Saturday, February 23, 2013
Hansel & Gretel Witch Hunters
Hansel & Gretel Witch Hunters
http://www.imdb.com/title/tt1428538/
Priredbe klasičnih pravljic so spet v modi; 2005. leta sta uletela relativno posrečena Brata Grimm, Sneguljčica je lansko leto trpeče zmedeno poskušala v epskem žanru, prihaja še Jack the Giant Slayer, po dveh neposrečenih tlačenjih neprimernih likov v fantazijske klavščine, kar sta bila Raven in Abraham Lincoln: Vampire Hunter, pa se bosta v preganjanju beštij preiskusila še Janko inu Metka in poskusila pregnati spomine na sladkosnedno zlorabo iz otroštva (proto-Inzulin pomaga samo v določeni meri in ostaja neizkoriščen subplot).
Liki so morda nekolikanj površno in prekratko predstavljeni v začetnih flashbackih, kar je za ponarodelost fabule bržkone kar primerno, hkrati pa origin štorija tako ne zabaše polovice filma, kot na primer pri zadnjem Pajkomožu in se lepo dopolnjuje z odkrivanjem čarovniških nakan in njih skupno preteklostjo.
Veščoloca(tm) v podobi Gemme Arterton in Jeremyija Rennerja, ki sta se očitno odločila monopolizirati trg akcijskih likov, v slogu rosomahovega Van Helsinga premoreta steampunk oborožitev s samostreli na čelu, v strasnki vlogi tako kot pri Bratih Grimm nadleguje Peter Stormare, vodilna vešča pa namesto v milfasti podobi Famke Janssen preveč časa preživi v slabem makeupu, ki so mu superiorne že naključne cosplayerke in udeleženke pustnih povork. Enako velja za njene pribočnice, ki so neizkoriščene, tako kar se tiče čarovništva kot akcije same, vse preveč pa je preganjanja z metlami po gozdu, ki kljub napredku tehnologije spominja na lov z brzci na Endorju iz VI. epizode Star Wars.
Osnovni plot je pobran iz Bratov Grimm in še bolj preprost, nekaj globine se skuša vnesti s twisti, a na koncu glavna lika pri poznavanju čarovniške nomenkalture izpadeta kot amaterja, vešča pa je že domala dobesedno sleherna deklina, od mame do lokalne dekline, tako da sem pričakoval, da bo tudi Metka posegla po urokih.
Da upraviči svojo R oznako, film variira od Herkul/Xena campy dialoga (neko usklajenost glede naglasov likov bi lahko dosegli) do fucking nepotrebnega preklinjanja in distraction golote, plastična akcija se meša z gorom in eksekucijami. Nič posebno pretresljivega in pretencijoznega, dobrega ali slabega, le zadovoljiv popkorn film.
6,5/10
Sunday, February 17, 2013
Bullet to the Head (2013)
Bullet to the Head
http://www.imdb.com/title/tt1308729/
Začetek tega leta je prinesel par novih b-akcijad; medtem ko je Stathamov 'Parker' šodrasto zanič, Arnoldov 'Last Stand' nič posebnega, Willisovega zadnjega Pokončnega umiranja pa še nisem utegnil videti, za Stallonejev izdelek velja, da je zgledno sirast predstavnik svoje zvrsti in nepretencijozno vdela vse poglavitne elemente, ki so potebni za spodoben približek klasičnim streljankam iz 80. in 90-ih.
Priletni najemniški morilec in azijatski policist v slogu 48 ur skleneta zavezništvo in odvozlavata načrte afriškega kingpina, ki premore spodobne pribočnike; od mid-level bossa, ki z ekspozicijskim dialogom Pove vse(tm), kupa najemnikov in podkupljenih policistov, do proper nestabilnega glavnega henchmana v podobi gorostasnega Momoe, ki v končnici poči delodajalca in polovico spremstva ter poskrbi za končni obračun s snetimi gasilskimi sekirami.
Buddy-buddy dinamika je izpeljana dokaj uspešno in med drugim poskrbi za kup enovrstičic in moralnega preigravanja ter par nepričakovanih zasukov; Stallone je za razliko od Švarcija še vedno alpha as fuck, korejski kolega pa pokrbi tudi za bonus točke, ker se pri akciji ne zateka h klišejskemu kungfu pretepanju. Fabula okoli glavnega antagonista bi bila lahko sicer bolje razdelana, a to niti ni tako pomebno, saj služi le za podstav doživeti strelski in pretepaški akciji, kjen ne manjka barvitih eksplozij, domišljenih prizorov in headshotov, a se pri tem film ne zateka h slowmotionu, pretiranemu cgiju ali ostalim novodobnim balastom, marveč ponudi konkretno neolepšano karnažo.
6,7/10
http://www.imdb.com/title/tt1308729/
Začetek tega leta je prinesel par novih b-akcijad; medtem ko je Stathamov 'Parker' šodrasto zanič, Arnoldov 'Last Stand' nič posebnega, Willisovega zadnjega Pokončnega umiranja pa še nisem utegnil videti, za Stallonejev izdelek velja, da je zgledno sirast predstavnik svoje zvrsti in nepretencijozno vdela vse poglavitne elemente, ki so potebni za spodoben približek klasičnim streljankam iz 80. in 90-ih.
Priletni najemniški morilec in azijatski policist v slogu 48 ur skleneta zavezništvo in odvozlavata načrte afriškega kingpina, ki premore spodobne pribočnike; od mid-level bossa, ki z ekspozicijskim dialogom Pove vse(tm), kupa najemnikov in podkupljenih policistov, do proper nestabilnega glavnega henchmana v podobi gorostasnega Momoe, ki v končnici poči delodajalca in polovico spremstva ter poskrbi za končni obračun s snetimi gasilskimi sekirami.
Buddy-buddy dinamika je izpeljana dokaj uspešno in med drugim poskrbi za kup enovrstičic in moralnega preigravanja ter par nepričakovanih zasukov; Stallone je za razliko od Švarcija še vedno alpha as fuck, korejski kolega pa pokrbi tudi za bonus točke, ker se pri akciji ne zateka h klišejskemu kungfu pretepanju. Fabula okoli glavnega antagonista bi bila lahko sicer bolje razdelana, a to niti ni tako pomebno, saj služi le za podstav doživeti strelski in pretepaški akciji, kjen ne manjka barvitih eksplozij, domišljenih prizorov in headshotov, a se pri tem film ne zateka h slowmotionu, pretiranemu cgiju ali ostalim novodobnim balastom, marveč ponudi konkretno neolepšano karnažo.
6,7/10
Saturday, February 16, 2013
Saturday, February 09, 2013
The Phantom Job
Iskanje dela je tudi ob redni zaposlitvi, resda za določen čas, skorajda vsakodnevno opravilo. Različni internetni portali na čelu z onim zavoda za zaposlovanje so pri tem v določeno pomoč, a sem v zadnjem času zapazil določeno anomalijo. Razpisano delovno mesto je še isti dan skrivnostno izginilo s seznama prostih mest, kakor da ne bi bilo sploh nikoli objavljeno. Konkretno sem takšno dogajanje opazil dvakrat v roku enega tedna, tako da si sedaj vsako relevantno razpisano delo vedno natisnem v papirnati obliki in nato v miru pošljem prošnjo.
Sunday, February 03, 2013
Silent Hill - Revelation
Silent Hill - Revelation
http://www.imdb.com/title/tt0938330/
Zima prihaja, lej, ko sneži. Em, v bistvu je samo pepel.
Prvenec je bil ena redkih res posrečenih priredb video iger, tako kar se tiče zgodbe, igralcev in splošne horror izvedbe, tole nepotrebno nadaljevanje pa po nepotrebnem razteguje v prvem delu lepo zaključeno zgodbo, s hitrim flashbackom na začetku povrne en lik ter vpelje nov zaplet, ki bi moral biti že zdavnaj rešen. Gre za adaptacijo igre Silent Hill 3, a je na trenutke fabula tako zmedeno predstavljena, da spominja na Prometeja.
When you see it, you'll shit bricks.
Kljub nekolikanj nižjemu proračunu obiljuje znanih gostujočih igralcev v stranskih vlogah, nekateri so prisotni dobesedno le za eno samo sceno, za nekatere pa sem ugotovil šele v odjavni špici; ne tolikanj zaradi uspešne maske, kot zaradi pomanjanja prizorov, v katerih bi bili. V semi glavnih vlogah sta dva člana serije Game of Thrones, ki pa, *spoiler* paradoksalno, tukaj oba preživita, četudi bi si vsaj eden od njiju za svoje poskuse igranja prislužil obisk Piramidoglavca(tm).
Slednji je kakopak prisoten, kakor tudi lepa horda ostalih fetišistično izprijenih beštij, od kripi klovnov, cgi pajka do klasičnih sester, in poskrbi za končni spopad z vodilno antagonistko, ki nekolikanj spominja na tretjo sestro iz Hell Boy 2. Žal pa se film preveč zateka k jump scare prizorom, ki so ob obilici omenjenih pošasti povsem nepotrebni.
Shit just got real
Prva polovica filma se lepo dopolnjuje in spominja na potovanje po stopnjah v slogu video iger, nato pa konec pride prehitro in predvsem preveč nerazloženo in na hitro spacano, kar ob neprepričljivi igri in dialogu hitro niža končno oceno.
6,4/10
http://www.imdb.com/title/tt0938330/
Zima prihaja, lej, ko sneži. Em, v bistvu je samo pepel.
Prvenec je bil ena redkih res posrečenih priredb video iger, tako kar se tiče zgodbe, igralcev in splošne horror izvedbe, tole nepotrebno nadaljevanje pa po nepotrebnem razteguje v prvem delu lepo zaključeno zgodbo, s hitrim flashbackom na začetku povrne en lik ter vpelje nov zaplet, ki bi moral biti že zdavnaj rešen. Gre za adaptacijo igre Silent Hill 3, a je na trenutke fabula tako zmedeno predstavljena, da spominja na Prometeja.
When you see it, you'll shit bricks.
Kljub nekolikanj nižjemu proračunu obiljuje znanih gostujočih igralcev v stranskih vlogah, nekateri so prisotni dobesedno le za eno samo sceno, za nekatere pa sem ugotovil šele v odjavni špici; ne tolikanj zaradi uspešne maske, kot zaradi pomanjanja prizorov, v katerih bi bili. V semi glavnih vlogah sta dva člana serije Game of Thrones, ki pa, *spoiler* paradoksalno, tukaj oba preživita, četudi bi si vsaj eden od njiju za svoje poskuse igranja prislužil obisk Piramidoglavca(tm).
Slednji je kakopak prisoten, kakor tudi lepa horda ostalih fetišistično izprijenih beštij, od kripi klovnov, cgi pajka do klasičnih sester, in poskrbi za končni spopad z vodilno antagonistko, ki nekolikanj spominja na tretjo sestro iz Hell Boy 2. Žal pa se film preveč zateka k jump scare prizorom, ki so ob obilici omenjenih pošasti povsem nepotrebni.
Shit just got real
Prva polovica filma se lepo dopolnjuje in spominja na potovanje po stopnjah v slogu video iger, nato pa konec pride prehitro in predvsem preveč nerazloženo in na hitro spacano, kar ob neprepričljivi igri in dialogu hitro niža končno oceno.
6,4/10
Subscribe to:
Posts (Atom)
