krču krvavo bruhnila.
''Neeeeee!'' je zatulila Jaina in s podvojeno močjo presekala bližnjega napadalca, nato s Silo dvignila ploščice iz tal, jih sunkoma poslala v množico, ki je popadala razcefrana od pršča drobnih, ostrih koscev. Živi oklepi Vongov niso prenesli nenadnega napada, za lepo število pa je poskrbela Jaina sama, jih poslala na srečanje z Yun Yammko, Klavcem.
''Ne moremo ji več pomagati,'' je pošastno milega glasu, ki je deloval tako nerealno skozi filtre njene čelade, dejala Sedna, skušala zadržati Jaino, da se ta ne bi v navalu obupa in jeze sama zagnala v gomilo sovražnikov, obračunala z njimi osebno. ''Če še ni mrtva, jo bodo že še pokončali. Ne tvegaj svojega življenja po nepotrebnem.''
''Po nepotrebnem!?'' je zatulila Jaina. ''Tiho mi bodi, mrha! Rešiti jo moram! Vem, da jo lahko!'' Ne bo pustila Ashike ali njenega trupla nasprotnikom, da jo onečastijo. Kakor je povrnila Anakinovo truplo, bo tudi to, pa naj stane kar hoče.
Še zadnja dva Mandalorijca sta padla pod prevladajočo silo Vongov, in Jaina bi skoraj zadobila novo porcijo letečih bolh, ko ne bi Sedna skočila pred njo in jo potegnila na tla, da je smrtonosni roj poletel nad njunima glavama.
''Umik je pametna izbira v takem stanju,'' je razsodila Sedna, od pasu odpela granato in jo zagnala pred napredujoče sovražnike. Eksplozija je bila silovita in oglušujoča, nekaj kosov raznesenih teles je padlo tudi pred Jainine noge.
''Se bom kar strinjala,'' je šepnila Jaina, poprijela ponujeno roko in nato sledila Sedni v temo bližnje stavbe.
''Kakšen zapuščen kotiček,'' je posmrknila Jaina in se še bolj zavila v svoje temno ogrinjalo, stisnila glavo v mokro kapuco, skušala pregnati sliko prebodene Ashike iz svojih misli. Dež se je ulival vedno močneje, kapljal v malo lužico v temnem kotu porušene sobe.
Napol porušeno kapelo sta odkrili po naključju, ko sta bežali pred Vongi, se izmikali njihovim stražarjem in iskali začasno zavetje. Oprsk na licu se ji ni hotel začeti celiti, navkljub uporabi Sile, medtem ko je rano na nogi in obeh rokah, le manjše ureznine sicer, že oskrbela z bacto. Sedaj se je poskusila spraviti v meditativni trans, zbrati svoje misli in se pripraviti za odločilni spopad. Ob ostankih razbitega obrednega vodnjaka je Sedna stala do kolen v zelenskasti vodi, odlagala svoj mandalorijski oklep.
Izpod čelade se je izvil dolg čop črnih las, ki je ustrezal barvi mehkih dlak med Sednimi nogami, ki jih je Mandalorijka razgalila snemivši spodnji kombinezon, si pazljivo izprala rani na stegnu in boku, počasi vse skupaj povila z bacta-prevezo. Modro zelene kapljice na njenem trebuščku so se lesketale v mesečini, počasi polzele nižje.
''Kaj nameravamo sedaj?'' je vprašala Sedna, si obrisala kri s polnih prsi in začela napravljati oklep.
''Nameravamo? Ti ne boš naredila ničesar. Jaz grem naprej, v Citadelo.'' je Jaina vstala in stopila do okna, pregledala ulico zunaj, pogledala po Mandalorijki. ''Potrebuješ pomoč pri oskrbi?''
''Kar obdrži svoje umazane roke ob sebi, jedijska prasica,'' jo je zavrnila Sedna. ''Če ne bi bilo tvoji igračkanj s Silo, bi bili moji soborci še živi. Tisto z tlakovci je bilo povsem nepotrebno,'' je dejala, ko je Jaina ni takoj razumela. ''Mandalorijci bi drugače izvedli napad. In z manj žrtvami.''
''Kar sem storila, sem storila. Za obžalovanje v tej vojni ni časa,'' je povzela Jaina. ''Če dovoliš, sedaj bom šla. Nekaj bitij imam za pobiti.''
''Jaz grem seveda zraven.''
''Morda me nisi prej dobro slišala ali hotela razumeti, mrha,'' je siknila Jaina. ''Naprej grem sama. S Silo se lahko prebijem naprej, ti bi me samo zavirala pri-''
Ne uspela dokončati, saj je bila Sedna v trenutku preko sobane in jo z močnim udarcem komolca zbila po tleh, med stisnjenimi zobmi od jeze, ker se je pustila tako lahko presenetiti, je Jaina okusila tudi svojo toplo kri.
Ne da bi čakala, da bi vstala, ji je Mandalorijka poslala par močnih brc v bok in hotela zariti svoj težki škorenj še v Jainin mehki nezaščiteni trebuh, a je ta le uspela z rokama pokriti občutljivi predel, zadržati polno moč udarca od svojega nerojenega otroka.
''Preklicana jedijka,'' je izpljunila Sedna in skušala osvoboditi nogo iz Janinega prijema, ''Samo na svoje maščevanje in korist misliš. Moji soborci niso umrli zaman, da bi le ti dobila zadoščenje in ubila prefecta.''
''Počasi te imam zadosti, mrha,'' je kratko dejala Jaina, odrinila njeno nogo in celo Mandalorijko hkrati, jo poslala na tla, istočasno s Silo ustvarila močan telekinetični sunek in ga poslal vanjo. Sedni je vzelo sapo in je vsaj za trenutek prenehala z nalaganjem nesmislov.
''Ti in tvoja družina ste že predolgo na oblasti,'' se je odkašljala Sedna, se skušala pobrati, pa jo je Jaina surovo zbila na tla, z nogo pritisnila na njen sapnik. ''Niti besedice več, mando'a.''
''Če imaš še toliko energije v sebi, jo raje uporabi v borbi zoper Vonge,'' ji je dejala Jaina, utrujeno sedla na podrto drevo. ''Medsebojni pretep ne bi ničesar rešil.''
''Kakor ukažejo, ... poročnica,'' je počasi pokimala Sedna. ''Bržčas so bile moje besede nevredne mandalorijke. Ta bojevnica bi rada zaprosila za uradno opombo. Ob prvi priložnosti bom podala poročilo poveljinku Dowzgami in predlagala degradacijo čina.''
''No, storiš lahko, kakor te je volja,'' je pokimala Jaina. '' A le če obe preživiva. Sedaj pa imava skupno nalogo za opravit.''
Visoki Prefect Mahar je domneval in upal, da mu iznakaženi bogovi le niso odkazali pomoči in podpore v tej bitki zoper heretike. Kako bi se le lahko primerilo, da bi pomilovanja vredne mehanske sile nevernikov zmogle kljubovati, kaj šele premagati biološke elemente Yuzhaan Vong armade. Nepojmljivo in nepredstavljivo, vsaj kar se večjih spopadov v tej galaktični vojni tiče. Kakor se je današnji dan končeval, je imel razloge sklepati na dober razplet in zmago.
''Ta nevernica se nam je predala, prefect,'' je naznanil bojevnik in osorno sunil predse sloko postavo v temno ogrinjalo zavite čoveške samice. ''Bila je oborožena le s tem.'' V prefectovo roko je položil kratek srebrn cilinder.
''Nima ravno velike teže,'' je dejal prefect Mahar in potežkal domnevno orožje. ''Mogoče tile jediji ne znajo uporabljati pravih orožij.'' Sicer bi si moral obredno odstraniti roko, s katero je prijel heretično orožje in dati ubiti vojščaka, ki mu ga je prinesel, a v tem času vojne se Mahar ni več obremenjeval s trivialnostimi, četudi so bile pomemben del njegove kulture in vere. Previdno je motril privedeno ujetnico. Če naj bi to bila veleznana Jaina Organa, samooklicana boginja, je vedel, da mora biti dokaj pazljiv.
''Ah, Zmikljivka; poveljnica Organa!'' je dejal glasno in počasi sestopil z oltarnega piedestala, se počasi napotil proti ujetnici, ki je stala ob vznožju stopnic. ''Kako lepo, da ste se nam uspeli pridružiti. Verjamem, da bom zelo užival, ko bom iz tega lepega telesa izvabil krike nepojmljive bolečine, prošnje za skrajšanje muk in priznanje, da si le ničvredna prevarantka.''
''O tem se lahko menite kasneje; jaz potrebujem le plačilo,'' je osorno dejala Mandalorijka, ki je pozorno stala ob strani ujetnice. ''To jedijko sem namreč ujela in privedla sem jaz. Zahtevam nadomestilo.''
''A tako,'' je pokimal Mahar. Sicer je vedal, da so v preteklih letih mandalorijski komandosi delovali v določenih operacijah skupaj z Yuzhaan Vongi, a vseeno ni maral za njihove vrste. ''Pokončajte jo.''
Jaina ni uspela niti zakričati ali kako drugače posvariti soborko, kaj šele, da bi sama uspela posredovati, saj sta ob njej stali dve vrsti težko oboroženih bojevnikov. Lahko je le nemočno opazovala, kako sta dva vojščaka zarila svoji ostri kopji pod Sednina ramena, poiskala nezavarovane predele v njeni bojni opravi, globoko zarinila v njo orožje, ko pa se je Mandalorijka v šoku končno le uspela obrniti proti napadalcema, sta ji ta zapodila v trebuh in prsi še dvoje rezil, jo krvavo poklala na tla; le z najmanjšim stokom je Sedna butnila ob tla, z rokama skušala zadržati lastna čreva v sebi.
''Neeeee!'' je zatulila Jaina, klecnila pod težo Sedninih bolečin in obtož, ki jih je zaznavala skozi Silo, čutila pohajanje njene življenske moči, se zgrudila na tla, medtem ko so njeni stražarji stopili bližje.
''Bolje mrtev prijatelj, kot živ sovražnik,'' je razsodil prefect Mahar, postal ob Sedninem krvavečem telesu, z eno nogo močno pritisnil na njen vrat, da je Mandalorijka bruhnila novo porcijo krvave brozge. ''Domnevam, da sta imeli nekakšen skriti dogovor, Zmikljivka,'' je pogledal po Jaini.
''Nepredstavljivo,'' je podal od strani bojevnik. Bojevnica nam je ob prihodu zatrdila na svojo bojevniško čast, da je jedijko zajela sama.''
''Bedak!'' je posmrknil Mahar. ''Morda je tako lahko zavesti običajne pripadnike nižjih kast, a intendtanti molimo k isti božici, katero skuša ta gnusna nevernica poosebljati.'' Obrnil se je k Jaini. ''Morda se, preklicana mrha, katera si, ne spominjaš dogodkov okoli Mykra, a lahko ti zatrdim, Jaina Solo, da se jih jaz zelo dobro. Jeedaiji se ne predajajo.''
Le kratek smeh se je izvil iz Jaininih ust, nakar je posmrknila. ''Prefect me spet podcenjujejo. Da, še kako dobro se sama spominjam dogodkov na Mykru in tistih pred tem, na krovu žive ladje. Kjer sem bila skupaj z ostalimi jediji podvržena mučenju.''
Pogledala je naravnost v prefecta Maharja. ''Ti si bil takrat zraven; videla sem te. Nisi imel še naziva prefecta, le nižji uradnik na krovu zaporniške ladje si bil. Videla sem te, ko si se naslajal ob naših mukah, spremljal naše mučenje in čakal na krike obupa.''
''Da, Jaina Solo,'' se je nasmehnil prefect Mahar. ''Dobro se spomnim tega popotovanja. Dobro se spominjam tvojih krikov, ko si visela v mučilnici in v mukah tulila, prosila in klicala svoje brate. Veliko zadovoljstvo si nam takrat priredila. Veliko zadovoljstvo.''
Med tisto odpravo se je skupina jedijev pod pretvezo ujetnikov na vongovski ladji pripeljala do gojilnice biološkega orožja zoper njih, tako imenovanih voxnov. Med potjo so bili podvrženi mučenju, ki so ga prenašali, dokler niso prečkali bojne meje in nato prevzeli nadzor nad plovilom. Mahar je bil med mučitelji; Jaina si ga je zapomnila, ga vključila na seznam bitij, ki so ji prišla na pot in, ki jih je nameravala pobiti.
''Priznam, skorajda bi me zlomili takrat, prefect,'' je dejala Jaina, se nekolikanj trpko nasmehnila. ''In tole sedaj,'' je nakazala na Sednino truplo, ''me je le še bolj razjezilo. Nemara sem pobita, razbita; a glej, razbito steklo je ostro.'' Ozrla se je po zbranih. ''Boginja ne bo imela odpuščanja za nikogar.''
Vhodna vrata Citadele so se treskoma zaloputnila, stranski vhodi prav tako; od nekod je zavel tahel piš, prešel veliko sobano; bojevniki so v negotovosti stisnili k sebi orožje, pogledovali zdaj prefecta, zdaj Jaino. Ta se je počasi spravila na noge, iztegnila roko, k sebi priklicala mali cilinder iz prefectovih rok. Prepoznavni snap-hiss je pospremil oživitev vijoličnega rezila; za njim je bil Jainin pošastno mil smehljaj.
Prefect je izdal povelje za napad, a tudi brez tega so vojščaki že krenili nad Jaino, vendar jih je ta pričakala ob znožju stopnic, z mečem odbila v njeni smeri vržene rezilne bolhe in iz rok poslala v njih morilsko silo-strelo; ožgano cvrčeči kosi trupel so napolnili tlakovana tla, zrak napolnili s sebi lastni vonjem smrti.
Še več jih je prihajalo, še več in še več; vsi so popadali pod njeno Silo. Iz sebe je črpala poslednjo trohico energije in morilske želje, vse skupaj usmerjala v sovražnika; jih klala in žgala vse do zadnjega.
Nazadnje je prišel na vrsto še prefect. Kakor črv, ali neimodian, se je skrival za komandnim prestolom in upal, da ga stražarji obvarujejo. Upal je zaman.
Ni marala za njegove prošnje, klice obupa in priprošnje k boginji Zmikljivki; rezilo mu je gladko odrezalo glavo.
Obšla jo je nenadna slabost, ji trgala po telesu, da je Jaina glasno jecnila, padla na kolena., se zvila na tleh, varovalno oklenila roke okoli trebuha. Nekaj je bilo narobe.
Nekako se je priplazila do Sedne. Skozi Silo je zaznavala, da je še živa. ''Potrpi, zdrži,'' ji je šepnila, vzela njeno glavo v naročje, ji pogladila lase z okrvavljenega lica, skušala skozi Silo vsaj nekolikanj zmanjšati bolečine.
''Božica prihaja prepozno,'' je poslednjič dahnila Sedna. ''In, glej!, angeli z Iega mi gredo naproti. Končno bom v počivala v miru.''
''Na koncu smo zmagali, seveda,'' je tiho govorila Jaina malemu hologramu na sredini svoje kajute. Skozi okno je tiho prosevalo belo polje hipervesolja. ''Awakadoo je osvobojen vongovske okupacije, prebivalstvo se bo lahko vrnilo, republiške sile pa se sedaj selijo na naslednjo misijo. Nismo še končali z osvobajanjem tega sektorja. Truplo poročnice Sedne sem vrnila njenim tovarišem; pogreb je bil skromen, a primeren. Ashika je bila prav tako med žrtvami, ki smo jih morali plačati. A ni bila edina.
''Hotela sem biti poveljnica in pilotka, jedijka in boginja, a sem pogrnila pri vseh. Niti angel z Iega nisem, zakaj ti varujejo in nudijo pomoč, uteho. A taka ni bila moja usoda, nikoli ne bo. Mislila sem, da bom lahko skrbela za sebe in druge, varovala najinega otroka, saj dokler bi bila jaz živa, bi bil on na varnem. Motila sem se.
''In na koncu, ko me Tema vzema zase, nisem nič.''
''Preklicane horde nevernikov so prebile našo obrambo na vzhodu in severu, a zaenkrat drugje naše sile vztrajajo pod pritiskom,'' je govoril mali vilip, oblikovan po trenutni podobi prefecta Maharja. Ta nikakor ni bil ponosni intendant, ki modro in odločno vodi nižje sloje, in ko bi bojevnik ne poznal glasu nadrejenega, četudi sedaj nekolikanj jecljavega, bi ga bil ob srečanju na ulici ali svetovni ladji le surovo odslovil in poslal med Osramočene. Sedaj pa je le nemo poslušal prefectove ukaze in razmišljal, kako naj jih izpolni. Neverniki so se izkazali za enakopravne nasprotnike že v borbi v orbiti, in kakor je bilo to sedaj težko priznati, tudi na razbrazdanem površju planeta. ''Vseeno moramo okrepiti naše sile v mestu in preprečiti kakršnekoli poskuse infiltracije.''
Mokra dežna kaplja mu je kanila na razrezano visoko čelo in se počasi zapeljala po brazgotini do ostanka nosu, kanila na edino preostalo, spodnjo ustnico.
''Da, prefect,'' je pokimal Hagratuf iz bojevniškega klana Pfuuter, nato čakal na nadaljna navodila. Čakal je zaman.
Le šum od strani temne ulice ga je opozoril, da se nekdo bliže, več pa ni mogel narediti, le z grozo opazovati, kako mu je rezilo jarke vijolične svetlobe prebodlo trup na ranljivem delu njegovega živega oklepa, v trenutku izžgalo notranje organe, po vsem životu poslalo val strašanske pekočine, ki se mu je nasladno razširila po vsem odmirajočem živčevju. Umrl je v poslednjem užitku lastne bolečine.
Stopivši preko ohlajajočega se trupla je Jaina previdno premotrila stražarsko stezo okoli obzidja in daljši pogled namenila temnim kotičkom trga, iskala praznino v Sili, ki bi jo opozorila na sovražne enote. Zaznavala ni ničesar.
''Nemara je še kakšen,'' je podala v temni nočni zrak, ki se je iz minute v standardno minuto bolj ohlajal zaradi priajajoče nevihte, kakor tudi zaradi odpovedovanja vongovske biotehnologije za teraformiranje planeta. Hladen piš vetra jo je zadel v bok, ovil črno ogrinjlao okoli njene sloke, drobne postave, popihal drobno kapljico krvi, ki ji je stekla od rane na licu, kjer jo je zadela rezilna bolha, biološko metalno orožje Yuzhaan Vongov.
''Ne, ta obhodnik je bil zadnji,'' je potrdila Sedna, ki vzsled svoje čelade ni utrpela slične poškodbe. Poleg zaščite pa ji je arhaična, a tolikanj bolj funkcionalna oprava nudila tudi senzorsko supreriornost glede zaznavanja okolice, kar se je na bojišču Avaaakaduja izkazalo za precejšnjo prednost. Vseeno pa je sama bolj zaupala v svoje sposobnosti in Silo, ki ji je dajala pravo, dejansko moč, popolnoma neprimerljivo s tisto, ki jo je omogočala tehnologija.
''Sedaj se moramo samo še prebiti v centralno citadelo,'' je izvivši se iz sence visokega monolita dejala Ashika, pogledala v bliskajoče se nebo in zavzdihnila. ''Upam, da bodo ostali dovolj dolgo odvračali pozornost.'' Poleg nje sta se iz večernega mraka izoblikovali postavi dveh republiških vojakov, edinih preživelih iz spremstva obeh jedijk. Mandalorijci, ki so bili pripuščeni zraven v manjšem številu, so imeli le enega težje ranjenega, ki je ostal zadaj, in tri z lažjimi poškodbami.
''Tak je načrt,'' je pokimala Jaina in hotela stopiti naprej preko glavnega trga, ko je Sedna dejala: ''Vidim, da imate tudi tukaj svoje oboževalce, poveljnica Organa. Če boste kdaj izgubili naklonjenost v Republiki, lahko še vedno računate na vernike med Yuzhaan Vongi.'' Pokazala je na bližnji monolit.
''Sedmeri corelijski pekli,'' je zaklela Jaina, ko je razločila, kaj le-ta predstavlja. Medtem ko so ostali kipi vzdolž trga in glavne ulice predstavljali različna božanstva iz vongovske mitologije, je pričujoča temna skala nosila izklesano obličje boginje prevare, Yun-Harle, po kateri je ona sama tekom vojne prevzela ime in zavoljo kljubovanja in zavajanja nasprotnika igrala takorekoč vlogo same boginje Zmikljivke.
''Preklicani sithovski izrodki so prav na vsakem okupiranem planetu morali postaviti pomnike svojim sprevrženim bogovom.'' Postrani je pogledala po iznakaženi podobi božice prevare. ''Na Silo obetam, da ji vsaj po zunanjosti nisem podobna.''
''No, vsaj ne še, zaenkrat,'' se je namuznila Ashika, medtem ko Jaina ni mogla razločiti kaj si o tem misli zamaskirana poročnica Sedna, skozi Silo pa ni zaznavala ničesar.
Kar je bilo pravzaprav čudno. In nevarno. Medtem ko je skozi Silo jasno zaznavala republiške vojake in bolj prikrite Mandalorijce, je bilo mesto okoli njih velika praznina. Kar je lahko pomenilo le eno.
''Prihajajo,'' je siknila in istočasno priklicala v življenje temno vijolično rezilo svojega meča, ga že v naslednjem hipu uporabila na Vongu, ki jo je skoraj presenetil izza sosednjega monolita. S kotičkom očesa je zaznala večjo skupino sovražnikov, ki se jim je bližala z druge strani trga, medtem ko je prebodla naslednjega nasprotnika, naredila dvojni salto in premet preko dveh vrženih otrdelih živih kopij, pristala v prevalu in posekala nepripravljenega sovraga.
Ostali soborci niso tako hitro reagirali na nenadni napad in preostala republiška komandosa sta padla pod letečimi bolhami, ki so malo prej oplazile Jaino. Iz Mandalorijskih vrst se trem ni uspelo izviti iz obroča nasprotnikov, medtem ko je Sedna efektivno dvoročno odstrelila napadalca, slepo ustelila za svoj hrbet in tam prav tako zahvaljujoč merilnim senzorjem v svoji čeladi ubila enega Vonga.
Odbijajoči žive izstrelke in parirajoči ampfipalice sta Jaina in Ashika dospeli do sredine trga, dolge sence sprevrženih božanstev so nemo opazovale krvavo umikanje republiške enote pod navalom nasprotnikov.
V trenutku nepazljivosti in preobremenjenosti je Ashika dobila udarec v ramo, ki je spremenil smer njenega zamaha in jo pustil odprt napadu, kar je bližnji Vong takoj izkoristil in zasadil svoje kopje v njen trebuh, globoko posilil v njo, da je prebodena klecnila na tla, v krču krvavo bruhnila.
''Neeeeee!'' je zatulila Jaina in s podvojeno močjo presekala bližnjega napadalca, nato s Silo dvignila ploščice iz tal, jih sunkoma poslala v množico, ki je popadala razcefrana od pršča drobnih, ostrih koscev. Živi oklepi Vongov niso prenesli nenadnega napada, za lepo število pa je poskrbela Jaina sama, jih poslala na srečanje z Yun Yammko, Klavcem.
''Ne moremo ji več pomagati,'' je pošastno milega glasu, ki je deloval tako nerealno skozi filtre njene čelade, dejala Sedna, skušala zadržati Jaino, da se ta ne bi v navalu obupa in jeze sama zagnala v gomilo sovražnikov, obračunala z njimi osebno. ''Če še ni mrtva, jo bodo že še pokončali. Ne tvegaj svojega življenja po nepotrebnem.''
''Po nepotrebnem!?'' je zatulila Jaina. ''Tiho mi bodi, mrha! Rešiti jo moram! Vem, da jo lahko!'' Ne bo pustila Ashike ali njenega trupla nasprotnikom, da jo onečastijo. Kakor je povrnila Anakinovo truplo, bo tudi to, pa naj stane kar hoče.
Še zadnja dva Mandalorijca sta padla pod prevladajočo silo Vongov, in Jaina bi skoraj zadobila novo porcijo letečih bolh, ko ne bi Sedna skočila pred njo in jo potegnila na tla, da je smrtonosni roj poletel nad njunima glavama.
''Umik je pametna izbira v takem stanju,'' je razsodila Sedna, od pasu odpela granato in jo zagnala pred napredujoče sovražnike. Eksplozija je bila silovita in oglušujoča, nekaj kosov raznesenih teles je padlo tudi pred Jainine noge.
''Se bom kar strinjala,'' je šepnila Jaina, poprijela ponujeno roko in nato sledila Sedni v temo bližnje stavbe.
''Kakšen zapuščen kotiček,'' je posmrknila Jaina in se še bolj zavila v svoje temno ogrinjalo, stisnila glavo v mokro kapuco, skušala pregnati sliko prebodene Ashike iz svojih misli. Dež se je ulival vedno močneje, kapljal v malo lužico v temnem kotu porušene sobe.
Napol porušeno kapelo sta odkrili po naključju, ko sta bežali pred Vongi, se izmikali njihovim stražarjem in iskali začasno zavetje. Oprsk na licu se ji ni hotel začeti celiti, navkljub uporabi Sile, medtem ko je rano na nogi in obeh rokah, le manjše ureznine sicer, že oskrbela z bacto. Sedaj se je poskusila spraviti v meditativni trans, zbrati svoje misli in se pripraviti za odločilni spopad. Ob ostankih razbitega obrednega vodnjaka je Sedna stala do kolen v zelenskasti vodi, odlagala svoj mandalorijski oklep.
Izpod čelade se je izvil dolg čop črnih las, ki je ustrezal barvi mehkih dlak med Sednimi nogami, ki jih je Mandalorijka razgalila snemivši spodnji kombinezon, si pazljivo izprala rani na stegnu in boku, počasi vse skupaj povila z bacta-prevezo. Modro zelene kapljice na njenem trebuščku so se lesketale v mesečini, počasi polzele nižje.
''Kaj nameravamo sedaj?'' je vprašala Sedna, si obrisala kri s polnih prsi in začela napravljati oklep.
''Nameravamo? Ti ne boš naredila ničesar. Jaz grem naprej, v Citadelo.'' je Jaina vstala in stopila do okna, pregledala ulico zunaj, pogledala po Mandalorijki. ''Potrebuješ pomoč pri oskrbi?''
''Kar obdrži svoje umazane roke ob sebi, jedijska prasica,'' jo je zavrnila Sedna. ''Če ne bi bilo tvoji igračkanj s Silo, bi bili moji soborci še živi. Tisto z tlakovci je bilo povsem nepotrebno,'' je dejala, ko je Jaina ni takoj razumela. ''Mandalorijci bi drugače izvedli napad. In z manj žrtvami.''
''Kar sem storila, sem storila. Za obžalovanje v tej vojni ni časa,'' je povzela Jaina. ''Če dovoliš, sedaj bom šla. Nekaj bitij imam za pobiti.''
''Jaz grem seveda zraven.''
''Morda me nisi prej dobro slišala ali hotela razumeti, mrha,'' je siknila Jaina. ''Naprej grem sama. S Silo se lahko prebijem naprej, ti bi me samo zavirala pri-''
Ne uspela dokončati, saj je bila Sedna v trenutku preko sobane in jo z močnim udarcem komolca zbila po tleh, med stisnjenimi zobmi od jeze, ker se je pustila tako lahko presenetiti, je Jaina okusila tudi svojo toplo kri.
Ne da bi čakala, da bi vstala, ji je Mandalorijka poslala par močnih brc v bok in hotela zariti svoj težki škorenj še v Jainin mehki nezaščiteni trebuh, a je ta le uspela z rokama pokriti občutljivi predel, zadržati polno moč udarca od svojega nerojenega otroka.
''Preklicana jedijka,'' je izpljunila Sedna in skušala osvoboditi nogo iz Janinega prijema, ''Samo na svoje maščevanje in korist misliš. Moji soborci niso umrli zaman, da bi le ti dobila zadoščenje in ubila prefecta.''
''Počasi te imam zadosti, mrha,'' je kratko dejala Jaina, odrinila njeno nogo in celo Mandalorijko hkrati, jo poslala na tla, istočasno s Silo ustvarila močan telekinetični sunek in ga poslal vanjo. Sedni je vzelo sapo in je vsaj za trenutek prenehala z nalaganjem nesmislov.
''Ti in tvoja družina ste že predolgo na oblasti,'' se je odkašljala Sedna, se skušala pobrati, pa jo je Jaina surovo zbila na tla, z nogo pritisnila na njen sapnik. ''Niti besedice več, mando'a.''
''Če imaš še toliko energije v sebi, jo raje uporabi v borbi zoper Vonge,'' ji je dejala Jaina, utrujeno sedla na podrto drevo. ''Medsebojni pretep ne bi ničesar rešil.''
''Kakor ukažejo, ... poročnica,'' je počasi pokimala Sedna. ''Bržčas so bile moje besede nevredne mandalorijke. Ta bojevnica bi rada zaprosila za uradno opombo. Ob prvi priložnosti bom podala poročilo poveljinku Dowzgami in predlagala degradacijo čina.''
''No, storiš lahko, kakor te je volja,'' je pokimala Jaina. '' A le če obe preživiva. Sedaj pa imava skupno nalogo za opravit.''
Visoki Prefect Mahar je domneval in upal, da mu iznakaženi bogovi le niso odkazali pomoči in podpore v tej bitki zoper heretike. Kako bi se le lahko primerilo, da bi pomilovanja vredne mehanske sile nevernikov zmogle kljubovati, kaj šele premagati biološke elemente Yuzhaan Vong armade. Nepojmljivo in nepredstavljivo, vsaj kar se večjih spopadov v tej galaktični vojni tiče. Kakor se je današnji dan končeval, je imel razloge sklepati na dober razplet in zmago.
''Ta nevernica se nam je predala, prefect,'' je naznanil bojevnik in osorno sunil predse sloko postavo v temno ogrinjalo zavite čoveške samice. ''Bila je oborožena le s tem.'' V prefectovo roko je položil kratek srebrn cilinder.
''Nima ravno velike teže,'' je dejal prefect Mahar in potežkal domnevno orožje. ''Mogoče tile jediji ne znajo uporabljati pravih orožij.'' Sicer bi si moral obredno odstraniti roko, s katero je prijel heretično orožje in dati ubiti vojščaka, ki mu ga je prinesel, a v tem času vojne se Mahar ni več obremenjeval s trivialnostimi, četudi so bile pomemben del njegove kulture in vere. Previdno je motril privedeno ujetnico. Če naj bi to bila veleznana Jaina Organa, samooklicana boginja, je vedel, da mora biti dokaj pazljiv.
''Ah, Zmikljivka; poveljnica Organa!'' je dejal glasno in počasi sestopil z oltarnega piedestala, se počasi napotil proti ujetnici, ki je stala ob vznožju stopnic. ''Kako lepo, da ste se nam uspeli pridružiti. Verjamem, da bom zelo užival, ko bom iz tega lepega telesa izvabil krike nepojmljive bolečine, prošnje za skrajšanje muk in priznanje, da si le ničvredna prevarantka.''
''O tem se lahko menite kasneje; jaz potrebujem le plačilo,'' je osorno dejala Mandalorijka, ki je pozorno stala ob strani ujetnice. ''To jedijko sem namreč ujela in privedla sem jaz. Zahtevam nadomestilo.''
''A tako,'' je pokimal Mahar. Sicer je vedal, da so v preteklih letih mandalorijski komandosi delovali v določenih operacijah skupaj z Yuzhaan Vongi, a vseeno ni maral za njihove vrste. ''Pokončajte jo.''
Jaina ni uspela niti zakričati ali kako drugače posvariti soborko, kaj šele, da bi sama uspela posredovati, saj sta ob njej stali dve vrsti težko oboroženih bojevnikov. Lahko je le nemočno opazovala, kako sta dva vojščaka zarila svoji ostri kopji pod Sednina ramena, poiskala nezavarovane predele v njeni bojni opravi, globoko zarinila v njo orožje, ko pa se je Mandalorijka v šoku končno le uspela obrniti proti napadalcema, sta ji ta zapodila v trebuh in prsi še dvoje rezil, jo krvavo poklala na tla; le z najmanjšim stokom je Sedna butnila ob tla, z rokama skušala zadržati lastna čreva v sebi.
''Neeeee!'' je zatulila Jaina, klecnila pod težo Sedninih bolečin in obtož, ki jih je zaznavala skozi Silo, čutila pohajanje njene življenske moči, se zgrudila na tla, medtem ko so njeni stražarji stopili bližje.
''Bolje mrtev prijatelj, kot živ sovražnik,'' je razsodil prefect Mahar, postal ob Sedninem krvavečem telesu, z eno nogo močno pritisnil na njen vrat, da je Mandalorijka bruhnila novo porcijo krvave brozge. ''Domnevam, da sta imeli nekakšen skriti dogovor, Zmikljivka,'' je pogledal po Jaini.
''Nepredstavljivo,'' je podal od strani bojevnik. Bojevnica nam je ob prihodu zatrdila na svojo bojevniško čast, da je jedijko zajela sama.''
''Bedak!'' je posmrknil Mahar. ''Morda je tako lahko zavesti običajne pripadnike nižjih kast, a intendtanti molimo k isti božici, katero skuša ta gnusna nevernica poosebljati.'' Obrnil se je k Jaini. ''Morda se, preklicana mrha, katera si, ne spominjaš dogodkov okoli Mykra, a lahko ti zatrdim, Jaina Solo, da se jih jaz zelo dobro. Jeedaiji se ne predajajo.''
Le kratek smeh se je izvil iz Jaininih ust, nakar je posmrknila. ''Prefect me spet podcenjujejo. Da, še kako dobro se sama spominjam dogodkov na Mykru in tistih pred tem, na krovu žive ladje. Kjer sem bila skupaj z ostalimi jediji podvržena mučenju.''
Pogledala je naravnost v prefecta Maharja. ''Ti si bil takrat zraven; videla sem te. Nisi imel še naziva prefecta, le nižji uradnik na krovu zaporniške ladje si bil. Videla sem te, ko si se naslajal ob naših mukah, spremljal naše mučenje in čakal na krike obupa.''
''Da, Jaina Solo,'' se je nasmehnil prefect Mahar. ''Dobro se spomnim tega popotovanja. Dobro se spominjam tvojih krikov, ko si visela v mučilnici in v mukah tulila, prosila in klicala svoje brate. Veliko zadovoljstvo si nam takrat priredila. Veliko zadovoljstvo.''
Med tisto odpravo se je skupina jedijev pod pretvezo ujetnikov na vongovski ladji pripeljala do gojilnice biološkega orožja zoper njih, tako imenovanih voxnov. Med potjo so bili podvrženi mučenju, ki so ga prenašali, dokler niso prečkali bojne meje in nato prevzeli nadzor nad plovilom. Mahar je bil med mučitelji; Jaina si ga je zapomnila, ga vključila na seznam bitij, ki so ji prišla na pot in, ki jih je nameravala pobiti.
''Priznam, skorajda bi me zlomili takrat, prefect,'' je dejala Jaina, se nekolikanj trpko nasmehnila. ''In tole sedaj,'' je nakazala na Sednino truplo, ''me je le še bolj razjezilo. Nemara sem pobita, razbita; a glej, razbito steklo je ostro.'' Ozrla se je po zbranih. ''Boginja ne bo imela odpuščanja za nikogar.''
Vhodna vrata Citadele so se treskoma zaloputnila, stranski vhodi prav tako; od nekod je zavel tahel piš, prešel veliko sobano; bojevniki so v negotovosti stisnili k sebi orožje, pogledovali zdaj prefecta, zdaj Jaino. Ta se je počasi spravila na noge, iztegnila roko, k sebi priklicala mali cilinder iz prefectovih rok. Prepoznavni snap-hiss je pospremil oživitev vijoličnega rezila; za njim je bil Jainin pošastno mil smehljaj.
Prefect je izdal povelje za napad, a tudi brez tega so vojščaki že krenili nad Jaino, vendar jih je ta pričakala ob znožju stopnic, z mečem odbila v njeni smeri vržene rezilne bolhe in iz rok poslala v njih morilsko silo-strelo; ožgano cvrčeči kosi trupel so napolnili tlakovana tla, zrak napolnili s sebi lastni vonjem smrti.
Še več jih je prihajalo, še več in še več; vsi so popadali pod njeno Silo. Iz sebe je črpala poslednjo trohico energije in morilske želje, vse skupaj usmerjala v sovražnika; jih klala in žgala vse do zadnjega.
Nazadnje je prišel na vrsto še prefect. Kakor črv, ali neimodian, se je skrival za komandnim prestolom in upal, da ga stražarji obvarujejo. Upal je zaman.
Ni marala za njegove prošnje, klice obupa in priprošnje k boginji Zmikljivki; rezilo mu je gladko odrezalo glavo.
Obšla jo je nenadna slabost, ji trgala po telesu, da je Jaina glasno jecnila, padla na kolena., se zvila na tleh, varovalno oklenila roke okoli trebuha. Nekaj je bilo narobe.
Nekako se je priplazila do Sedne. Skozi Silo je zaznavala, da je še živa. ''Potrpi, zdrži,'' ji je šepnila, vzela njeno glavo v naročje, ji pogladila lase z okrvavljenega lica, skušala skozi Silo vsaj nekolikanj zmanjšati bolečine.
''Božica prihaja prepozno,'' je poslednjič dahnila Sedna. ''In, glej!, angeli z Iega mi gredo naproti. Končno bom v počivala v miru.''
''Na koncu smo zmagali, seveda,'' je tiho govorila Jaina malemu hologramu na sredini svoje kajute. Skozi okno je tiho prosevalo belo polje hipervesolja. ''Awakadoo je osvobojen vongovske okupacije, prebivalstvo se bo lahko vrnilo, republiške sile pa se sedaj selijo na naslednjo misijo. Nismo še končali z osvobajanjem tega sektorja. Truplo poročnice Sedne sem vrnila njenim tovarišem; pogreb je bil skromen, a primeren. Ashika je bila prav tako med žrtvami, ki smo jih morali plačati. A ni bila edina.
''Hotela sem biti poveljnica in pilotka, jedijka in boginja, a sem pogrnila pri vseh. Niti angel z Iega nisem, zakaj ti varujejo in nudijo pomoč, uteho. A taka ni bila moja usoda, nikoli ne bo. Mislila sem, da bom lahko skrbela za sebe in druge, varovala najinega otroka, saj dokler bi bila jaz živa, bi bil on na varnem. Motila sem se.
''In na koncu, ko me Tema vzema zase, nisem nič.''
Monday, June 14, 2010
Short Story 26: Fanfiction: SW: Avakadoo - part 2
Soba je bila temna in skorajda prazna. Prazna črnina vesolja in medla svetloba oddaljenih zvezd ter bližje zvezde, sonca Awaka, sta prodirali skozi malo razgledno okno njene poveljniške kajute. Prostor miru, spokoja. Njena meditacijska celica. V ozadju hrumečih ladijskih motorjev se je slišalo ogrevanje turbolaserjev, ki so pošiljali prve snope uničujoče energije proti planetu spodaj. Skozi Silo je čutila nestrpnost posadke, pilotov, poveljnikov, prav tako admirala; rahlo nagibanje orjaškega zvezdnega rušilca, ki se je spravljal v napadalno orbito okoli planeta; bujno življenje, ki je še bilo na zelenem planetu. In praznino v Sili, katera so bili Yuzhaan Vongi in vsa njihova živa organska orožarna. Kakor da ne bi obstajali, ne bili resnični. V Sili ni bilo čutiti njih prisotnosti, življenja. Pa vendar so bili krvavo resnični; njihovi koralniki so bili več kot parni republiškim lovcem, njihove frigate in ostalo asteroidom ali živalskim spakam podobno ladjevje pa dovolj močno za zvezdne rušilce. Njihova orožja so bila živa, neobstoječa v Sili, a resnična. Prenekateri jedi je padel zavoljo njih bioloških scmarkov in kačastih kopij-mečev. Med njimi njen ljubljeni brat Anakin. Boleč spomin na njegovo smrt in njeno krivdo sta ji privreli v misli, kislo se ji je dvignilo v ustih in Temna stran Sile je bila njen spremljevalec.
Soba je bila temna in še vedno prazna. Mehka blazina, na kateri je klečala, je postala pretrda za njena kolena; vstavši se je sprehodila po temni sobi, pohodila razkrajajoče se ostanke vilipa na tleh in na mizi prižgala mali holoprojektor.
V jarki modrozeleni svetlobi se niso pokazali obrisi poveljniškega mostu, niti sojedijev, ki so čakali na talni napad. Niti ni bila podoba v umetni svetlobi njen brat dvojček, predkratkim živ povrnjen iz ujetništva. Njegova izguba in prepričanje v smrt sta jo strla in preoblikovala, voljo in strast je imela le še za eno stvar. Bitka za dobljeno bitko, dokler ne bo vojne konec, boj do zadnjega preživelega, četudi sama pri tem podleže. Gnev in žalost preteklih let sta ji pomagala najti pravo moč v sebi, in pomoč v Sili, ki je poprej ni znala docela izkoristiti za svoje želje. Četudi Sila ni bila pristona v Yuzhaan Vongih, je bila prisotna okoli njih, tako odkazovala na njihovo pristnost. Nikakršen problem ni bil zato zanjo, da je preko vilipa dobila vpogled v dogajanje v prefectovi sobi, se osredotočila na prazna mesta v Sili in iz njih umaknila ves zrak.
''Jag,'' je mehko dejala Jaina, z roko skušala objeti malo holo-podobo svojega ljubega. Ni mogel biti tukaj z njo, dolžnost je imel drugod, a vendar je čutila, da je del njega vedno z njo. Sedaj še tolikanj bolj.
''Kmalu se bomo spustili na površje, veš,'' je razlagala posnetku. Zaradi komunikacijskega molka neposredna zveza ni bila mogoča; to je bil edini način, da ga vidi, mu sporoči kaj se dogaja z njo. ''Njihove sile so izčrpane, koralniki iztrebljeni, vodstvo obglavljeno, prav zdaj začenjamo s planetarnim bombardiranjem. In nenadejana pomoč zaveznikov je z nami. Ne bodo nam pobegnili živi.''
Rahel premik v njej, le skozi Silo in le njej zaznaven, jo je vzdramil iz misli. Ni bila sama; del Jaga in del nje je sedaj počival v njej, rasel, čakal na rojstvo.
''Ne bom dopustila, da bi mi kaj storili,'' je dejala, kakor da bi poznala neizrečene misli holograma. ''Sila je na moji strani. Kmalu se bom vrnila k tebi in vse bo dobro. Obljubim.''
Iz dremavega pogleda jo je zdramil pisk ladijskega sprejemnika: ''Jedijka Organa; enote so pripravljene v glavnem hangarju. Mandalorijci so prav tako ravno pristali. ''
''Sem že na poti,'' je kratko dejala Jaina in stopila do izhoda. Na vratih se je obrnila, pogledala proti še vedno prižganemu hologramu. ''Ljubim te.''
Soba je bila prazna, tema je odšla z njo.
Ashika jo je že čakala pri izhodu turbolifta v glavnem hangarju.
''Vse enote so že vkrcane in pripravljene na spust,'' je podala novice o napredovanju bitke devaronka. ''Izkrcevalne ladje imajo že določene lokacije, prav tako se lovci in bombniki že spuščajo proti površju planeta.'' Nekolikanj je premolknila. ''Mandalorijci so prav tako prispeli.''
''Tako. Predvidevam, da so se lepo obnašali? Ne potrebujemo še dodatnih zapletov.''
''Vzorni kot bothanski piknik,'' je posmrknila Ashika. ''Izrazili so željo, da se priključijo našim enotam. Zaenkrat se admiral in ostali poveljniki strinjajo.''
''Mandalorijci so vedno nepredvidljivi,'' je zmajala z glavo Jaina in hodila vzdolž vrste X-krilcev. ''Pojdiva jih pozdravit in poslušajva, kaj imajo še za povedati.''
Ob ogromni konstrukciji republiškega pristajalnega vozila je bila zbrana mala skupina bitij; dug, dva človeška oficirja in trije pripadniki mandalorijskih borcev.
''Mojster M'Ptivuda, pozdravljeni,'' se je ob prihodu rahlo priklonila Jaina, vljudno pozdravila starega dugovskega mojstra. Lastno njegovi vrsti se je M'Ptivuda pri hoji premikal s pomočjo zadnjih nog oziroma rok, za obleko pa je nosil temno siv brezrokavnik.
''Poveljnik čete Dowzgama,'' je v pozdrav nagnil črno čelado vodilni Mandalorijec. ''To sta moja nadomesta vodnika; komando Dwhem in poveljnica Sedna,'' je predstavil še ostala dva. Vsi trije so nosili podobno opravo; klasične T-vizirane čelade, bojni oklep preko celega telesa in ogrinjala.
''Vse lepo in prav,'' je pokimala Jaina. ''Zahvaljujemo se vam za ponujeno pomoč v vojni proti Vongom, vendar pa se boste morali ravnati po naših oziroma mojih napotkih.''
''Resnično?,'' jo je skozi neprosojni vizir tehtala Sedna. M'Ptivuda zraven je le zaspanega pogleda spremljal razplet dogajanja, prav tako Ashika, medtem ko sta oba oficirja raje živčno stopila vstran in hitela dajati napotke pilotom, vojakom in vsem ostalim, ki sta jih uspela najti. Dobro sta vedela, da ni dobro za njuno zdravje ugovarjati njenim zahtevam in ukazom. Pridna.
''Da. Vaše enote bodo pod neposrednim poveljstvom jedijev,'' je odsekano povedala Jaina.
''Tako,'' je vprašal Dowzgama. ''Mandalorijci radi delujemo sami, v okviru svoje enote.''
''Taka je moja ponudba, Mando. Skozi zgodovino ste se ponavadi postavljali na nasprotno stran Republiki, zato vas bom sedaj imela na očeh. Bodisi boste ubogali moje ukaze bodisi se lahko spravite nazaj v svoje ladje in spravite svoje komando riti v drug sistem.''
''Tako se ne govori Mandotu,'' je naprej stopila poročnica Sedna, hotela ugovarjati, vendar jo je v koraku zaustavilo vijolično rezilo Jaininega svetlobnega meča, ki je zamolklo zabrnelo milimeter od madnalorijkine glave.
''Sama bom presojala o tem, komu in kaj se govori, poročnica,'' je jedkega glasu dejala Jaina. ''Smo na isti strani. Za sedaj. Prizadevajte si, da tako ostane tudi vnaprej.'' Pomignila je proti izkrcevalni ladji. ''Predlagam, da se hitro spravimo v ladje in na planet.''
''Vedno sem domnevala,'' je rezkega glasu dejala Sedna in stala še vedno povsem mirno, ''da jediji izvlečejo meč le če imajo namen prelivati kri, ubijati.''
''In ubit tudi nameravam,'' je pokimala Jaina. ''Ne le enega, ali petih. Če bo potrebno bom osebno pobila vse borce, ki se mi bodo postavili na pot, vključno z glavnim prefectom. Nihče mi ne bo utekel. Ne bo popuščanja, niti milosti. Pobila jih bom. Vse do zadnjega.''
Nebo je bilo modro, posejano z redkimi oblaki, oddaljeni horizont rdeče razžarjen vzsled silovitega orbitalnega bombardiranja. Oskrbovalne ladje republiške vojske so pristajale s privzeto natančnostjo in usklajenostjo, medtem ko so lovci in prestrezniki tvorili varovalno mrežo okoli zavzetega področja.
''To je bilo presneto dobro letenje, poročnica Sedna,'' je sklonivši se izpod svojega X-krilca v spremstvu svojega vedno prisotnega astromech droida Sparkya pohvalno pokimala Jaina in snela čelado. ''Vredno pohvale in omembe, zagotovo.'' Od strani se jima je pridružila še Ashika, kakor Jaina tudi ona le v temnem jedijskem ogrinjalu; ni bilo časa za preoblačenje v klasične oranžne letalske uniforme. Oddaljeno bobnenje eksplozij jim je vsem surovo naznanjalo, da niso v lokalni kantini.
''Mando se ne bori in trudi za pohvalo; ne nasprotnika, ne zaveznika, niti soborca,'' je odsekala Sedna v svojem mandalorijskem oklepu, ki je bil seveda prilagojen njenim fiziološkim značilnostim. ''Žar borbe in občutek pripadnosti svojemu klanu; samozadovoljstvo ob uspešno opravljeni nalogi, zamgi nad sovražnikom; to so primarne strasti, ki ženejo vsakega Mandota.'' Povesila je pogled na stran. ''Vseeno vzeto na znanje, poveljnica Organa.''
''Čast in samozadovoljstvo, pa še Huttovo dostojanstvo ob tem, bi rekla,'' se ni strinjala Ashika. ''Kolikor mi služi spomin in kolikor poznam zgodovino, moram bolj pritrditi tistim bitjem, ki Mandalorijce povezujejo z najemniki, željnih denarnega bogastva in ozemeljske širitve. Kaj porečeš na to, komando-mrha?''
Na začetku vojne z Vongi so Mandalorijci delovali v omejenem obsegu na strani ekstragalaktičnih zavojevalce in se šele naknadno osamosvojili izpod njihovega vazalstva ter se priključili osvobodilnim četam; nezanemarljivo dejstvo, ki pa se ga Mandalorijci in posebno še poročnica Sedna sedaj niso radi spominjali in raje pozabili omeniti. No, Jaina vsekakor ni pozabila takšnih 'trivialnih' dejstev.
''Takšna gibala so prisotna v sleherni galaktični vrsti, da,'' je dejala Sedna, ''Da so med Mandalorijci podobna nagnenja ni moč zanikati. Pa vendar ne vlada nam, ne kot organizaciji, ne kot posameznikom. Kar bi težko trdila za vodstvo republiškega senata; ali jedije, če smo že pri tem.''
''Mar res?'' je siknila Jaina, stopila naprej in uprla roke ob boke. ''Kakšna konkretna oseba, ki bi jo bilo vredno izpostaviti. Določeno ime, morda?'' Ashika zraven je počasi spustila roko k pasu, kjer je počival njen svetlobni meč.
''Ne bomo se sedaj zapletali v akademske debate,'' je počasi dejala Sedna, še vedno srepo strmela v obe jedijki. ''Medsebojni prepir ne bi bil produktiven.''
''Ne bi prišlo do prepira. Niti do nadaljenga podajanja mnenj, kot bi dejali politiki,'' je nadaljevala Jaina. ''Ne skušaj se primerjati z menoj, mando'a.''
''Pozdravljene, mladinke,'' je skočivši preko oskrbovalnega vozička dejal mojster M'Ptivuda, pristal sredi skupine. ''Če dobro zaznavam, bi sklepal, da imate žgočo debato. Dokaj žgočo, mhm?''
''Le navzkrižje mnenj. Striktno akademsko, mojster,'' je pokimala Jaina.
''Čakali smo na dokončno izkrcanje pehotnih sil,'' je podala Sedna. ''Po dogovoru bomo Mandalorijci svoje sile dali na razpolago republiškim silam. In poveljstvu jedijev, se razume,'' je dodala.
''Načrt je jasen, potreben izvršbe,'' je pokimal M'Ptivuda. ''Razumem, da bosta vitezinji Organa in Ashika prevzeli vodenje ene skupine, medtem ko bom jaz poveljeval ostalim.''
''Tako,'' se je strinjala Jaina, prižgala ročni holoprojektor, spustila jarko modrosivo svetlobo v dopoldansko jutro. ''Izvidniki so zaznali Yuzhaan Vong sile na severnem delu kontinenta; tam je glavnina vojske, tako kopenske kot preostalih koralnikov; vrhovni prefect je tudi nastanjen znotraj utrjenega mesta.''
''Ne bo lahka naloga zavzeti mesta in vodstva,'' je dejala Sedna. ''Ne da bi pred tem pobili celotne pehote, ki ga varuje, se razume.''
''Pa vendar bomo storili prav to,'' je rekla Jaina. ''Medtem ko bo glavnina njihovih sil zaposlena z odbijanjem naše pehote, ki jo bo pokrivalo orbitalno bombardiranje, bo manjša skupina prodrla v naselbino in obvladala vodstvo.''
''Ta skupina bo sestavljena iz jedijev in Mandalorijcev, predvidevam?'' je zanimalo Sedno.
''Točno tako,'' je pokimala Jaina. ''Ashika in jaz vas bova vodili. Sklepam, da boste sodelovali?''
''Mando ne beži od dolžnosti,'' je ponosno dvignila glavo Sedna. ''Osebno bom sodelovala v tej skupini.''
''Dowzgama ne bo ugovarjal?'' je zanimalo Jaino.
''Spoštoval bo mojo odločitev.''
''No, vkolikor je akademskega razglabljanja konec, bi predlagal, da načrt tudi izvedemo,'' je povzel mojster M'Ptivuda, si od pasu odpel dolgoročni meč in v obstoj priklical svetli oranžni rezili. ''Pričnimo z norostjo.''
Soba je bila temna in še vedno prazna. Mehka blazina, na kateri je klečala, je postala pretrda za njena kolena; vstavši se je sprehodila po temni sobi, pohodila razkrajajoče se ostanke vilipa na tleh in na mizi prižgala mali holoprojektor.
V jarki modrozeleni svetlobi se niso pokazali obrisi poveljniškega mostu, niti sojedijev, ki so čakali na talni napad. Niti ni bila podoba v umetni svetlobi njen brat dvojček, predkratkim živ povrnjen iz ujetništva. Njegova izguba in prepričanje v smrt sta jo strla in preoblikovala, voljo in strast je imela le še za eno stvar. Bitka za dobljeno bitko, dokler ne bo vojne konec, boj do zadnjega preživelega, četudi sama pri tem podleže. Gnev in žalost preteklih let sta ji pomagala najti pravo moč v sebi, in pomoč v Sili, ki je poprej ni znala docela izkoristiti za svoje želje. Četudi Sila ni bila pristona v Yuzhaan Vongih, je bila prisotna okoli njih, tako odkazovala na njihovo pristnost. Nikakršen problem ni bil zato zanjo, da je preko vilipa dobila vpogled v dogajanje v prefectovi sobi, se osredotočila na prazna mesta v Sili in iz njih umaknila ves zrak.
''Jag,'' je mehko dejala Jaina, z roko skušala objeti malo holo-podobo svojega ljubega. Ni mogel biti tukaj z njo, dolžnost je imel drugod, a vendar je čutila, da je del njega vedno z njo. Sedaj še tolikanj bolj.
''Kmalu se bomo spustili na površje, veš,'' je razlagala posnetku. Zaradi komunikacijskega molka neposredna zveza ni bila mogoča; to je bil edini način, da ga vidi, mu sporoči kaj se dogaja z njo. ''Njihove sile so izčrpane, koralniki iztrebljeni, vodstvo obglavljeno, prav zdaj začenjamo s planetarnim bombardiranjem. In nenadejana pomoč zaveznikov je z nami. Ne bodo nam pobegnili živi.''
Rahel premik v njej, le skozi Silo in le njej zaznaven, jo je vzdramil iz misli. Ni bila sama; del Jaga in del nje je sedaj počival v njej, rasel, čakal na rojstvo.
''Ne bom dopustila, da bi mi kaj storili,'' je dejala, kakor da bi poznala neizrečene misli holograma. ''Sila je na moji strani. Kmalu se bom vrnila k tebi in vse bo dobro. Obljubim.''
Iz dremavega pogleda jo je zdramil pisk ladijskega sprejemnika: ''Jedijka Organa; enote so pripravljene v glavnem hangarju. Mandalorijci so prav tako ravno pristali. ''
''Sem že na poti,'' je kratko dejala Jaina in stopila do izhoda. Na vratih se je obrnila, pogledala proti še vedno prižganemu hologramu. ''Ljubim te.''
Soba je bila prazna, tema je odšla z njo.
Ashika jo je že čakala pri izhodu turbolifta v glavnem hangarju.
''Vse enote so že vkrcane in pripravljene na spust,'' je podala novice o napredovanju bitke devaronka. ''Izkrcevalne ladje imajo že določene lokacije, prav tako se lovci in bombniki že spuščajo proti površju planeta.'' Nekolikanj je premolknila. ''Mandalorijci so prav tako prispeli.''
''Tako. Predvidevam, da so se lepo obnašali? Ne potrebujemo še dodatnih zapletov.''
''Vzorni kot bothanski piknik,'' je posmrknila Ashika. ''Izrazili so željo, da se priključijo našim enotam. Zaenkrat se admiral in ostali poveljniki strinjajo.''
''Mandalorijci so vedno nepredvidljivi,'' je zmajala z glavo Jaina in hodila vzdolž vrste X-krilcev. ''Pojdiva jih pozdravit in poslušajva, kaj imajo še za povedati.''
Ob ogromni konstrukciji republiškega pristajalnega vozila je bila zbrana mala skupina bitij; dug, dva človeška oficirja in trije pripadniki mandalorijskih borcev.
''Mojster M'Ptivuda, pozdravljeni,'' se je ob prihodu rahlo priklonila Jaina, vljudno pozdravila starega dugovskega mojstra. Lastno njegovi vrsti se je M'Ptivuda pri hoji premikal s pomočjo zadnjih nog oziroma rok, za obleko pa je nosil temno siv brezrokavnik.
''Poveljnik čete Dowzgama,'' je v pozdrav nagnil črno čelado vodilni Mandalorijec. ''To sta moja nadomesta vodnika; komando Dwhem in poveljnica Sedna,'' je predstavil še ostala dva. Vsi trije so nosili podobno opravo; klasične T-vizirane čelade, bojni oklep preko celega telesa in ogrinjala.
''Vse lepo in prav,'' je pokimala Jaina. ''Zahvaljujemo se vam za ponujeno pomoč v vojni proti Vongom, vendar pa se boste morali ravnati po naših oziroma mojih napotkih.''
''Resnično?,'' jo je skozi neprosojni vizir tehtala Sedna. M'Ptivuda zraven je le zaspanega pogleda spremljal razplet dogajanja, prav tako Ashika, medtem ko sta oba oficirja raje živčno stopila vstran in hitela dajati napotke pilotom, vojakom in vsem ostalim, ki sta jih uspela najti. Dobro sta vedela, da ni dobro za njuno zdravje ugovarjati njenim zahtevam in ukazom. Pridna.
''Da. Vaše enote bodo pod neposrednim poveljstvom jedijev,'' je odsekano povedala Jaina.
''Tako,'' je vprašal Dowzgama. ''Mandalorijci radi delujemo sami, v okviru svoje enote.''
''Taka je moja ponudba, Mando. Skozi zgodovino ste se ponavadi postavljali na nasprotno stran Republiki, zato vas bom sedaj imela na očeh. Bodisi boste ubogali moje ukaze bodisi se lahko spravite nazaj v svoje ladje in spravite svoje komando riti v drug sistem.''
''Tako se ne govori Mandotu,'' je naprej stopila poročnica Sedna, hotela ugovarjati, vendar jo je v koraku zaustavilo vijolično rezilo Jaininega svetlobnega meča, ki je zamolklo zabrnelo milimeter od madnalorijkine glave.
''Sama bom presojala o tem, komu in kaj se govori, poročnica,'' je jedkega glasu dejala Jaina. ''Smo na isti strani. Za sedaj. Prizadevajte si, da tako ostane tudi vnaprej.'' Pomignila je proti izkrcevalni ladji. ''Predlagam, da se hitro spravimo v ladje in na planet.''
''Vedno sem domnevala,'' je rezkega glasu dejala Sedna in stala še vedno povsem mirno, ''da jediji izvlečejo meč le če imajo namen prelivati kri, ubijati.''
''In ubit tudi nameravam,'' je pokimala Jaina. ''Ne le enega, ali petih. Če bo potrebno bom osebno pobila vse borce, ki se mi bodo postavili na pot, vključno z glavnim prefectom. Nihče mi ne bo utekel. Ne bo popuščanja, niti milosti. Pobila jih bom. Vse do zadnjega.''
Nebo je bilo modro, posejano z redkimi oblaki, oddaljeni horizont rdeče razžarjen vzsled silovitega orbitalnega bombardiranja. Oskrbovalne ladje republiške vojske so pristajale s privzeto natančnostjo in usklajenostjo, medtem ko so lovci in prestrezniki tvorili varovalno mrežo okoli zavzetega področja.
''To je bilo presneto dobro letenje, poročnica Sedna,'' je sklonivši se izpod svojega X-krilca v spremstvu svojega vedno prisotnega astromech droida Sparkya pohvalno pokimala Jaina in snela čelado. ''Vredno pohvale in omembe, zagotovo.'' Od strani se jima je pridružila še Ashika, kakor Jaina tudi ona le v temnem jedijskem ogrinjalu; ni bilo časa za preoblačenje v klasične oranžne letalske uniforme. Oddaljeno bobnenje eksplozij jim je vsem surovo naznanjalo, da niso v lokalni kantini.
''Mando se ne bori in trudi za pohvalo; ne nasprotnika, ne zaveznika, niti soborca,'' je odsekala Sedna v svojem mandalorijskem oklepu, ki je bil seveda prilagojen njenim fiziološkim značilnostim. ''Žar borbe in občutek pripadnosti svojemu klanu; samozadovoljstvo ob uspešno opravljeni nalogi, zamgi nad sovražnikom; to so primarne strasti, ki ženejo vsakega Mandota.'' Povesila je pogled na stran. ''Vseeno vzeto na znanje, poveljnica Organa.''
''Čast in samozadovoljstvo, pa še Huttovo dostojanstvo ob tem, bi rekla,'' se ni strinjala Ashika. ''Kolikor mi služi spomin in kolikor poznam zgodovino, moram bolj pritrditi tistim bitjem, ki Mandalorijce povezujejo z najemniki, željnih denarnega bogastva in ozemeljske širitve. Kaj porečeš na to, komando-mrha?''
Na začetku vojne z Vongi so Mandalorijci delovali v omejenem obsegu na strani ekstragalaktičnih zavojevalce in se šele naknadno osamosvojili izpod njihovega vazalstva ter se priključili osvobodilnim četam; nezanemarljivo dejstvo, ki pa se ga Mandalorijci in posebno še poročnica Sedna sedaj niso radi spominjali in raje pozabili omeniti. No, Jaina vsekakor ni pozabila takšnih 'trivialnih' dejstev.
''Takšna gibala so prisotna v sleherni galaktični vrsti, da,'' je dejala Sedna, ''Da so med Mandalorijci podobna nagnenja ni moč zanikati. Pa vendar ne vlada nam, ne kot organizaciji, ne kot posameznikom. Kar bi težko trdila za vodstvo republiškega senata; ali jedije, če smo že pri tem.''
''Mar res?'' je siknila Jaina, stopila naprej in uprla roke ob boke. ''Kakšna konkretna oseba, ki bi jo bilo vredno izpostaviti. Določeno ime, morda?'' Ashika zraven je počasi spustila roko k pasu, kjer je počival njen svetlobni meč.
''Ne bomo se sedaj zapletali v akademske debate,'' je počasi dejala Sedna, še vedno srepo strmela v obe jedijki. ''Medsebojni prepir ne bi bil produktiven.''
''Ne bi prišlo do prepira. Niti do nadaljenga podajanja mnenj, kot bi dejali politiki,'' je nadaljevala Jaina. ''Ne skušaj se primerjati z menoj, mando'a.''
''Pozdravljene, mladinke,'' je skočivši preko oskrbovalnega vozička dejal mojster M'Ptivuda, pristal sredi skupine. ''Če dobro zaznavam, bi sklepal, da imate žgočo debato. Dokaj žgočo, mhm?''
''Le navzkrižje mnenj. Striktno akademsko, mojster,'' je pokimala Jaina.
''Čakali smo na dokončno izkrcanje pehotnih sil,'' je podala Sedna. ''Po dogovoru bomo Mandalorijci svoje sile dali na razpolago republiškim silam. In poveljstvu jedijev, se razume,'' je dodala.
''Načrt je jasen, potreben izvršbe,'' je pokimal M'Ptivuda. ''Razumem, da bosta vitezinji Organa in Ashika prevzeli vodenje ene skupine, medtem ko bom jaz poveljeval ostalim.''
''Tako,'' se je strinjala Jaina, prižgala ročni holoprojektor, spustila jarko modrosivo svetlobo v dopoldansko jutro. ''Izvidniki so zaznali Yuzhaan Vong sile na severnem delu kontinenta; tam je glavnina vojske, tako kopenske kot preostalih koralnikov; vrhovni prefect je tudi nastanjen znotraj utrjenega mesta.''
''Ne bo lahka naloga zavzeti mesta in vodstva,'' je dejala Sedna. ''Ne da bi pred tem pobili celotne pehote, ki ga varuje, se razume.''
''Pa vendar bomo storili prav to,'' je rekla Jaina. ''Medtem ko bo glavnina njihovih sil zaposlena z odbijanjem naše pehote, ki jo bo pokrivalo orbitalno bombardiranje, bo manjša skupina prodrla v naselbino in obvladala vodstvo.''
''Ta skupina bo sestavljena iz jedijev in Mandalorijcev, predvidevam?'' je zanimalo Sedno.
''Točno tako,'' je pokimala Jaina. ''Ashika in jaz vas bova vodili. Sklepam, da boste sodelovali?''
''Mando ne beži od dolžnosti,'' je ponosno dvignila glavo Sedna. ''Osebno bom sodelovala v tej skupini.''
''Dowzgama ne bo ugovarjal?'' je zanimalo Jaino.
''Spoštoval bo mojo odločitev.''
''No, vkolikor je akademskega razglabljanja konec, bi predlagal, da načrt tudi izvedemo,'' je povzel mojster M'Ptivuda, si od pasu odpel dolgoročni meč in v obstoj priklical svetli oranžni rezili. ''Pričnimo z norostjo.''
Sunday, June 13, 2010
Short Story 25: Fanfiction: SW: Avakadoo - part 1
STAR WARS: NJO: AWAKADOO
Vesolje je bilo črno in zvezde svetle, na sredini je počival mali zeleni planet.
Pospešivši s skoraj nemogočo hitrostjo ob masivni konstrukciji dolge medzvezdne križarke in izmikajoč se z skoraj življenjsko gibčnostjo zelenim snopom sovražnega ognja, ki je prihajal tako od zvezdnega rušilca kot tudi od sledečih E-krilcev, majhnih in okretnih enosednih lovcev Nove Republike, sta mavrično obarvana koralnika zaplavala povsem blizu površja ogromne kapitalne ladje, se še naprej izmikala iztrelkom topov, se pospešeno obrnila, za trenutek je v pogledu pilotov prevladovalo ostalo nakopičeno ladjevje, med njimi spremljajoče frigate in ostala oskrbovalna polovila, nakar so ju obkrožili B-krilci in ob pomoči ostalih lovcev efektivno načeli gravitacijsko obrambo koralnikov, jih preobremenili in naposled raztrelili organski plovili. Eksploziji sta neslišno odzveneli v črni prostor vesolja.
Poveljniški most zvezdnega rušilca je deloval relativno mirno, skozi velika razgledna okna vidne ekspolozije lovcev, koralnikov, fregat in ostalih plovil so bile neslišne barvne slike, operaterji orožja in ščitov so po pravilih izvrševali naloge ob vedno prisotnem hrumenju pogonskih motorjev rušilca in šumenju elektronike; spokojnost je zmotil prihod v temno ogrinjalo, ki se je vleklo po hladnih ladijskih tleh, napravljene sloke osebe, ki se je z mehkim korakom sprehodila po mostu, pri tem navlekla nase nekaj pogledov strahospoštovanja nižje lociranih tehnikov, in se napotila k dvema oficirjema, ki sta ob pridušenem pomenku opazovala potek bitke zunaj.
''Ah, poveljnica Organa, lepo in prav je, da ste se nam pridružili na mostu,'' je pozdravil prvi. ''Obroč okoli planeta, ki so ga tvorili koralniki in nekaj frigatnih analog, je uspešno premagan in-''
''Vsi bodo pomrli,'' je bolj zase kot ostale spregovorila Jaina Organa in pridobila pozornost obeh, kapitana Garikuna in admirala Snighe, ki sta se sedaj povsem obrnila k njej. Glas je imela mehak, a odločen, podal se je k njeni relativno majhni dekliški postavi, dasiravno je dekle v preteklih letih videlo in izkusilo več kot dvakrat starejši veterani civilne in klonskih vojn. ''Vsi do zadnjega; osebno bom poskrbela za to.'' Stisnila je ustnice, ravno črto na bledih licih, vdrte jamice so hranile rjave oči, mlade, a ne več tople.
''Poveljniki lovcev sporočajo, da so uničili še zadnje ostanke upirajočih se koralnikov,'' je podal naprej admiral. ''Prostor okoli planeta smo očistili upornih elementov.''
''Najnujnejša popravila so že v teku, oskrbovalne ladje pa so že na delu,'' je dodal kapitan.
''Dobro,'' je siknila Jaina. ''A s popravili in ranjenci se bomo ukvarjali kasneje; sedaj imamo pred seboj bitko, ki jo moramo dobiti.'' Obrnila se je k admiralu Snighi. ''Premestite ladje v pozicijo za orbitalno bombardiranje planeta.''
''Um, je to pametna poteza, poveljnica?'' je presenečeno vprašal kapitan Garikun. ''Yuzhaan Vongi so zagotovo vzpostavili sistem gravitacijskih ščitov na površju in bodo zlahka odbili naš napad.''
''To je le priprava na izkrcanje čet in zavzetje Awakadooja s silo. Domorodcev ali talcev sovražnik nima na voljo na planetu, torej nam bodo na poti stali le vojščaki in njih organski zmazki,'' je razložila Jaina, počasi, a vendarle z dovolj jeze v glasu, da je kapitan raje pogledal vstran. ''Osebno bom poskrbela za lokalnega prefecta.''
''Mojster M'Ptivuda je že pripravljen in s svojim oddelkom čaka v glavnem hangarju,'' je dejala Ashika, tako kot Jaina le z svetlobnim mečem oborožena devaronska jedijka, ki se jim je pridružila na mostu. V nasprotju s samci njene vrste, ki so bili rdeče polti in rogati, je Ashiko pokrivala svetla rjava dlaka, temno črno obarvani lasje pa so premogli nekaj oranžnih pramenov. V kontrastu s pregovorno umirjenostjo samcev njene vrste je bila relativno agresivne narave, kar pa je dokaj uspešno premostila tekom uka v jedijski akademiji. ''Pehotne čete so pripravljene in čakajo na spust, prav tako so pristajalne ladje polno opremljene in oborožene.''
Obrnila se je k Jaini. ''Mojster sporočajo, da čutijo tvojo nestrpnost v Sili. Potrpežjivost, svetujejo. Tud Meč jedijev si lahko kdaj odpočije,'' je svetovala, jo imenovala z imenom, ki ji je bilo nadeto nedavno, na uradni, za medijsko pozornost prirejeni posvetitvi v polnopravno jedijsko vitezinjo.
''Vzeto na znanje, Mojstrica Ashiko,'' je Jaina sklonila glavo v pokim. ''Vseeno pa me sedanje dogajanje pušča nemirno. Čutim nekakšno nihanje v Sili. Nekaj hudega se ima zgoditi...''
''Nikar ne pričakuj preveč, Jaina,'' je zmajala z glavo devaronska jedijka. ''Bitka za Awakadoo ne bi smela predstavljati posebne težave za republiške sile. Mi pa smo zraven le, če se kaj zalomi.''
''Resnično,'' se je strinjala Jaina. Ta misija naj bi bila le še ena v seriji hitrih napadov in osvoboditev sovražno okupiranega sistema. Vojaške sile Yuzhaan Vongov tem kvadrantu niso bile tako močne, bližnji sistemi so bili neokupirani, prazni ali pa že osvobojeni. In ne le s strani Nove Republike ...
''Admiral, večje število plovil je pravkar vstopilo v sistem,'' se je oglasil operater pod pultom in pritegnil pozornost poveljujočih ofocirjev kot tudi obeh jedijk.
''Senzorji zaznavajo 20 ladij, razred M3-A Scyk lovci in dve M12-L Kimogila.
''Mandalorijci,'' je povzela Ashika.
''Resnično,'' je potrdila Jaina in polzavestno stisnila roko k držalu meča. Ni bilo prvič, da so pripadniki Mandalorijskih bojnih odprav sodelovali pri osvobajanju s strani Vongov okupiranih planetov, vendar so ponavadi delovali na lastno pest in se niso mešali v posredovanje Republike. Seveda so Mandalorijci svoje sile dajali tudi na razpolago najboljšemu plačniku in niso vedno delovali v skladu z željami Senata, vendar je Jaina upala, da so tokrat na isti strani. Če pa bi se izkazalo, da je resnica nasprotna, je bila ona tu, da prepreči kakršnokoli nezaželeno vmešavanje.
''Poveljujoči Mando je na zvezi, poveljnica,'' je sporočil operater. ''Sporočajo, da ne nameravajo delovati zoper interese Republike in se želijo pridružiti pri osvobajanju Awakadooja.
''Kdo je njihov poveljnik?'' je od strani vprašala Nareesho.
''Poveljnik Dowzgama,'' je posredoval poročnik.
''Kaj mislite, jedijka Organa?'' je vprašal admiral Snigha.
''Posredujte jim koordinate in sporočite, da jih čakam v glavnem hangarju,'' je dejala Jaina, in se sprehodila vzdolž mostu. ''Medtem pa ne smemo pozabiti na našo primarno nalogo. Kapitan, prekinite vse YV komunikacijske zveze na planetu nato pa vzpostavite zvezo z njimi.''
''Poveljnica?'' je bil nekoliko na izgubi oficir.
''Poslala jim bom majhen pozdravček pred bitko,'' je prek rame kratko podala Jaina. ''Medtem začnite z načrtovanim bombardiranjem in pripravite vse potrebno za kasnejše izkrcanje na površju. Imate svoja navodila, kapitan.''
Poveljniška soba je bila polna in nikakor ne mirna. Eksekutorji, in ostali pripadniki intendantske kaste so mrzlično hodili sem in tja, opravljali mnoga pomembna birokratska dela, ki so bila potrebna za delovanje sistema, prenekateri pa so le skušalai dajati vtis, da počnejo kaj koristnega, da le ne bi padli v oči vodilnemu prefectu, ki mu je bilo poverjeno vodenje planeta Awakadooja. Katerega orbitalne in zračne sile so bile uničene s strani Nove Republike, ki se je sedaj nedvomno pripravljala na izkrcanje in dokončno zasedbo planeta. Sicer je bilo tako običajno pravilo v vojski in v širši Yuzhaan Vong družbi, da se ne predaja in vztraja v borbi do konca, ne glede na izgube in tudi za ceno poslednjega pripadnika vrste, in tako je tudi vehamentno hitel zatrjevati v svojem pogovoru z velikim vodjo na Yuzhantarju prefect Mahar, vendar tega vojaškega aksioma med intentandti niso ravno pozdravljali z vzkliki odobravanja. Bolj so le žebrali priprošnje k boginji Yun-Harli in ji obetali, da jih na nek božanski način reši pred sovražniki.
Nerodna reč pri tem je bila, da je kazalo in tako so pravile mnoge govorice na samem planetu, med piloti in tudi poprej na svetovnih ladjah, da je dotična boginja prevzela obliko človeške nevernice in delovala na republiški strani, ali vsaj zoper Yuzhaan Vonge. Praznje marnje in podtikanja, sad protiobveščevalnega aparata nasprotnika zagotovo, a Mahar je bil vseeno dokaj živčen, ko je donedavno sliko njegovoega sogovorca na Yuzhantarju izbrisalo z vilipa, na njegovem mestu pa se je izoblikovalo obličje nagnusne heretične samice.
''Prekinitev in temu sledeča izguba komunikacij lahko pomeni samo eno stvar, prefect,'' je od strani njegovega poveljniškega prestola ustrežljivo podal nižji upravitelj komunikacijskih naprav. ''Invazija.''
''Ne, kaj res? Nikakor ne bi tega sam doumel,'' ga je rezko premeril Mahar in mu z eno potezo razparal vrat, rezilo obrednega bodala je prišlo hreščeče ven na drugi strani in zlomilo par vretenc. Osebno orožje, ki ga je hranil zase za primer dokončnega poraza. Obrisavši lepljivo kri se je obrnil k novo nastali podobi na vilipu.
''Prefect Mahar,'' je dejala zakrinkana postava. Ni bil pozdrav, le začetek pogovora. Ni moral dolgo iskati po spominu, saj je bil glas znan in pojava še bolj; pred njim je stala podoba Jaine Organe.
''Nevernica gnusna, ki se pretvarjaš za boginjo. Prekleta bodi in tvoje truplo naj razpada v tisočletnem gnitju!'' je pljunil na tla, odrinil par intendtatov, ki so se mu motali pod nogami in stopil na sredino podija, ki je hranil vilip. ''Tvoje telo bom osebno onečastil in tvojo celotno družino žrtvoval bogovom!''
''Lep pozdrav, tudi Vam, predragi prefect,'' je dejala Jaina, ki nikakor ni dajala videza, da bi jo izrečene besede kakorkoli prizadele. ''Le toliko sem se Vam hotela oglasiti, da naznanim naš prihod. Ne bi bilo lepo vpasti kar tako nepovabljeno, se Vam ne zdi?''
Na te novice, ali bolje rečeno, grožnje, so se ostali zbrani Yuzhaan Vongi odvali vidno pretreseno in hitro se je razširilo šušljanje med njimi.
''Mir v dvorani, garjavi nghushi!'' Obrnil se je h Jaini. ''Tvoje čreva bom uporabil za ribolov in tvojo kožo bom ustrojil v rokavice, nemarna nevernica!'' je zatulil prefect Mahar. ''Pridi in tvoja usoda bo zapečatena!''
''Praznje besede, ki ne nosijo vode, bi dejala,'' ga je prezirljivo zavrnila Jaina. ''Po drugi strani pa, jaz ne nosim le obljub, marveč boste kaj kmalu priča konkretnim dejanjem.''
Ni bilo zvoka, niti najmanjšega šuma ni bilo zaznati, razen tistega vedno prisotnega organskih pribočnikov in prikazovalnikov. Tudi vetra ni bilo, sapice nejmanjše ni bilo čutiti. Le vsi birokrati in intendtanti okoli njega so se začeli držati za vrat, hlastali za zrakom. Prefect je lahko povsem normalno dihal in zgrožen opazoval dušeča se telesa podanikov, ki so eden za drugim mrtvi popadali na tla. Nedvomno heretična čarovnija teh preklicanih jeedaijev. Mrzlično je čakal, da tudi njemu nevidna roka odtegne življenski dih.
''Do naslednjič, prefect,'' je od prikazovalnika dejala Jaina, nakar je njena podoba izginila. Na Yun Yammko in Yun-Nashel, si je mislil prefect Mahar, trdo opirajoč se na mizo, sam sredi predkratkim še žive dvorane. Prihaja.
Vesolje je bilo črno in zvezde svetle, na sredini je počival mali zeleni planet.
Pospešivši s skoraj nemogočo hitrostjo ob masivni konstrukciji dolge medzvezdne križarke in izmikajoč se z skoraj življenjsko gibčnostjo zelenim snopom sovražnega ognja, ki je prihajal tako od zvezdnega rušilca kot tudi od sledečih E-krilcev, majhnih in okretnih enosednih lovcev Nove Republike, sta mavrično obarvana koralnika zaplavala povsem blizu površja ogromne kapitalne ladje, se še naprej izmikala iztrelkom topov, se pospešeno obrnila, za trenutek je v pogledu pilotov prevladovalo ostalo nakopičeno ladjevje, med njimi spremljajoče frigate in ostala oskrbovalna polovila, nakar so ju obkrožili B-krilci in ob pomoči ostalih lovcev efektivno načeli gravitacijsko obrambo koralnikov, jih preobremenili in naposled raztrelili organski plovili. Eksploziji sta neslišno odzveneli v črni prostor vesolja.
Poveljniški most zvezdnega rušilca je deloval relativno mirno, skozi velika razgledna okna vidne ekspolozije lovcev, koralnikov, fregat in ostalih plovil so bile neslišne barvne slike, operaterji orožja in ščitov so po pravilih izvrševali naloge ob vedno prisotnem hrumenju pogonskih motorjev rušilca in šumenju elektronike; spokojnost je zmotil prihod v temno ogrinjalo, ki se je vleklo po hladnih ladijskih tleh, napravljene sloke osebe, ki se je z mehkim korakom sprehodila po mostu, pri tem navlekla nase nekaj pogledov strahospoštovanja nižje lociranih tehnikov, in se napotila k dvema oficirjema, ki sta ob pridušenem pomenku opazovala potek bitke zunaj.
''Ah, poveljnica Organa, lepo in prav je, da ste se nam pridružili na mostu,'' je pozdravil prvi. ''Obroč okoli planeta, ki so ga tvorili koralniki in nekaj frigatnih analog, je uspešno premagan in-''
''Vsi bodo pomrli,'' je bolj zase kot ostale spregovorila Jaina Organa in pridobila pozornost obeh, kapitana Garikuna in admirala Snighe, ki sta se sedaj povsem obrnila k njej. Glas je imela mehak, a odločen, podal se je k njeni relativno majhni dekliški postavi, dasiravno je dekle v preteklih letih videlo in izkusilo več kot dvakrat starejši veterani civilne in klonskih vojn. ''Vsi do zadnjega; osebno bom poskrbela za to.'' Stisnila je ustnice, ravno črto na bledih licih, vdrte jamice so hranile rjave oči, mlade, a ne več tople.
''Poveljniki lovcev sporočajo, da so uničili še zadnje ostanke upirajočih se koralnikov,'' je podal naprej admiral. ''Prostor okoli planeta smo očistili upornih elementov.''
''Najnujnejša popravila so že v teku, oskrbovalne ladje pa so že na delu,'' je dodal kapitan.
''Dobro,'' je siknila Jaina. ''A s popravili in ranjenci se bomo ukvarjali kasneje; sedaj imamo pred seboj bitko, ki jo moramo dobiti.'' Obrnila se je k admiralu Snighi. ''Premestite ladje v pozicijo za orbitalno bombardiranje planeta.''
''Um, je to pametna poteza, poveljnica?'' je presenečeno vprašal kapitan Garikun. ''Yuzhaan Vongi so zagotovo vzpostavili sistem gravitacijskih ščitov na površju in bodo zlahka odbili naš napad.''
''To je le priprava na izkrcanje čet in zavzetje Awakadooja s silo. Domorodcev ali talcev sovražnik nima na voljo na planetu, torej nam bodo na poti stali le vojščaki in njih organski zmazki,'' je razložila Jaina, počasi, a vendarle z dovolj jeze v glasu, da je kapitan raje pogledal vstran. ''Osebno bom poskrbela za lokalnega prefecta.''
''Mojster M'Ptivuda je že pripravljen in s svojim oddelkom čaka v glavnem hangarju,'' je dejala Ashika, tako kot Jaina le z svetlobnim mečem oborožena devaronska jedijka, ki se jim je pridružila na mostu. V nasprotju s samci njene vrste, ki so bili rdeče polti in rogati, je Ashiko pokrivala svetla rjava dlaka, temno črno obarvani lasje pa so premogli nekaj oranžnih pramenov. V kontrastu s pregovorno umirjenostjo samcev njene vrste je bila relativno agresivne narave, kar pa je dokaj uspešno premostila tekom uka v jedijski akademiji. ''Pehotne čete so pripravljene in čakajo na spust, prav tako so pristajalne ladje polno opremljene in oborožene.''
Obrnila se je k Jaini. ''Mojster sporočajo, da čutijo tvojo nestrpnost v Sili. Potrpežjivost, svetujejo. Tud Meč jedijev si lahko kdaj odpočije,'' je svetovala, jo imenovala z imenom, ki ji je bilo nadeto nedavno, na uradni, za medijsko pozornost prirejeni posvetitvi v polnopravno jedijsko vitezinjo.
''Vzeto na znanje, Mojstrica Ashiko,'' je Jaina sklonila glavo v pokim. ''Vseeno pa me sedanje dogajanje pušča nemirno. Čutim nekakšno nihanje v Sili. Nekaj hudega se ima zgoditi...''
''Nikar ne pričakuj preveč, Jaina,'' je zmajala z glavo devaronska jedijka. ''Bitka za Awakadoo ne bi smela predstavljati posebne težave za republiške sile. Mi pa smo zraven le, če se kaj zalomi.''
''Resnično,'' se je strinjala Jaina. Ta misija naj bi bila le še ena v seriji hitrih napadov in osvoboditev sovražno okupiranega sistema. Vojaške sile Yuzhaan Vongov tem kvadrantu niso bile tako močne, bližnji sistemi so bili neokupirani, prazni ali pa že osvobojeni. In ne le s strani Nove Republike ...
''Admiral, večje število plovil je pravkar vstopilo v sistem,'' se je oglasil operater pod pultom in pritegnil pozornost poveljujočih ofocirjev kot tudi obeh jedijk.
''Senzorji zaznavajo 20 ladij, razred M3-A Scyk lovci in dve M12-L Kimogila.
''Mandalorijci,'' je povzela Ashika.
''Resnično,'' je potrdila Jaina in polzavestno stisnila roko k držalu meča. Ni bilo prvič, da so pripadniki Mandalorijskih bojnih odprav sodelovali pri osvobajanju s strani Vongov okupiranih planetov, vendar so ponavadi delovali na lastno pest in se niso mešali v posredovanje Republike. Seveda so Mandalorijci svoje sile dajali tudi na razpolago najboljšemu plačniku in niso vedno delovali v skladu z željami Senata, vendar je Jaina upala, da so tokrat na isti strani. Če pa bi se izkazalo, da je resnica nasprotna, je bila ona tu, da prepreči kakršnokoli nezaželeno vmešavanje.
''Poveljujoči Mando je na zvezi, poveljnica,'' je sporočil operater. ''Sporočajo, da ne nameravajo delovati zoper interese Republike in se želijo pridružiti pri osvobajanju Awakadooja.
''Kdo je njihov poveljnik?'' je od strani vprašala Nareesho.
''Poveljnik Dowzgama,'' je posredoval poročnik.
''Kaj mislite, jedijka Organa?'' je vprašal admiral Snigha.
''Posredujte jim koordinate in sporočite, da jih čakam v glavnem hangarju,'' je dejala Jaina, in se sprehodila vzdolž mostu. ''Medtem pa ne smemo pozabiti na našo primarno nalogo. Kapitan, prekinite vse YV komunikacijske zveze na planetu nato pa vzpostavite zvezo z njimi.''
''Poveljnica?'' je bil nekoliko na izgubi oficir.
''Poslala jim bom majhen pozdravček pred bitko,'' je prek rame kratko podala Jaina. ''Medtem začnite z načrtovanim bombardiranjem in pripravite vse potrebno za kasnejše izkrcanje na površju. Imate svoja navodila, kapitan.''
Poveljniška soba je bila polna in nikakor ne mirna. Eksekutorji, in ostali pripadniki intendantske kaste so mrzlično hodili sem in tja, opravljali mnoga pomembna birokratska dela, ki so bila potrebna za delovanje sistema, prenekateri pa so le skušalai dajati vtis, da počnejo kaj koristnega, da le ne bi padli v oči vodilnemu prefectu, ki mu je bilo poverjeno vodenje planeta Awakadooja. Katerega orbitalne in zračne sile so bile uničene s strani Nove Republike, ki se je sedaj nedvomno pripravljala na izkrcanje in dokončno zasedbo planeta. Sicer je bilo tako običajno pravilo v vojski in v širši Yuzhaan Vong družbi, da se ne predaja in vztraja v borbi do konca, ne glede na izgube in tudi za ceno poslednjega pripadnika vrste, in tako je tudi vehamentno hitel zatrjevati v svojem pogovoru z velikim vodjo na Yuzhantarju prefect Mahar, vendar tega vojaškega aksioma med intentandti niso ravno pozdravljali z vzkliki odobravanja. Bolj so le žebrali priprošnje k boginji Yun-Harli in ji obetali, da jih na nek božanski način reši pred sovražniki.
Nerodna reč pri tem je bila, da je kazalo in tako so pravile mnoge govorice na samem planetu, med piloti in tudi poprej na svetovnih ladjah, da je dotična boginja prevzela obliko človeške nevernice in delovala na republiški strani, ali vsaj zoper Yuzhaan Vonge. Praznje marnje in podtikanja, sad protiobveščevalnega aparata nasprotnika zagotovo, a Mahar je bil vseeno dokaj živčen, ko je donedavno sliko njegovoega sogovorca na Yuzhantarju izbrisalo z vilipa, na njegovem mestu pa se je izoblikovalo obličje nagnusne heretične samice.
''Prekinitev in temu sledeča izguba komunikacij lahko pomeni samo eno stvar, prefect,'' je od strani njegovega poveljniškega prestola ustrežljivo podal nižji upravitelj komunikacijskih naprav. ''Invazija.''
''Ne, kaj res? Nikakor ne bi tega sam doumel,'' ga je rezko premeril Mahar in mu z eno potezo razparal vrat, rezilo obrednega bodala je prišlo hreščeče ven na drugi strani in zlomilo par vretenc. Osebno orožje, ki ga je hranil zase za primer dokončnega poraza. Obrisavši lepljivo kri se je obrnil k novo nastali podobi na vilipu.
''Prefect Mahar,'' je dejala zakrinkana postava. Ni bil pozdrav, le začetek pogovora. Ni moral dolgo iskati po spominu, saj je bil glas znan in pojava še bolj; pred njim je stala podoba Jaine Organe.
''Nevernica gnusna, ki se pretvarjaš za boginjo. Prekleta bodi in tvoje truplo naj razpada v tisočletnem gnitju!'' je pljunil na tla, odrinil par intendtatov, ki so se mu motali pod nogami in stopil na sredino podija, ki je hranil vilip. ''Tvoje telo bom osebno onečastil in tvojo celotno družino žrtvoval bogovom!''
''Lep pozdrav, tudi Vam, predragi prefect,'' je dejala Jaina, ki nikakor ni dajala videza, da bi jo izrečene besede kakorkoli prizadele. ''Le toliko sem se Vam hotela oglasiti, da naznanim naš prihod. Ne bi bilo lepo vpasti kar tako nepovabljeno, se Vam ne zdi?''
Na te novice, ali bolje rečeno, grožnje, so se ostali zbrani Yuzhaan Vongi odvali vidno pretreseno in hitro se je razširilo šušljanje med njimi.
''Mir v dvorani, garjavi nghushi!'' Obrnil se je h Jaini. ''Tvoje čreva bom uporabil za ribolov in tvojo kožo bom ustrojil v rokavice, nemarna nevernica!'' je zatulil prefect Mahar. ''Pridi in tvoja usoda bo zapečatena!''
''Praznje besede, ki ne nosijo vode, bi dejala,'' ga je prezirljivo zavrnila Jaina. ''Po drugi strani pa, jaz ne nosim le obljub, marveč boste kaj kmalu priča konkretnim dejanjem.''
Ni bilo zvoka, niti najmanjšega šuma ni bilo zaznati, razen tistega vedno prisotnega organskih pribočnikov in prikazovalnikov. Tudi vetra ni bilo, sapice nejmanjše ni bilo čutiti. Le vsi birokrati in intendtanti okoli njega so se začeli držati za vrat, hlastali za zrakom. Prefect je lahko povsem normalno dihal in zgrožen opazoval dušeča se telesa podanikov, ki so eden za drugim mrtvi popadali na tla. Nedvomno heretična čarovnija teh preklicanih jeedaijev. Mrzlično je čakal, da tudi njemu nevidna roka odtegne življenski dih.
''Do naslednjič, prefect,'' je od prikazovalnika dejala Jaina, nakar je njena podoba izginila. Na Yun Yammko in Yun-Nashel, si je mislil prefect Mahar, trdo opirajoč se na mizo, sam sredi predkratkim še žive dvorane. Prihaja.
Saturday, June 12, 2010
Thursday, June 10, 2010
Chiyotaikai
Zadnje mesece nisem podrobno spremljal sumo dogajanja, tako da sem šele zdaj ugotovil, da se je na začetku tega leta upokojil moj favorit, Chiyotaikai. Hja, takle mamo.
http://en.wikipedia.org/wiki/Chiyotaikai
chihotaikai vs asashoryu
http://www.youtube.com/watch?v=6hLmKIXQHBc
yokozuna_killah
chiotaikai vs roho
http://www.youtube.com/watch?v=21H4wLI1ncw
polet v 3. vrsto se nadaljuje z besednim obračunm
http://en.wikipedia.org/wiki/Chiyotaikai
chihotaikai vs asashoryu
http://www.youtube.com/watch?v=6hLmKIXQHBc
yokozuna_killah
chiotaikai vs roho
http://www.youtube.com/watch?v=21H4wLI1ncw
polet v 3. vrsto se nadaljuje z besednim obračunm
Saturday, June 05, 2010
Shootan n' Faitan In da Hood
ALI SO KONZOLE GETO DEJAVNOST?
shootan n' faitan in da hood
razmišljanje in nastavek za debato
Igrice so za otroke, računalniki pa za geeke, je staro klišejsko vodilo, ilustrirano v raznih medijih, od stripov do filmov. (Glej random ameriški strip ali blockbuster, kako so tam predstavljeni igralci računalniških in konzolnih iger.) Za potrebe diskusije se tale prispevek osredotoča le na igralce na konzolah in na zvrst pretepačin in streljačin.
Kaj se zgodi, ko se določene zvrsti iger, še natančneje konzolnih iger, začnejo marketinško usmerjat le na eno publiko? V knkretnem primeru gre za konzolne pretepačine in streljačine (npr. SF4 in random FPS shooter), ki so imo najbolj popularne med ameriško geto populacijo, kar v nadaljevanju ilustriram z nekaj primeri.
Ali je to le moj osebni občutek, ki ni potrjen v resničnosti; ali je dejanska populacija konzolnih igralcev večinsko izvirajoča v getu; ali je to le ameriški problem, ali pa se tui v Evropi, pri nas in v Aziji kaže takšna družbena delitev? So konzole za rajo, medtem ko normalni geeki srednjega in višjega razreda uporabljajo samo računala?
kick-ass pic; klišejsko mainstream posploševanje ali odraz realnosti?
PROTIP: tr00 gangsta ima poleg robe, orožja, gorila bros in hotnic, vedno pri roki tui nextgen konzolo. Can ya dig it?
online gamer oz. ko se geto trash navzame igričarske govorice in miselnosti ter je nea zna izklopiti, ko je IRL.
PROTIP: uporaba l33t-speaka v RL je neumna, m'kay.
Tako obnašanje ne kaže na klasičnega geeka, ki igra igre, niti ne na mainstream ljudi, ki se zabavajo z igricami, ampak na geto trash, ki svoje frustracije sprošča z igranjem streljačin/pretepačin, kar ameriški sistem podpira, samo da le-ti ne gredo streljat po šolah in dilat droge.
Ameriški čefurji (stanje duha, mind you) so potemtakem očitno še nekolikanj bolj nadležni od običajnih, ker slednji ne igrajo igric, ker so le-te za otroke, oni so pa odrasLi, ker pijejo, pLešejo, fukajo.
faitan_fans pic
PROTIP: pravi moški(tm) igrajo garou
Street Fighter in različne VS serije so potemtakem najbolj igrane pretepačine med gangsta afroameričani. Mehiški geto namreč prisega na KOF in UMK3.
Sodeč po temah in komentarjih na namenskih forumih in random posnetkih dvobojev na youtubu, kjer napovedovalec pogosto spominja na zakajenega gangsterja, namreč večino pretepške skupnosti sestavlja ameriško družbeno dno, medtem ko je azijska in evropska scena imo bolj geek nevtralna.
arcade incident, ker se zavoljo igric nea streljajo samo Korejci
[quote]
They have this game at one of the local arcades but I havn't been there in over a year. Last time I played though, I went to get more quarters and this black guy started playing and so I put my quarter to start playing with him. I beat him and he pulled a knife on me and started telling me how he's going to kill me because I
cheated. o_O
I told him it was my first time playing and he yelled "BULLSHIT" and swung the knife, and I was like "THE MOVES ARE ABOVE THE CONTROLS!" and ran off.
Scariest moment I've had in an arcade. o_o
[/quote]
PROTIP: arcade gaming - siriuz biznis
Igralnice so očitno zbirališče šodra družbe, zato je dobro na par rund SF priti oborožen in v družbi. Če se igra money match, je dobro najeti še par varnostnikov.
Komentarji, pomisleki, dovtipi, kritike? Discuss, plz.
shootan n' faitan in da hood
razmišljanje in nastavek za debato
Igrice so za otroke, računalniki pa za geeke, je staro klišejsko vodilo, ilustrirano v raznih medijih, od stripov do filmov. (Glej random ameriški strip ali blockbuster, kako so tam predstavljeni igralci računalniških in konzolnih iger.) Za potrebe diskusije se tale prispevek osredotoča le na igralce na konzolah in na zvrst pretepačin in streljačin.
Kaj se zgodi, ko se določene zvrsti iger, še natančneje konzolnih iger, začnejo marketinško usmerjat le na eno publiko? V knkretnem primeru gre za konzolne pretepačine in streljačine (npr. SF4 in random FPS shooter), ki so imo najbolj popularne med ameriško geto populacijo, kar v nadaljevanju ilustriram z nekaj primeri.
Ali je to le moj osebni občutek, ki ni potrjen v resničnosti; ali je dejanska populacija konzolnih igralcev večinsko izvirajoča v getu; ali je to le ameriški problem, ali pa se tui v Evropi, pri nas in v Aziji kaže takšna družbena delitev? So konzole za rajo, medtem ko normalni geeki srednjega in višjega razreda uporabljajo samo računala?
kick-ass pic; klišejsko mainstream posploševanje ali odraz realnosti?
PROTIP: tr00 gangsta ima poleg robe, orožja, gorila bros in hotnic, vedno pri roki tui nextgen konzolo. Can ya dig it?
online gamer oz. ko se geto trash navzame igričarske govorice in miselnosti ter je nea zna izklopiti, ko je IRL.
PROTIP: uporaba l33t-speaka v RL je neumna, m'kay.
Tako obnašanje ne kaže na klasičnega geeka, ki igra igre, niti ne na mainstream ljudi, ki se zabavajo z igricami, ampak na geto trash, ki svoje frustracije sprošča z igranjem streljačin/pretepačin, kar ameriški sistem podpira, samo da le-ti ne gredo streljat po šolah in dilat droge.
Ameriški čefurji (stanje duha, mind you) so potemtakem očitno še nekolikanj bolj nadležni od običajnih, ker slednji ne igrajo igric, ker so le-te za otroke, oni so pa odrasLi, ker pijejo, pLešejo, fukajo.
faitan_fans pic
PROTIP: pravi moški(tm) igrajo garou
Street Fighter in različne VS serije so potemtakem najbolj igrane pretepačine med gangsta afroameričani. Mehiški geto namreč prisega na KOF in UMK3.
Sodeč po temah in komentarjih na namenskih forumih in random posnetkih dvobojev na youtubu, kjer napovedovalec pogosto spominja na zakajenega gangsterja, namreč večino pretepške skupnosti sestavlja ameriško družbeno dno, medtem ko je azijska in evropska scena imo bolj geek nevtralna.
arcade incident, ker se zavoljo igric nea streljajo samo Korejci
[quote]
They have this game at one of the local arcades but I havn't been there in over a year. Last time I played though, I went to get more quarters and this black guy started playing and so I put my quarter to start playing with him. I beat him and he pulled a knife on me and started telling me how he's going to kill me because I
cheated. o_O
I told him it was my first time playing and he yelled "BULLSHIT" and swung the knife, and I was like "THE MOVES ARE ABOVE THE CONTROLS!" and ran off.
Scariest moment I've had in an arcade. o_o
[/quote]
PROTIP: arcade gaming - siriuz biznis
Igralnice so očitno zbirališče šodra družbe, zato je dobro na par rund SF priti oborožen in v družbi. Če se igra money match, je dobro najeti še par varnostnikov.
Komentarji, pomisleki, dovtipi, kritike? Discuss, plz.
Thursday, June 03, 2010
Now Reading: Kick-Ass
Kick-Ass
Mark Millar, John Romita, Jr.
Dekonstrukcija klasičnih stripovskih superjunakov je vse od Watchmenov dokaj pogost motiv pri raznih stripovskih minisrerijah, najsi gre za parodije tipa Nextwave, analogije Authority, End League, nekonvencionalne poglede na superheroje v primerih Automatic Kafka, Irredeemable in Supergod, ali pa preprosto bolj realistični in brutalni prikaz urbanih vigilantov. K slednjim spada tudi miniserija Kick-Ass, ki je dokaj hitro dobila filmsko predelavo, četudi se je ta bolj približala klasičnim stripovskim filmov, kot pa naprimer njegov sodobnik Defendor.
V obravnavanem stripu je tako ponovno potrjena domneva, da mora biti za špilat heroja človek vsaj malček ob pamet in/ali moralfag. Stripovski geek tako začne vigilantski pohod po soseski in jih kakopak, tako kot bi to bilo v resničnem življenju, takoj brutalno faše. Do tu vse lepo in prav, a ko se po mesecih rehabilitacije nerealistično spet vrne h superherojstvu in ko nato v tretjem delu uleti še urbana loli ninja, je jesno, da se strip nea jemlje več preveč resno. Avtor se preveč zanaša na preverjeno kombinacijo amerikaniziranih klišejev, brutalne karnaže in, ker strip ni del family friendyl založniške hiše, ogromno porcijo preklinjanja in grafičnega nasilja, dostojen prikaz lokalnega vigilanta in njegovega (ne)uspeha pa je zreduciran na uvodni dve številki. Nato je pravztaprav le še statist za nadsposobno dvojico, ki kolj lokalno mafijo po tekočem traku, vse do bridkega, krvavega konca, ki za razliko od filma postreže z brutalno realnostjo, a vseeno pusti plehek učinek na bralčevih očeh.
Ker gre tu za slikovni mediji, ni pomembna samo zgodba, ampak tudi risba, glede katere pri temle stripu osebno nimam preveč pohval. Romita Jr. je v preteklosti poskrbel za kar nekaj nedpovprečnih stripov (Daredevil, Spider-Man v sredini 90-ih), kasneje pa se je njegov slog risanja nekolikanj spremenil, imo na slabše. V Kick-Assu tako mrgoli klišejskih, enako narisanih likov, kjer vseskozi ponavlja skice iz drugih stripov, liki so si moteče podobni, otroci/najstniki pa izgledajo kot midgeti s preveliko glavo.
Zanimiva zgodba, ki je v osnovi dobro zastavljena, se tako prehitro sprevrže v klišejsko in preveč samo sebi namembno hardkor karnažo, od bolj realističnega prikaza uranih vigilantov in njihove obsojenosti na neuspeh v današnji družbi pa ostane bore malo.
Mark Millar, John Romita, Jr.
Dekonstrukcija klasičnih stripovskih superjunakov je vse od Watchmenov dokaj pogost motiv pri raznih stripovskih minisrerijah, najsi gre za parodije tipa Nextwave, analogije Authority, End League, nekonvencionalne poglede na superheroje v primerih Automatic Kafka, Irredeemable in Supergod, ali pa preprosto bolj realistični in brutalni prikaz urbanih vigilantov. K slednjim spada tudi miniserija Kick-Ass, ki je dokaj hitro dobila filmsko predelavo, četudi se je ta bolj približala klasičnim stripovskim filmov, kot pa naprimer njegov sodobnik Defendor.
V obravnavanem stripu je tako ponovno potrjena domneva, da mora biti za špilat heroja človek vsaj malček ob pamet in/ali moralfag. Stripovski geek tako začne vigilantski pohod po soseski in jih kakopak, tako kot bi to bilo v resničnem življenju, takoj brutalno faše. Do tu vse lepo in prav, a ko se po mesecih rehabilitacije nerealistično spet vrne h superherojstvu in ko nato v tretjem delu uleti še urbana loli ninja, je jesno, da se strip nea jemlje več preveč resno. Avtor se preveč zanaša na preverjeno kombinacijo amerikaniziranih klišejev, brutalne karnaže in, ker strip ni del family friendyl založniške hiše, ogromno porcijo preklinjanja in grafičnega nasilja, dostojen prikaz lokalnega vigilanta in njegovega (ne)uspeha pa je zreduciran na uvodni dve številki. Nato je pravztaprav le še statist za nadsposobno dvojico, ki kolj lokalno mafijo po tekočem traku, vse do bridkega, krvavega konca, ki za razliko od filma postreže z brutalno realnostjo, a vseeno pusti plehek učinek na bralčevih očeh.
Ker gre tu za slikovni mediji, ni pomembna samo zgodba, ampak tudi risba, glede katere pri temle stripu osebno nimam preveč pohval. Romita Jr. je v preteklosti poskrbel za kar nekaj nedpovprečnih stripov (Daredevil, Spider-Man v sredini 90-ih), kasneje pa se je njegov slog risanja nekolikanj spremenil, imo na slabše. V Kick-Assu tako mrgoli klišejskih, enako narisanih likov, kjer vseskozi ponavlja skice iz drugih stripov, liki so si moteče podobni, otroci/najstniki pa izgledajo kot midgeti s preveliko glavo.
Zanimiva zgodba, ki je v osnovi dobro zastavljena, se tako prehitro sprevrže v klišejsko in preveč samo sebi namembno hardkor karnažo, od bolj realističnega prikaza uranih vigilantov in njihove obsojenosti na neuspeh v današnji družbi pa ostane bore malo.
Subscribe to:
Posts (Atom)
