Wintermash 2011

V začetku januarja se pripravlja SSFIV turnir, ob strani pa bodo še 3S, HDR in BlazBlue.



več informacij tukaj

Fanfiction in avtorsko pravo

FANFICTION IN AVTORSKO PRAVO

(diplomska naloga)

Za celotno besedilo klikni tukaj


POVZETEK


Avtorska pravica kot ustavno zajamčena človekova pravica ne obstaja sama zase, temveč v družbi z vrsto drugih pravic in interesov. Tu so predvsem ustavne pravice in interesi družbe kot celote, zaradi katerih avtorskega monopola ni mogoče zmeraj dosledno uresničiti.

Pod pojem 'fanfiction' se v ožjem smislu štejejo amaterska dela navdušencev, ki nastanejo na podlagi del popularne kulture, določenih dogodkov, oseb ali celotnega domišljiskega vesolja nekega avtorskega dela.
Taka dela spadajo v kategorijo predelav oziroma derivativnih del, s katerimi ne sme priti do posega v pravico avtorja izvirnega dela.

Fanfiction je po eni strani lahko poseg v avtorsko pravico avtorjev, po drugi strani pa plod ustvarjalnosti fanov. Gre za povzemanje iz predhodnega dela in dodajanje ustvarjalnosti. Ta sekundarna kreativnost, ki je večinoma nekomercialne narave, si zasluži določeno zakonsko zaščito.

Digitalizacija je zabrisala tradicionalne vloge in odnose med ustvarjalci, založniki in uporabniki. Zato bo za dela, ki so plod skupnega avtorstva, kamor fanfiction nedvomno spada, v sistemu avtorskega prava treba na novo določiti obseg primernega varstva.


Ključne besede:
Avtorska pravica, fanfiction, predelava, poštena uporaba, javna domena, parodija.






SUMMARY


Copyright as a constitutionally guaranteed human right does not exist for itself, but in the company of a number of other rights and interests. There are essentially constitutional rights and interests of society as a whole, for which the copyright monopoly can not be always fully realized.

Fanfiction is any kind of fan made written creativity that is based on segments of popular culture; events, characters or a whole imaginary universe. Such works belong to the category of modifications or derivative works with which there should be no infringement to the author of original work.

On one hand fanfiction can an infrigement of author's copyright, but on the other hand it's a derivative work made by fans. It echoes from the previous work and adding creativity transforms the original. This secundary creativity usually expressed in the noncomercial fanfiction deserves the protection of the law.

Digitization has blurred the traditional roles and relationships between creators, publishers and users. Therefore, for the works as a result of joint authorship, which fanfiction undoubtedly is, the copyright system has to be redefined to determine the extent of adequate protection.


Keywords:
Copyright, fanfiction, transformative work, fair use, public domain, parody.

Spetral vs Generation

Svojčas je največ klonov premogla Street Fighter serija, sedaj pa jo dohiteva Guilty Gear franšiza, saj ima SvsG na ps2 družbo še vsaj v HokutoNoKen, Sengoku Basara X, Melty Blood in Arcana Heart, če postimo ob strani razne all-girl fighterje in preostalo doujin sceno.

SvsG je četrta pretepačina tajvanskega IGN, ki je sicer izdelal tudi vredu klon SFIII, Martial MAsters (opis tukaj), tokrat pa je zelo očitno kopiral GG sistem in like, kjer so se ustavrjalci bolj malo potrudili, saj z izjemo parih likov od že tako kratkega rosterja, ni lih veliko omembe vrednih. Skrita lika pa sta prav tako samo verziji običajnih.

Liki so očitno anime narave, za razliko od npr. Basare X, ne premorejo zanimivih normalnih ali posebnih udarcev, niti ne premorejo kjut faktorja, ki ga imata Melty Blood/Arcana Heart. S slednjima pa ima skupno obupen doseg normalnih udarcev in majhne like, tako da se je treba bodisi zanašati na njihovo hitrost, air dash in kombote, bodisi izbrati par večjih likov, npr. krilategademona(tm) ali He-Ibuki.

Od naprednejših mehanik igra poleg že omenjenega air dasha premore še chaos breaking in time freeze (ustreznika counterjem/parrjem), če se omejimo le na najbolj najbolj pomembne.

Za podrobnejšo predstavitev mehanike igre in likov
klikni tukaj

Skupaj vzeto SvsG ni slaba pretepačina, ne premore pa nobene posebnosti, ki bi jo individualizirala iz množice sorodnih in boljših 2D pretepačin, ki jih je še posebno na ps2 ogromno.

Kyushu Basho, Overtime

VisokeLuči(tm) novemberskega turnirja;

-Kahuko ni uspel preseči rekorda zaporednih zmag, saj je bil njegov niz 63 prekinjen že drugi dan turnirja. 14:1 in yusho po playoffu proti Toyonoshimi.

Turnir je bil za spremembo zanimiv do zadnjega dne; za premembo je konkurenčen spet tudi japonski borec.

-Kaio je kljub letom, poškodbam in namigovanjem o upokojitvi dosegel svoj najboljši rezultat v štirih letih. 12:3

-Tochiozan je podlegel pritisku in ni mogel nadaljevati dobrega niza predstav, kar je seveda zatrlo želje po napredovanju v ozeki rank. 7:8

-Kotooshu je začel katastrofalno, se nato pobral, a vseeno skupajvzeto slab turnir zanj. 8:7

-Baruto; dobro je začel, vendar nato doživel par prelahkih porazov, vključno z zadnjo proti Kaiu. 11:4

-Aran & Tochinoshin: I'm dissapoint. Verjetno bosta izgubila komosubi rank. 4, 6 zmag je veliko premalo.

-Kotoshokigu in Kisenosato sta se dobro odrezala z 9 oz. 10 zmagami in bosta verjetno napredovala v ranku.

R.I.P. Leslie Nielsen & Irvin Kershner

hja, tak gre to.

Unemployed - Week 1

Prvi teden uradne nezaposlenosti;
- uredil vse potrebne birokratske stvari na faksu
- odprl pravi e-mail račun in se registriral na Zavodu
- napisal vzorčni CV
- pregledoval razpise za zaposlitev
- dnevno updajtal sumo blog
- končno confirmal 5 let star youtube račun
- uploadal par sumo posnetkov na youtube
- kidal sneg

Now Playing: nekaj predlogov

Alice in Videoland
>švedski elektro-punk, 2010

Matryoshka
>japonski post-rock, 2010

Volta Masters
>japonski trip-hop, 2010

Shock of Pleasure
>lounge, trip-hop, 2008

Genitortures
>industrial-punk-rock, 2009

Detektivbyrån
>instrumental-folk-pop

Zbogom, Ajda
>slovenski post-rock

Why Spider-Man Sux

Zadnja leta stripovski spider-man niha med šodrom in failo, vsake tolko časa pa marvelu rada kombinacija tako zanič zgodbe kot tudi artworkom. Najnovejši primer tega je najnovejši story arc bigtime.

ramos artwork: do not want, poleg tega je pa še zgodba totalen fail in posmeh redkim starejšim bralcem, ki pe vedno upajo na trohico normalne zgodbe. Originalnega hobgoblina kingsleya se tako znebijo v dveh straneh, nakar ga nadomesti failan bivši goblin heroj. Pa sem mislil, da so devetdeseta že končana <_<

Short Story 30: Ajnbischen

Kratka zgodbica, ki je bila originalno mišljena kot prolog daljši zgodbi epske fantazije, vendar pa je pisanje slednja že leta na mrtvi točki, tako da jo kot samostojno celoto objavljam na tem blogu.




AJNBISCHEN


Širokih ramen inu močne, zrele postave se je bil Grof Baach Ajnbischen izsprehajal po kamnitem obzidju gradu Turnhof, katerega ime je nosilo tudi naselje, vas srednje velika. Rahel, komaj zaznaven veter se vzdigal okoli vogalov je, majal krošnje zelenih dreves, tako doli v parku grajskem kakor tudi v gozdu bližnjem, ki bil je mejil na travnik inu polja od kmetov podložnih, valovil skozi dolgo temno rjavo ogrinjalo siverskega grofa, mu skušal razmršiti gladko počesane rjave lase je neuspešno. V bližnjem zvoniku, iz črnega kamenja sezidanem stolpu visokem, bila je ura ravno trikrat glasno bila, naznanjala doneče tem s, da ura se poldnevu približuje. Svetli žarki sonca, ki bilo je že visoko na z malo oblaki prekritem nebu, metali dolge so sence, skladne temu času v dnevu. Dan bil sveže je umit ino bister; na zoro jutra bilo se iz oblakov obilno je ulilo, še sedaj v zraku sveže je čutiti vonj mokrote bilo moč, zemlja se dobro napila je, blato storjevalo je po krajih mnogih se. Kakor velikan je visoki turn s cerkvijo kraljeval nad vsemi zgradbami okoliškimi in, dasiravno ne tako mogočen kakor katedrala v Salzburgu, ta bila res nekaj posebnega je, vlival strahospoštovanje prebivalcem in naključnim popotnikom, ki so bili le na skozi mesto poti. Grof ni bil takove vrste ljudi.
Nagnivši se nekolikanj čez rob zidovja visokega, ki v obrambo pred nepovabljenimi je postavljeno bilo okoli gradu, ugledal bil grof Ajnbischen jarka je dno, kateri bil zid je obdajal, globoko spodaj imel suho je dno. Bržkone prenekateri neposlušni vaščan je že tam končal življenje svoje, pak kolikor bil je Baach poznal zgodovino gradu tega, tudi kak izmed plemenitašev tam skončal je. Na sosednji strani gradu bil je nekega dvornika zapazil inu v mislih poigraval z mislijo se, da preko roba poslal bi ga, kar tako za šalo, preizkus, da videl bi, kako dolgo revše tuli na poti nizdol. Vse umre, prej ali slej.
Prav škoda, si mislil je, da tako mogočno inu visoko zidovje, ki je popred dolgo služilo namenu svojemu, številne razpoke in udrtine, kot posledice oblegovalnih naprav in izstrelkov bile so dobro vidne baš vsakomur, ki bolj od blizu si je ta kraj ogledal, sedaj ni moglo preprečiti vhoda nezaželenim.
In spet, je nadaljeval svoje poprejšnje razmišljanje; kaj opredeljuje človeka, vsako živo bitje pravzaprav, ali je le-to dobro ali hudobno? Nekateri so govorili o absolutnem zlu, tudi opate je bil med drugimi besediti o tem slišal, pak sam je bil Ajnbischen mnenja tega, da dejanja, ki nekdo jih stori, napravi so zama po sebi le dejanja, ne dobra ne slaba. Akoravno pa se na njih gleda z drugega vidika, recimo človeka, kateremu so ta dejanja storjena, so ločena po njega mnenju, na dobra ali tista zle narave, kakor jih pač le-ta dojema sam po sebi.
Se krokar z močnim glasom nenadoma bil je z bližnjega grma, ki bil v okras z drugimi njega vrste
postavljen je kot zelenilo po koncih zida, pognal v zrak, peresce črno bilo je v zraku mimo grofa zaplavalo, vrteče v vetru hladnem se.
Kdo ima pravico nekomu drugemu skrajšati, odvzeti življenje? Nihče, tako govorijo, niti samemu sebi tega človek sme narediti ne. Pak, če smrt pride prej ali slej, tako ali drugače, mar vseeno ni, ako komu pri tem pomaga se? Temačne misli nemara, pak spet to odvisno je od vidika pogleda vsakega posameznika.
Je bil sedaj na notranje dvorišče gradu Turnohf so obrnil, z rokami v naročju prekrižanih opazoval dogajanje tamkajšnje. Petero stražarjev domačih bilo je medse samega možaka v črno odetega zadobilo, upali so nemara na zmago tako lahko, poraz krvav, boleč nikakor, zagotovo ne.
Oborožen z mečem velikim bil je prvi stražar nadenj pognal se, se mu ta je vešče izmaknil, z desno nogo močno za koleno brcnil ga, tako spodnesel, z levo roko jekleno prijel z roko oboroženo ga, sunkovito mu jo obrnil, se lahko pok kosti bil do obzidja slišal je, zatulil je strežar ob tem, ga utišal udarec z komolcem je v glavo hitro, zlomljenega vratu se zvrnil je na tla. Tega sem ga bil jaz naučil.
Drugi napadalci seveda niso stali in čakali križem rok. Smrt prvega jih je le še vidno vzpodbudila. Nizkorastnež, oborožen s sekiro bil je po svoji žrtvi zamahnil, zgrešil, seveda, se njegova ne-tako-nem očna žrtev zmuznila mu za hrbet je, od nekod rezilo ostro se je vzelo, vrat prerezalo sekaču. Držeč za vrat krvavi ta bil se grgrajoč in kri pljuvaje na tla je spravil, tam v glasnem hropenju odmrl v blatu.
Udarec hitri inu močni, ki namerjen bil je na glavo, zaustavljen bil je pol pedi tem pred, rezilo ostro res po kovini trši od njega samega je zaškripalo, odbito nerabno bilo odvrnjeno, branilec naredil je obrat, z isto roko, s katero bil je popredi ubranil meča se, sedaj glavo, četudi s čelado železno krito, zdrobil je. Prijel z drugo v kovano črno rokavico je četrtega stražarja orožje, meč takisto, iz rok mu izpulil ga, presenečenemu ga zarinil med rebra, ga krvavo prebodel.
Naskočil ga s krikom bojnim je še posljednji izzivalec preživeli, meč svoj ostri, lesketajoči v soncu slepečem, zamahnil po nasprotniku, pak ta ne bitši len bil se sklonil je, odnekod se rezilo dolgo in ostro vzelo ponovno je, uvidel je grof Ajnbischen vtem, da po nesrečnežu je že, živega mrtvaka on sedaj je zrl z mesta svojega stojnega.
Dvignilo je napadalca grajskega, stražarja dvornega sedaj nemočnega, v zrak visoko, zatulil ni, le hrop mrtvega v kratkem se zaslišal polglasno je iz njega notranjosti, več iz sebe spravil ni. Kako bi le, ko pa rezilo dolgo inu ostro predrlo mu je glavo pri čeljusti, na vrhu čela pot na svetlo zopet našlo, rdeče v sončni zrak planilo, mozga kostnega mezečega črnorjavo barvo nosilo s seboj.
Priprava nenavadna inu čudna, ki imel jo sedaj edini preživeli dvoriščne bitke je na roki, imela je namenov več, smrtonosnih dokaj zelo zagotovo. Dočim bil je možak nosil okovano rokavici železni tvorbo kovinsko je na roki kakor rokavico zgolj, četudi velikosti, dolžine nekako prevelike, bila le-te naloga tudi je, da za obrambo rabi, sestava bila je njena trda, najboljše noriško jeklo inu pa še nekaj drugih kovin, ki iz rud gorskih, rudniških se pridobivajo, vanjo bilo ulito, umeseno umetelno je, inu v njej notranjosti skrito bilo še reziloje, oblike kakor meča kakega, pak daljše, rezko kakor burje vetra, pak ostrerjše.
Grgrajoč polmrtvo bil je pobiti sovrag v zraku naboden visel, z rokama razsebe opletal, zavedal samega sebe več ne se, krvavi mu potok mezel je iz glave razklane, ga tiho bil gledal je njega skončevalec, opazoval njega trenutke poslednje. Ko bil se je tega on naveličal, potegnil močno z roko k sebi je, tako bil mrtvaku še malo živemu glavo razklal po sredini, se vsuli možgani na plano so, topla inu krvava notranjost vglavna mesto svoje našla na mokrih, blatnih tleh je.
Se bil ozrl osamljeni preživeli okoli sebe je pozorno zdaj, pregledal da nemara morebiti še kdo je v kakem kotu, nespametnež, mu življenja je dosti že, ki hotel skusiti z njim bi se, se napotil nato je počasi proti stopnic vznožju, katere bile vodile so k mestu, katerega bilo je grofa Ajnbischna razgledno.
"Chutem gherit lhaceratum chanis mhordax," dejal mirnega glasu je Ajnbischen, ko dospel je prišlek na pol poti do njega, mu stopil je grof nasproti, se srečala sta na pol poti, kjer bile so stopnice v dve poti se mejile, ploščadi nemajhni, tlakovani umetelno, lehkega inu preudarnega koraka, pripravljen da v trenutku spremeni smer inu način gibanja, bil je on dospel do grofa, škornji črni bili po tleh storjevali niso hrupa najmanjšega, ustavil se pred njim. Popadljiv pes ima raztrgano kožo.
Bil je prišlek črnooblečeni z roko orokavičeno po raztrgnini oblačilni podrsal, nekaj udarcev, sekov bilo ga vseeno je dohitelo v borbi, pak zadali mu rane po koži niso, jim vsem se on bil je spretno izmaknil, ubežal ranam krvavim. Dvignil roko k obrazu svojemu je on, mu večino je mesa prekrivala obrazna maska, čeladi bojni po namenu, pak po obliki ne, svojska, snel jo ročno, razkril tako obraz le svoj. Polti bil je svetle, ne takiste, kakršno imajo nekateri izmed ljudstev na vzhodu ali jugu, obraza sveže obritega, zalizci črni bili so dolgi na vsaki njega glave strani, se lasje bili dolgi inu črni končevali v repu speti so. So bile mu oči oranžno rjave poblisnile nekolikanj, ko bil je glavo počasi vzdignil, naravnost grofu v oči pogledal. "Slabo so bili naleteli, mojster."
Bil je Baach Ajnbischen ga premeril s pogledom. Sogovorec bil rasti je nekolikanj višje njega od, postave močne bolj, mlajši njega od takisto. Bil odet v opravo črno je povsem, tuniko inu hlače dolge, prek tega nosil kratko krilo moško je, kožno srajco kratkorokavno, kapučna cunja, katere kuta bila vržena na hrbet je, bila mu zaokroževala je podobo strogo, ostro. Ročna priprava, s katero prej nemilostno poklal stražarje je, sedaj imela rezilo smrtonosno je umaknjeno, na varnem pred pogledi spravljeno v sebe notranjosti. Priprava huda imenovala se Vetrih je in njen nositelj temačni bil je Chalibhur.
Obrazna maska, ki nosil jo je Chalibhur v boju, pa tudi o prilikah mnogih drugih, vedel je Ajnbischen, služila ni le, da prepreči udarce hude, ki drugače lahko bi ga pobili, pak takisto zato, da kaj hudega se njega obrazu ne primeri. Bil je mladenič nekolikaj preveč za Arnulfa okus se za svoj obraz brigal in skrbel, da kaka ranica ga ne oskruni. Saj ne, da kaj bilo narobe v tem bi, nikakor, pazil na izgled grof je takisto, bil nenazadnje je on iz graščakov družbe, pak, hudimana!, saj bil Chalibhur kaka deklina preklicana vendar ni.
"Bil bi moral mi nekaj sličnega nazaj odgovoriti," dejal je sicer rezkega glasu, pak izraz imel je veder; se kljub temu bil on izkazal prej doli na dvorišču borbenem je. "Dovtip, rečenico; kakor si učil."
"Da, oče."
Dasiravno bil je grof Baach Ajbischen šele pred kratkim dopolnil trideseto leto in je Chalibhur štel šele pomladi dvajset, pa je bil zakoniti položaj med njima tisti očeta inu sina. Bil je grof namreč mladega Chalibhurja že pred leti posvojil inu vzgajal kakor svojega lastnega otroka. Ker ga je bil zase vzel šele pri njegovih dvanajstih letih, mu bilo prihranjeno je vse kar staršem ponavadi dela sive lase v otrok odraščanju. Seveda pa tudi potlej ni šlo vse brez problemov. Vsa sreča, da bil ga posinovil je še pravočasno, preden bilo se izkazalo je, da njega žena, gospica grofovska, nezmožna otroke je imeti. Tako nerabna bila za zakonitega potomstva rojevanje je, ostal Ajnbischen bi brez dedičev njega grofovskega naslova, akoravno bil bi ne Chalibhurja za svojega vzel. Adoptio naturam imitatur. Posvojite posnema naravo. Upal vseeno je še na kakega otroka.
Mogel se ločiti zaradi nje neplodnosti on od žene ni, akoravno to bi storil, vsa dota inu nje posest, ki bil jo dobil je z nje poroko, prešla tedaj od njega preč bi, izgubil bi veliko - tako bilo je pravo to siversko. Potemtakem, ker ločitev prišla v poštev nikakor ni, rabna pa mu v kake druge smotre bila ona ni preveč, 'uredil' grof je premeteno, da ljubo njega ženo konj bil je s sebe vrgel, pri tem si revica uboga vrat zlomila smrtno je. Ko pogrebne so slovesnosti bile o njej končane, užaloščeni nje soprog bil je na gradu ostal sam, v družbi imetja velikega, ki ob ločitvi seveda odšlo z ženo bi.
Takih misli bil se grof Ajnbischen po hodniku grajskem odprtem je napotil, mu Chalibhur sledil je tiho.
"Stražarji pa tod okoli niso ravno vešči inu spretni, ka-li?" vprašal grof je, postrani ga pogledal. Se ob tem bil Chalibhur nasmehnil suho je, dejal: "Nikakor ne. Spretnost ini moč njih vrlini nista." je bil mastno pljunil na tal. "Ovce bile bi se bolje od njih branile." je bil zagrčal.
"Če tako želiš, lahko ti kako priskrbim," dejal na to je Ajnbischen dvoumno, se Chalibhur zarežal je na njega pripombo surovo ino okvarjeno.
"Oblastnik gradu bode moral torej stvari v roke vzeti, prevetriti stražarjev vrste, nanovo jih izuriti?" pogledal postrani je grof po posvojencu, ki prikimal je odločno. "To bode njega prva briga."
"Mislim, da pričakujejo nas notri že nestrpno," pomignil grof je proti notranjosti gradu. "Pustiva jih čakati več ne." Bilo ravno tedaj je v zvoniku v vasi spodaj biti dvanajsto uro začelo; poldne je napočilo, ko dvojica se koraka odločnega je napotila v notranje gradu prostore.

Zadnji so bili se udarci ure slišali odmevati po hodniku, ko vrata so bila se odprla in grof Ajnbischen v spremstvu Chalibhurja temnega bil v sobano stopil skozi dveri velike je. Izba bila je sprejemna soba grajska, osvetljena dobro svetlobo dvorišča z, koder od sonce je svetilo skozi okna prazna zagrinajal, razen ob stranah, koder težke rdeče zavese svoje mesto so imele, oboki kamniti so podpirali stolpa težo. Plamenice, baklje dajale so svetlobo dodatno izbi veliki, nekje bilo žlahtnega je nekaj na žerjavico dano, se duh prijeten je razlival po sobi, rahla sapica komaj zaznavna ga mešala je s hladnim zrakom zunanjim.
Pohištva nekaj umetelnega bilo postavljenega je na svoja namembna mesta, preproga velika, modro črna, barve Turnohfa bile so to, se zlivale so v živali sliki, ki krasila jo na sredini je, konju krilatem.
Od ognjišča velikega na drugi strani sobane, drugih ljudi bilo v izbi ni, bila do njih stopila mladenka s spremstvom je; knežja gospodična Klementina inu nje spletični dve, deklini mladi v modrih oblačilih skriti, starikavec v rjavo oranžnih odevalih inu sivih las bil je ostrega pogleda sledil jim takisto.
"Kaka radost je danez za mene, da Vas lahko spoznam, gospica," se bil je jasnega obraza oglasil grof Ajnbischen, naproti stopil, pozdravno se priklonil, malo za njim pristopil Chalibhur je, enako storil.
"Veselje je enostransko," dejala je hitro gospodična knežja, roko v pozdrav pomolila; jo vzel je grof v roko, poljubil baš spoštljivo. Pogledala je ostro prvo Ajbischna, nato Chalibhurja na njega strani, ta vljudno je pokimal. "Zahtevam razlago."
"Vsekakor," začel je grof, roki svoji orokavičeni sklenil nad pasom, "Bodite mirni, da vse vprašanja vredno legalno se bodejo iskazala."
"Bodejo se?" tiho ga premerila je gospodična grajska. "Jaz namreč-"
"Moram protestirati," je jeznoostrih besed vskočil v besedo očanec s strani, "Sem predstavnik njene častnosti gospice Klementine in zahtevam opravičilo in takojšen odpoklic oboroženih mož, s keterimi ste vpadli v naš kraj. Tako delovanje je brez osnov in oblika najhujšega barbarskega početja, zahtevam, auhmm-" njegovo nadaljno besedovanje je prekinil Chalibhur, ki ga z močnim udarcem v goltanec poslal na tla je, kjer se nadležnež grabeč za grlo začel je daviti. "Ne skači gospici v besedo, pes!"
Grof se je bil nespremenjenega nasmeha obrnil h Klementini, se odkašljal nekolikanj. "Preden smo bili, um, nesramno prekinjeni, um, sem Vam hotel vse razložiti." Mladenka na oblasti nezaupljivo ga premerila s pogledom svojim je. "Že vnaprej pa se Vam opravičujem za vse povzročene tegobe inu morebitne nevšečnosti, ki bodejo še sledile." Bil razprl roki je, kakor da z vsem skupaj nima nič. "Taka je pač ta stvar, gospodična."
Nekje v daljavi bilo se izza zidov debelih grajskih slišalo je kričanje, prerivanje, lomljenje lesa.
Segel je v notranji žep in predložil zvitek pergamenta, rdeči pečat vladarja je bil dobro viden. Prijazno ga ponudil v pogled je Klementini preko zvijajočega na tleh se. Preproga je bila prej dokaj lepa. "To bode bilo vse obrazložilo. Zagotavljam Vam, da vse počnem s pooblastilo z vrha."
Knežja gospa vzela ponujeni je zvitek, ga razvila in začela brati. Ajnbischenn z zadovoljstvom opazoval je izraz na njenem lepem, mladem obrazu, ki se bil iz trenutka v trenutek spreminjal je v sliko hujše groze. Ta del naloge je imel najraje.
Doli na tleh bil je daveči se izpraznil izredno veliko, jedi polrazgrajeni zelenorajvi ostanki bili so novo mesto si na preprogi našali, kisel vonj po razpadlem je drl v nosnice, silil bruhanje na.
Grofična Klementina bila manjša je od njega nekolikanj, potez telesnih skladnih inu prijetnih, las dolgih rjavi kodri bili so ji na obraz ponekje uhajali, svetlo njeno polt zakrivali. Obleka njena rdeča do tal ji segala je, naborki beli prekrivali nje prsi, lepo bila zapolnjena je tam. Bila po njemu znanju je predkratkim dopolnila dvajseto leto; dečva torej prijetna za oko inu v letih plodnih.
"Tako torej," je naposled bila izdavila gospica inu grofa pogledala oči rosnih. List spolzel ji je na tla kamnita zraven davečega očanca se. Glasno požrla slino, po spletičnah spremnih se ozrla, iščoča pri njih opore kake. Bili sta mladenki strežni vseskozi verno spremljali dogajanje, s strahom pogledovali proti tujim gostom, ki v grad njihov domači so vpadli; upali odrito pogledati grofu ali Chalibhurju nista, strah bil prevelik je v njih glavah lepih, četudi skritih pod oglavnic tkanino.
Vtem so vrata težka inu lesena na stranski steni treskoma bila se odprla, vstopila dvojica je stražarjev, tistih ne, ki gradu temu so pripadali, pak tistih bila sta od gruče, ki grofa Ajnbischna plačilo jih je skupaj držalo. Možaka visoka inu močan v železni opravi, ki imela sta jo preko oblačil rjavih v obrambo nekolikšno pred orožjem napadalcev, bila sta v rokah močnih vpetega vodila moškega debelega kar dosti, bila njegova je srajca bela raztrgana na več krajih inu krvi madeži umanjkali takisto niso, se bil upiral je pripeljani nemalo, psoval vsevprek, pak spasa mu bilo iz prijema trdega ni. Ko bila zagledala je gospodična Klementina vpetega, v jok bila je prasnila, hlipala glasno, bili sta spletični brž k njej stopili, da pomagali bi gospodarici svoji mladi v tej življenjski sili.
Bila sta stražarja surova pripeljanega na sredo sobe k zbranim pripeljala, trdno ga v rokah držala; se pred grofom Ajnbischnom bila z njim ustavila, čakala nadaljnih ukazov tiho inu poslušno, dasiravno bi se dalo o njiju poslušnosti razpredati glede vidikov inu namenov; glavni zanju je denar bil, ne kaka pripadnost dvoru ali gradiču, špe manj družini knežji ali grofovski.
"Prasec!" je bil proti grofu pridržani izpljunil, debela usta njega kakor kake živali pred zakolom so se tresla. Postave bil je nekolikanj mehkužne, značilno za njegovo družino, vedel to je Ajnischen, pa hotel to ta prikriti ali popraviti je z uhanom grdim, ki nosil, ga kakor kako govedo je na obeh ušesih.
Je bil Ajnbischen z roke snel železno rokavico okovano, k njemu stopil; močno z njo po licu ga udaril, krvavo ureznino mu potegnil čez pol obraza. "Me veseli. Moje ime pa je Ajnbischen."
Grof Nurbag bil spet je začel psovati skrajno barbarsko, ga Ajnbischen ni več utegnil poslušati. Se raje k njega mladi ženi je obrnil, z njo dalo bolje se bo pomeniti bržkone.
"Kakor izhaja iz pisma priloženega," spravljivega glasu dejal je Klementini, "bilo je od kralja siverskega odrejeno, da ta grad zapleni se njega lastniku doslejšemu inu grofa le-tega razreši njega oblasti se, privede k kralju se Lotharju, koder bode za svoje grehe inu zločine odgovarjal."
"In kake zločine bode bil on za odgovarjal?" vprašala je gospodična mlada, nekoliko zmedeno po možu svojem pogledovala. "Utaja davkov, draga moja gospodična," je bil jasno povedal Ajnbischen. "Huda stvar je to, če smem tako reči. Obtožba je bila podana; sedaj je na grofu čas inu mesto, da pred vladarjem inu zbranimi stanovi poda svojo resnico."
"Kaj bode z gradom inu menoj?" vprašala je Klementina boječe, posmrknila žalostno, iskala upanja.
"To je jasno," se je bil nasmehnil Ajnbischen, "Grad pripade tistemu vzornemu podaniku, ki je bil zločin razkril inu na svitlo pred vladarja dal, predložil, kakor nagrada bode njemu v varstvo, lastnino inu posest d'jan." Bil okoli nje se grof izsprehodil je, nadaljeval. "Inu, spričo dejstva, da Vi, gospica draga inu spoštovana, h gradu pripadate, to vaše družine znane je posest bivša nenazadnje, pripadate njemu takisto. Ahccesio chedit phrincipali. Vse to piše v listu; odstavek tretji, če spomin ne vara me." Na tleh bil je stari nadležneš prenehal valjati v izbljubkih telesnih svojih lastnih se, tiho obmiroval zavedno.
"Kdo bil je naznanitelj moža mojega?" vprašala je Klementina tresočega glasu, verjetno se bilo že posvetilo je, kako je s tem. Je proti možu svojemu, grofu grajskemu pogledala razočarano.
"Bil to sem jaz, seveda," ponosno je naznanil grof Baach Ajnbischen, z zadovoljstvom opazoval nje skrušeni obraz. Bilo je seveda dokaj enostavno odkriti grofa prikrita dejanja; ni bil on kaka posebna glava za te reči, medtem ko bil je Ajnbischen v teh stvareh doma takorekoč. Ko bil je enkrat imel dovolj dokazov zoper grofa Nurbaga, bil je te predočil vladarju Sivera. Izdano je bilo, da se mu imetje, s tem grad ta Turnhof, zapleni, inu kakor nagrada za podložnost, prepusti njega naznanitelju.
To bil je Ajnbischen dobro izpeljal; izpodrinil grofa, ki lahko bi mu na poti stal, pridobil posest z gradom inu podložnike, pak žena, Klementina lepostasna za odmet takisto ni bila. Mladenka je bila za povrh še iz rodbine Marnikov, vplivne družine na ivarskem, kar zagotavljalo Ajnbischnu nemajhne je dobrote v bogastvu, moči inu slavi.
Do nje je bil stopil, poljubil na mehki vrat, z roko ji šel pod krilo, da začutil nje vlažno, toplo meso je; se tresla je ob njem nezavedno, pak upala se odmakniti ne. Vtaknil ji je prsta v ženskost, globoko zarinil v meso, močno stisnil, da skoraj klecnila mrha je v nenadni bolečini. "Berdig-" zaječala glasno je Klementina, proti soprogu se proseče ozrla.
Znano bilo je v deželi, da zakonska bila je zveza med grofom Berdigom Nurbagom inu gospico Klementino ne prej kot pred dvema mesecema sklenjena, bila še sveža je njuna poveza. Par bil naj bi se iz ljubezni medsebojne resnične vzel, ne zgolj zaradi povezav sorodstvenih, kakor to bilo je slišati po sebi samem čudno. Gospica mlada inu grof zaljubljena bila sta dokaj zelo. Sedaj bode tega konec.
"Kako je, ko čemiš v ječi z vedenjem, da ti nekdo zgoraj natepava ženo, pes?" vprašal grofa je, ki krvavo pretepen to moral gledati je. Skušal se je stražarjema izmuzniti, skočiti proti Ajnibschnu, pak močno držala sta ga onadva. "Bivšo ženo, pravzaprav. Prišel te bom obiskat kdaj, da mi nazorno inu spoštljivo poveš," je zaključil Ajnbischen, izvlekel prsta iz nje inu polizal rdeče kapljice krvi. "Izgleda, da je tisti čas v mesecu."
Ko bili so grofa Nurbaga odpeljali, se obrnil je Ajnbischen k ženi svoji bodoči. "Nikarte slabih misli, draga moja. Kdo slabo storjuje, ga pravica dohiti. Bodite vendar veseli, da o tem bili vedeli niste nič." Premolknil je pomenljivo, pogledal jo izpod čela. "Ali pač?"
Je bila Klementina za trenutek ga čudno pogledala, poblisnila z očmi, nato odkimala. "Ne, ničesar o tem nisem bila vedela. Soprog bil na lastno pest je v to se spuščal. Slabo se to za njega je iskazalo."
"Dobro, dobro," je bil Ajnbischen zamišljeno pokimal. "Ker če bi, draga žena, hude stvari bi vas čakale, zapomnite si to dobro."
Poročni obred inu slovesnost bode bila v nekaj dnevih izpoljnena inu grof Ajnbischen ter Klementina, bivša grofična Nurbag, bode postala njegova nova žena. Grog Nurbag bode bil odpeljan v kraljeve zapore. Na hitro zaslišanje in izvršitev bilo ni upati; dežela imela nemalo drugih je skrbi, ki zahtevale večjo pozornost inu takojšnje ukrepanje so; grof Nurbag bode bil že počakal v ječi. Ali pa morebiti tudi ne; nevarno tamkaj za življenje je, nikakor zdravo; bolezen, slaba hrana, pak na sojetnike za pozabiti ni. Se poigraval je grof Ajnbischen z mislijo, da podkupi kakega stražarja kraljeveih zaporov, da tiho opravi z njim. Hmm-.
"Oprostite mi sedaj," dejala je Klementina, vidno pretresena, "Bodem bila se sedaj umaknila." Stopila ona proti izhodu velike izbe je, spletični obe za njo sta plaho stopili, strahoma postrani po Ajnischnu inu Chalibhurju pogledovali. Na stranskih vratih bila sta stražarja dva odvlekala toplo truplo še zastopnika grofične.
Stopil grof na balkon je prostorni, ki odpiral se iz izbe je na dvorišče notranje; stopil Calibur za njim je, pridružil se očetu na razgledišču.
"Uspešen dan je danes," dejal grof Ajnbischen veselo svojemu je sinu. "Veselica grajska bode danes inu še naslednjih nekaj dni, tako odredim."
"Uspešen dan, da," pritrdil je Chalibhur strumno. "Pak komaj poldne je preteklo."
Ostala tam sta še nekateri čas, tiho nadgledovala dvorca ljudi inu posest; v mislih že pri načrtih novih; tistih, ki pripeljali bi moči inu oblasti nove jima še, nekdaj omogočili, da do prestola dežele Siverske se povzpneta. Ahctus nhon fhacit rheum, nhisi mhens shit rhea.

Diplomiral

10(CUM LAUDE)

feels_good_man.png

Diplomska pa bom v doglednem času objavil tudi na tem blogu. Stay classy, gospodje.

Begging With Style & Class

Oni dan me je neključni mimoidoči jel fehtati ravno v trenutku, ko sem stopil s pločnika na prehodu za pešče. Kakopak je bil njegov poskus pridobitve sredstev tako kratkomalo zatrt v kali, saj v tem konkretnem trenutku ne bi sprejemal niti kakšnih drugih bolj pomembnih predlogov ali prošenj.

Pravi gentlemani se poslužujejo drugačne, bolj uglajene poti in fehtajo preko aw spletnih strani, zatorej nikari spregledati rekleme ob strani tega bloga.

O napotkih za intelektualno priležništvo pa kdaj drugič.


also, danes sem vadil zavezovanje kravate.

Writing Tips

Na netu je gora amaterskih pisateljskih poskusov, prevladujejo kakopak fanfiction in razni sci-fi/fantasy izdelki, ne umanjkajo pa niti poskusi z 'erotičnimi' zgodbicami.
Za vse naštete je skupno, da je ideja občasno zanimiva, izvedba mnogo bolj pogosto močno peša, in bi tako okrnjena dela korenito izboljšala že uporaba pravilnega oblikovanja besedila, slovarja, pravopisa in nekaj osnovnih namigov glede pisanja.

tl;dr: tukaj nekaj uporabnih povezav do spletnih strani oz. bloga;

http://writebadlywell.blogspot.com/
http://www.guardian.co.uk/books/2010/feb/20/ten-rules-for-writing-fiction-part-one
http://www.utne.com/2005-03-01/HowtoWriteaSexScene.aspx

Zanimivo pri tem je, da je veliko 'napak', ki so omenjene na zgornjih povezavah zelo očitno prisotnih pri mnogih bestsellerjih in mainstreamovsko uspešnih avtorjih ter serijah. hja.


also;
james joyce in njegova pisma:

http://loveletters.tribe.net/thread/fce72385-b146-4bf2-9d2e-0dfa6ac7142d

True Story

>waiting at the local DMV
>girl next to me is reading a book
>it's a fantasy paperback
>she wants to fuck

Short Story 29: Urbani Ris, episode 1

Mladi raziskovalec filozofske fakultete Stanko Kalužnik je bil nekoč le prepotenten mladenič, ki je dobronamerno skušal popravljati napake v svoji okolici. Po manjšem incidentu, v katerem je poškodoval in ubil nekaj ljudi(1), se je znašel v zaporu. Po prestani kazni in medtem končanem študiju se je zaposlil na fakulteti, se posvetil dekletu, parkouru in občasnemu sodelovanju kot prostovoljec pri Karitasu. Vendar mu to ni dovolj, zato sedaj pod krinko urbanega vigilanta po imenu Urbani ris(2) deluje na ulicah Ljubljane, prežeč na ulične zmikavte, vedno pripravljen na pomoč nedolžnim državljanom; opremljen le z dresom hokejske reprezentance, solzilcem, gasmasko in svojimi parkour spretnostimi.

(1 v zdaj klasični zgodbi Stanko 'ma dos't, klik)
(2 original character, plz don't steal)


ŠOKANTNO! RETCON ŽE V PRVI EPIZODI!

EKSTREMNO! ŠPORTNI FANATIZEM, ODKLONSKE SPOLNE PRAKSE IN TEŽEVE Z IDENTITETO!

BRUTALNO! FIZIČNO NASILJE IN ŠOVINIZEM!


_ URBANI RIS _ epizoda 1 - >>Safe words are for casuals<<


Prikupna rdečelaska v tesnih kavbojkah, ki jo je opazil na hodniku fakultete, ga je spomnila, da je na službenem laptopu pozabil ugasniti namensko temo na 4chanu. Lahko popravljiva napaka, saj je bil namenjen le do referata za drugi letnik, predvsem pa ni bila kritična; lagodna služba in mesto mladega raziskovalca na filozofski fakulteti nista bila ogrožena. S sproščenim korakom se je napotil po stopnicah, se gibčno izogibal študendom, ki so se te dni gnetli po vsej fakulteti. Parkour spretnosti mu na srečo n bilo treba uporabiti.

Že takoj na vhodnih vratih pisarne ga je pričakalo glasno čeblanje referentk, ki sta se ob srkanju mamljivo dišeče dopoldanske kavice glasno pomenkovali za mizo in nekaj gledali na monitorju.
'Kolegice,' je vljudno pozdravil Stanko in na pult odložil kup papirja s seznamom za ustni del izpita. Par izpitov je bil tudi sam popravil in tako ni bil presenečen, da je bil končni seznam jesenskega roka tako kratek.
'A pa misliš, da ima prave?' je med srkanjem iz svoje najljubše skodelice modrovala Jasna, 'Ziher si jih je dala med prvim popravit.'
Od daleč je Stanko lahko s slike na monitorju razbral, da beseda teče o zadnje čase medijsko zelo popularni bodybuilderki Anji Karn(3), ki je pod umetniškim nadimkom Tigr sedaj vstopala na slovensko sceno. Med drugim je pred časom vodila športno pogovorno oddajo na eni od lokalnih televizij, sedaj pa se je potegovala za voditeljico
BigBrotherja. Na youtubu si je ogledal njene posnetke fitnesa in deklina ni bila napačna, če se seveda vzame v zakup njene mišice in stereotipno pobeljene lase. Upal je, da ne bo posnela še kakšnega glasbenega albuma.
'Itak si jih vse dajo,' je mimogrede v pogovor dodal Stanko, 'Zaradi steroidov in ostalih substanc.'
'Baje je lezba,' je od strani z gnusom v glasu pripomnila referentka Tanja.
'Biseksualka, bojda,' jo je popravila kolegica. 'Zadnjič je objavila na fejsiču.'
'Kakorkoli,' je povzela Tanja in začela zlagati papirje v mapo. 'Stanko, bosta z Veroniko za vikend prišla kaj na obisk?'
Dolgoletno dekle, s katero sta se pred kratkim vselila v udobno stanovanje v blokovskem naselju, mu je stalo ob strani tudi med prestajanjem kratkotrajne zaporne kazni, ki si jo je prislužil z vigilantskim izpadom.
Sedaj je bolj brzdal svojo jezo, odvečno energijo pa porabljal s treniranjem parkoura. Prvine slednjega so bile nadvse priročne tudi pri njegovih novejših vigilantskih podvigih.
Seveda s svojimi sposobnostimi ni spadal v ligo državne službe super herojev imanovane Ilirska straža, vendar je na svoj način skušal pomagati družbi. Omenjena bodibuilderka mu je bila s svojo medijsko vseprisotnostjo nekolikanj sumljiva, a zaenkrat še ni spadala na njegov seznam, kjer se je poleg uličnih tatičev med drugimi znašla lokalna mafija, tajkuni in koruptivni politiki. Novinarji in razne medijske pomembne osebe pa niso bili daleč za njimi.
'Seveda,' je pokimal Stanko in postal na vratih, 'Te bo štrudla poklicala, da se zmenita.' Na javni upravi so imeli veliko dela, čeprav so se zadnje čase bolj kot s strankami ubadali sami s seboj in bližajočo se napovedano stavko, saj je bil javni sektor v razsulu. Družbenopotrebno delo pa je seveda ostajalo, tako da je delež moralno padel tudi na pleča državnih superoseb, sam pa je tudi sem in tja smuknil v identiteto Urbanega risa; modri hokejski reprezentančni dres in gasmasko je imel vedno na dosegu, sadaj oboje varno spravljeno v službeni torbi.

V pisarni je izpolnil le še par obrazcev, nato pa za ta dan ni imel več pametnega dela, tako da je sklenil, da bo kmalu spizdil domov. Predavanj še ni bilo, čeprav so bili urniki že določeni, izpitno oddobje pa je bilo v polnem teku.
Na hodniku se je gneča sicer nekolikanj razrečila, a se je še vedno moral kar potruditi, da se je prerinil do avtomata s prigrizki. izbral je vrečko z arašidi in počakal, da je stroj sprostil izbrani izdelek. Ravno ko se je hotel obrniti, je vanj trčil neki neznanec in brez opravičila stekel naprej.
Stanko je šele čez par trenutkov opazil, da mu je pajsnil aktovko. Z dresom in masko.
'Pizda,' se je pridušal, iskal neznanca v gneči na hodniku. Sicer Urbani ris z izjemo parih omemb v lokalnih brazplačnih časoisih ni bil posebno znan v javnosti, a kdo bi ga lahko vseeno povezal z njim, Stanko pa si trenutno ni spet želel pozornosti medijev in, kar je huje, države. Kazenski postopek in kasnejši zapor sta ga streznila.
'Drž'te ga,' se je od nekod oglasila neka študentka, ki tekla po hodniku; pred njo se je rinil skozi množico nek trenirkar, isti neznanec, ki ga je ravno prej okradel.

Stankota je kar vrglo v tek; v dveh skokih je bil čez hodnik, nato po preddverju skozi avtomatska vhodna vrata fakultete; preskočil je stopnice, pristal v prevalu, bil samo par korakov za tatičem.
Na ulici se je ubežnik hotel pomešati med mimoidoče, a Stanko ga je hitro našel, ga zasledoval skozi arkade proti centru, mimo zožitve ceste ob gradbišču do avtobusne postaje. Ni se ubadal s semaforji ali pločnikom, ampak je tekel za njim kar po cesti, se gibčno in srečno izogibal vozilom.
Skočil je na ustavljen rdeč bmw, z njega zlezel na zeleni mestni avtobus, kartice urbane tako ali tako ni imel, ropotaje tekel po od jesenskega naliva mokri strehi le-tega, na pločniku spodaj zasledoval pobeglega, ki se je nespretno in dokaj amtersko zaletaval v čakajoče na postaji. Verjetno je bil kakšen lokalni odvisnik.
Vzel je zalet in se pognal s strehe avtobusa, pristal na hrbtu roparja, ga podrl na tla; oba sta se zavalila po mokrem pločniku. Stanko je bil hitro na nogah, se zavalil pod noge bežečega, ga zbil na tla pod seboj, ga parkrat močno boksnil v trebuh in končal s serijo udarcev s komolcev v glavo; krvava moča mu je obarvala rokave obleke, pretepeni ropar pa je grgrajoče nekaj moledoval. Dva dobro merjena udarca v glavo sta ga utišala.
'Safe words are for casuals,' je citiral Stanko.

'A pa ste ga poznali?' je zanimalo policista, ki si je kasneje nekaj vneto zapisoval v beležnico. Vklenjeni ropar je medtem v spremstvu še enega policista slonel ob zidu. 'Ne, jaz ga prej nisem poznal,' mu je zatrdil Stanko in pobral torbo okradene študentke. Ta je pritekla za njima in tudi poklicala policijo, sedaj pa presrečno sprejela vrnjeno torbo z zapiski s predavanj.
'Kaj pa imamo tukaj?' je vprašal nekolikanj debelušni policist in iz Stankove torbe potegnil njegovo gasmasko. Fak, razkritje identitete bi bila zelo zoprna zadeva. Že tek in prekomerna uporaba sile sta bila dovolj sumljiva.
'Igračka. Punca ima včasih zanimive potrebe,'(3) se je znašel Stanko in policistu namenil zmagoviti nedolžni nasmešek, vzel masko in torbo. Kaj si je mislil ob tem policist, ga ni zanimalo, študentka pa se je le pokvarjeno zarežala. Morda jo je kdaj celo imel na predavanjih.

(3 klik)
(4 Dovolj besedi)

SSFIV Turnir, Rezultati

Singles tourney:

1. Champ SLO (Guy)
2. Kurosaki ITA (Akuma)
3. Linked SLO (Balrog / Ken)
4. Kekken SLO (Seth / Abel)
5. Forgo ITA (Balrog / M.Bison)
6. Zio Lollo ITA (E.Honda / Dhalsim)
7. User SLO (Vega)
8. SloArang SLO (Gen)
9. Fapko SLO (Blanka / M.Bison)
10. Purcitar ITA (Sagat)
11. Eli SLO (E.Honda / Ryu)
12. 1muvwndr SLO (Rose / Adon)
13. ASRMare ROMA (Gouken)
14. Floskelic SLO (Sagat)
15. Antonio ITA (T-Hawk / Gouken)
16. Happy Fisherman SLO (Juri / T-Hawk)
17. Cpatko SLO (Ryu / Sakura)
18. Altair SLO (Cammy)
19. Nodrim SLO (Sagat / Juri)
20. Botanic SLO (Ryu / Seth)
21. Suljo SLO (Adon)


Team tourney:

1. Demonfist ITA
Forgo (Balrog), Kurosaki (Akuma)
2. BalrogLove & VegaBeauty SLO
Linked (Balrog), User (Vega)
3. Nameless SLO
World (Rose), Eli (E.Honda)
4. Long & Strong SLO
Kekken (Seth), Champ (Guy)
5. Dissapoint SLO
Morbid (C.Viper), Relix (Rufus)
6. No Name SLO/ITA
1muvwndr (Rose), Zio Lollo (Zangief)
7. ĐEZVA SLO/ROMA
Suljo (Adon), ASRMare (Gouken)
8. All In SLO
Nodrim (Sagat), Fapko (Blanka)
9. Thailand Oil SLO
SloArang (Hakan), Floskelic (Sagat)
10. Amuzzo team ITA
Purcitar (Sagat), Bactrian (Hakan)
11. Team B&B SLO
Happy Fisherman (Juri), Cpatko (Ryu)
12. Team 3s SLO
HudaBolha (Dee-jay), CyberJax (Ibuki)


Final singles
http://www.youtube.com/watch?v=Rh3Dx5EJclM

Final team
http://www.youtube.com/watch?v=hUjgSTgopBY
http://www.youtube.com/watch?v=9qcsXCLuQkc
http://www.youtube.com/watch?v=dNgFbVg7nd8

RIP Potato

http://boards.4chan.org/an/res/857895
Never forget.

Lokalne volitve 2010

Rezultati so bili na žalost spet po pričakovanju.

Welcome to Yankovich county of Tajkunstan.

SSFIV Turnir

Is your body ready?

Sumo VisokeLuči

Zadnji turnir je spet minil prez presenečenja na vrhu, saj je Hakuho suverono odpravil vse borce.

Kaio je uspel zbrati potrebnih 8 zmag z ohranitev ozeki statusa, Aminishiki je bil soliden, Homasho in Takamisakari sta po prešnjem dobrem turnurji tokrat bila pričakovano slabša.

Trudila sta se oba -kazeja in pa Tochiozan, ozekiji pa se niso lih trudili ogroziti končno zmago yokozune.

Končal s pisanjem diplomske

upam, da nea bo potrebnih preveč popravkov in bo zagovor še pred koncem oktobra.

U MAD? No, Just Upset.

Za spremembo je bil 9. dan turnirja v Tokiu dober dan za japonske borce višjega ranga, saj je Kaio premagal Baruta, Aminishoki zvrnil Kotooshuja, Tochiohzan pa Harumafujija. Homasho je takisto zmagal, medtem ko Wakanosato še vedno faila na celi črti.

Sumo, Aki Basho

Tokrat je turnir spet na televiziji, kar mene osebno malo zadeva, saj spremljam stream, je pa zato tolikanj bolje, da se je spet vrnilo par borcev, ki so bili odstotni s prejšnjega turnirja.

Po 6. dneh se moji favoriti držijo po pričakovanjih; Kaio je na 3:3, Aminishki ima 4 zmage, Takamamisakari pa 2, medtem ko je Homasko po pričakovanjih tokrat maloslabši, saj je napredoval po rangu, kar prinaša tudi težje nasprotnike, edino Yamamotoyama se je umaknil že prvi dan, očitno zaradi poškodbe na prejšnjem turnirju. Yokozuna zaenkrat ostaja nepremagan, Kotooshu pa deluje prav tako zelo suvereno.

Also, tokrat je v najvišji diviziji tui prvi kitajski borec, Sokokurai.
http://sumo.goo.ne.jp/eng/ozumo_meikan/rikishi_joho/rikishi_2614.html

"Naduti ljudje so skrajno neprivlačni"

http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/lucija-naduti-ljudje-so-skrajno-neprivlacni/238020

... privlačni ljudje pa so skrajno naduti. imo.

Savage Opress

more like sewage press, amirite?

http://starwars.wikia.com/wiki/Savage_Opress

Now Watching: Starship Troopers 2 & 3

STARSHIPP TROOPERS 2 & 3

Še en primer, ki dokazuje, da folk na internetu deluje po hivemind principu in bodisi zadevo hvali prek vseh meja bodisi šinfa, oboje pa na podlagi nerealih pričakovanj in podrejanju skupnosti.
Starship Troopers film je bil posnet po priznani klasični knjižni predlogi in četudi se ni ravno povsem držal likov, dogajanja in sporočilnosti izvirnika, je vseeno obveljal za spodobno epski film o klanju vesoljskih žužkov.
Ponekod označen tudi kot 'BeverlyHills v vesolju', je ta zmes krvave vojna med militarističnim človeštvom in hivemindovskimi borgi, em, žužki, z dodatkom distraction tits in secksa ter zvrhano mero brutalne karnaže, vse skupaj začinjeno z nacilike naborniškimi reklamami in medijskim aparatom za manipulacijo z množicami, s spodobnimi cgi učinki povsem gledljiva še danes. In enako velja tui za obe nadaljevanji.

Še enega oz. dveh epskih filmov z 100 milijonskim proračunom kakopak ni bilo za pričakovati, ker Starship Troopers franšiza ni na ravni Star Wars/Treka, niti Aliena/Predatorja, četudi je premogla nekaj stripovskih poskusov v slogu slednjih.
Dobili pa smo spodobna filma b-produkcije, ki z malo sredstvi ustvarita povsem zadovoljivo klanje in občasno, po zaslugi telepatsko sposobnih likov, dobesedni mindfuck. Kakopak nea umanjkajo niti vojni heroji, niti našobljene dekline. Slednje so vbistvu v obeh nadaljevanjih celo bolj kjut ino hawt, četudi nižje na plačilni listi.

Zgodba dvojke je minimalistični The Ting/Screamer zaplet z dodatkom Aliena, kjer se skupinica vojakov zateče v utrdbo, osvobodi zapornika in čaka na evakuacijo, žužki pa imajo z njimi svoj načrt. Akcije je veliko, par dialogov je kul ("No wonder we are losing this war, everyone is fucking instead of fighting."), posebni učinki pa, kar se tiče cgi žužkov, so na veliko višji ravni od onih v trojki, kjer izgledajo kot zanič ps2 animacija. Motiv pranja možganov je lepo prikazan na obeh straneh, ostali militaristični elementi pa so bolj zabrisani.

Tretji del postreže z bolj celotno galaksijo obsegajočim dogajanjem, tako da par prizorov spomni na Star Wars, vrne se tui lik iz prvenca, vse pa se vrti okoli skymarshalla (dat song), njegovim reševanjem in god emperorjem, em, vrhovnim žužkom. Osrednji trije liki spomnijo na enko in StarWars obenem, igranje je temu primerno, ponekod je zgodba sicer nekolikanj nelogična iz zmedena, a se vseeno lepo naveže na predhodnika in v malček prekratkem času stvari pripelje do srečnega konca. Jolene Blalock je od daleč sicer uber hawt, od blizu pa izpade preveč plastična (I can't fap to this). Poskrbljeno je za dobro merico karnaže in tudi golote (suddenly tits, 3 pairs of them. also, butts.), žal ne s strani gospodične Vulkanke, ki je denimo v Legend of the Seeker izgledala neprimerno bolje, kakor tudi na vseprisotno militaristično propagando.

Kdor je pričakoval epsko zgodbo in klanje prvega dela, bo žal razočaran, kdor pa želi 'zgolj' nove epizode v vojni proti vesoljskim hroščem, enkrat v space marine načinu, drugič pa v sirasti soap operi, pak ne.

Standard pada

Splošni standard pada, da o minimalnem sploh nea govorimo, to pa se odraža na več področjih.

Na eni strani mestna občina uvaja nov način pobiranja smeti in ločevanja odpadkov, na drugi strani pa stanovalcem odteguje minimalno civilizacijsko dobrino imeti smetnjak pred hišo.

Pri iskanju partnerjev lahko izbiramo med skurbanmi najstnicami in 20+ kešpičkami, oboje pa pride v različnh okusih; od kmetic, piflark, wanabe geekic, čefurk do mainstream trasha in artrfagic, tortico pa vzame kombinacija skurbane piflarke, čefurke in kešpičke, ki je še posebno primerna za alfa samce.

Tv program je napolnjen z telenovelami in forenzičnimi/odvetniškimi serijami, kar da že tako preveč multisposobnostno naravnanemu življu še dodatno vzpodbudo, da misli, da zna vse. Na drugi strani sestavljalci programa očitno ne znajo zavrteti animirane serije v pravilnmem vrstnem redu niti ne predvajati vseh delov, ampak raje ponavljajo le par delov. Brain dead much?

Forumska populacija in kvaliteta prispevkov se niža v razmerju z večanjem dostopa do interneta. Mar bi ostali na facefucku, normalni del neta pa pustili na miru.

'Hur dur, js se nea spoznam na to, nimam pojma, za mene je vse isto', niso legitimni izgovori, kakor tui ne nepoznavanje prava. Ignorantski mainstream idiot pač še ni minimalni standard (upam).

My Library > Public Library

my face ko imam v domači knjižnici in eksternem disku proporcionalno večjo koncentracijo epskih in kvalitetnih knjig in stripov kot pa lokalna knjižnica, knjigarna in trafika, poleg tega pa je še lažje dosegljivo in bolje urejeno.

Nagoya 2010 Basho: Recap

Danes je bil zadnji dan juniljskega sumo turnirja. Zmagovalec kakoak spet ni bil vprašljiv, saj Hakuho z izjemo parih zanimivih dvobojev ni imel težkega dela in ostaja še naprej edini yokozuna. Meh, po upokojitvi Asashorya in Chiotaikaiya ter izključitvi Kotomitskuja, je vse skupaj pe manj zanimivo,

Moji favorotiti so nekje na polovici turnirja omagali zaradi poškodb; Kaio je začel dobro, nato aprkrat izgubil, se nato umaknil, enako Aminiski, ki je po poškodbi pravomopko opravil formalne obveznosti in nato odšepal. Yamamotoyama pak je tui imel bolj slab turnir, nakar je zarai pokodbe odstopil. Vsaj Takamisakari je zbral 9 zmag.

Zaradi umika Kaia in parih manjkajočih ostalih zaradi upokojitev in izključitev je prvič v zgodovini prišlo do stanja, da med ozekiji in yokozunami ni bilo niti enega japonskega borca. Japan, are you even trying?

Svetle izjeme stabila le Homasho in Kokoryu, ki sta skupaj z Aranom tudi odnesla stranske nagrade. Par borcev pri vrhu je pak imelo zelo slab turnir, tudi od uspešnejših pa nihče ni ogrozil yokozune.

Kako naprej? zaradi mafije in stav je bilo kar veliko pretresov, lokalna tv je nehala prenašat turnir, tako da je ostal le live stream. Veliko borcev je dobilo taknšen in drugačne kazni, zagotovo bo tudi nekaj premikov na lestvici.

vids:
http://sumotalk.com/forum/index.php?topic=1013.0

The Failure of Fandom

Ne glede v kateri spletni skupnosti se udejstvujem, opažam da se mi hivemind posameznih fandomov gabi. Najsi bo to sumo skupnost s svoim henka hejtanjem in hollier than thou nakladanje, srk s svojim poveličevanjem sf in splošnim zda mindsetom, theforce.net kontinuitetafagi, wishlistarji in fleetjunkiji, domači scifi jokavi'pisatelji' ali pa športni feni na raznih forumih, da se raznih imdb in podobnih mainstream strani sploh nea omenja.

Zato sem na netu večinoma v lurk modu in samo poberem, kar nucam.

World Cupa je konec...

... tako da bom sedaj lahko v miru pisal diplomsko, spremljal sumo (live stream: http://sumo.goo.ne.jp/hon_basho/torikumi/eizo_haishin/asx/sumolive.asx) in nato atletiko (diamantno ligo in evropsko prvenstvo), vmes pa si še pogledal posnetke z EVO 2010 (http://www.eventhubs.com/news/2010/jul/09/evo-2010-live-stream/)

Way of the Rikishi - part 4

Še par izobraževalnih linkov;

live stream turnirja

2 foruma;
http://sumotalk.com/forum/
http://www.sumoforum.net/

2 uporabnika s posnetki turnirjev/dvobojev;
http://www.youtube.com/user/JasonsinJapan#p/
http://www.youtube.com/user/nullf#p/

in par sumo iger;

Dosukoi Densetsu (psx)
http://psxdata.snesorama.us/games/J/D/SLPS-01984.html

Domo-Kun No Fushigi Terebi: Sumo Game (gba)
miniigra z Domo-Kunom
http://en.wikipedia.org/wiki/Domo-kun_no_Fushigi_Terebi



Eat! Fat! Fight! (wii)
Futranje ino faitanje; srž sumo, takorekoč. Wimenz included (This is blasphemy! This is madness!).


flash igrica
http://www.freeonlinegames.com/fighting-games/sumo.html

also; Zelda:Twilight Princess je imela sumo segment
http://kotaku.com/213978/hands+on-the-lege...rincess-part-ii

Short Story 28: Urban Bikini Dare

"Daj pokaži joške!" se je pijano zadrl nekdo iz množice, ki je ob zvokih preglasnega turbofolka in hripavega napovedovalca družno navijala pod velikim odrom na Prešernovem trgu in na velikem ekranu spremljala odločilno nogometno tekmo Slovenija:Anglija. Kljub prijetnemu poletnemu vetru in parim spitim smirnoff brizerjem je bilo v tek gneči soparno vroče in Anja je tako svinjsko švicala, da se ji je vijolična majica lepila na hrbet, za nekaj potu pa je bila prepričana, da ni njen, saj je množica v gneči pritiskal zdaj na eno zdaj na drugo stran.
Razgalitev bi ji po eni strani kar prijala, a kakor je stavila s kolegico je to nameravala narediti šele v primeru, da bi Slovenija danes zmagala in se tako uvrstila v nadaljno tekmovanje. Trenutno je bil rezultat neodločen, do konca pa samo še 4 minute.
Črnolasa Anja je bila, tako kot njena kolegica, študentka drugega letnka prava in po končanem izpitnem obdobju sta se lahko brezskrbno posvetili spremljanju tekem in navijanju za svoje favorite. Podkrepljeni z nekaj breezerji in sixpackom sta tako sredi vročega junijskega popoldneva glasno navijali za Slovenkso reprezentanco.
"Dajmo naši!" se je zraven drla rjavolaska Tina in mahala z zastavo, "Kdor nea skače ni Slovenc!" Spila je velik požirek, se malček polila po bradi in razposajeno pogledala po Anji. "Boš držala obljubo? V kopalkah čez center, če zmagamo?"
"Itak, stara. Samo počakaj do konca tekme." Ni se hotela prehitro veseliti, saj je videla, kaj se je zgodilo na tekmi med Ameriko in Alžirijo. "Juu-hu, še minuta. Vzdžite!" V zanosu je potegnila gor majico in samo v modrčku razposajeno potresla z joškami pred zbrano publiko, a je večina folka gledala na ekran. Fantiči niso vedeli, kaj zamujajo.
Sodnik je končno odpiskal konec tekme. "Amagad! naprej gre-" njuno dretje se je izgubilo med množico ostalih, ki so začeli rajanje po trgu, nazdravljati in plesati. "Veš kaj sledi," je rekla Tina.
Najprej je Anja sicer nekolikanj pomišljala, nato pa je le slekla majico in nato zvlekla s sebe še ozke kavbojke; ostala le v črnih bikinkah.
"Nekoga je pa sram," se je zahihitala Tina, nekaj šarila po fotoaparatu.
"Kar tiho bodi," je nekolikanj rdeča v obraz siknila Anja, "nisi tukaj ti samo v kopalkah."
Folk okoli se je le bežno menil zanjo, saj je večina proslavljala, ostali pa so le hiteli čez trg po opravkih. Še dobro, si je mislila Anja, pobrala sandale v eno roko, z drugo vrgla preostalo obleko Tini in se v njenem spremstvu bosa le v črnem bikiniju in sončnih očalih odpravila navzgor po Čopovi ulici.
"A snemaš?" je vprašala, medtem ko je poskušala čimbolj naravno in dostojanstveno hoditi po ulici, ne da bi se zaradi popitega alkohola preveč zibala, in zaradi kopalk izpadla preveč kurbiš. Tangic ali česa pdobnega si seveda ni upala obleči danes, a tudi te so bile dokaj majhne in nizko na bokih, njen majhni trebušček je krasil moderni pirs.
"o ja, tole gre direkt na fejsič."
Nekateri mimoidoči so se smejali, drugi zmajevali z glavo, par frocov je nekaj spraševalo starše in kazalo nanjo, ena bakica je nekaj sitnarila o morali, a je Anja ni dobro slišala, saj je od trga še vedno prihajala bučna glasba, Tina pa je s seboj imela tui ipoda, ki ga je sedaj navila do konca, tako da sta obe migali ob zvokih Keshe.
Pred smrdečim burek štantom sta ju opazila dva mladoletna čefurja, ki sta očitno špricala šolo, in sta kakopak takoj na ves glas začela sikati in primerjati, enemu pa je uspelo tui tuliti kot pes. "Stara, kwa," je zmajevala Anja, kolegica pa je le še naprej snemala njuno odisejo po ulici.
Ko sta stali na semaforju pred pošto, je bila Anja seveda deležna kar nekaj osupljivih pogledov, na drugi strani ceste pa jo je sploh očitno neki neznanec skoraj slačil z očmi. Ker geek, si je mislila, in z rokama odstotno potegnila hlačke še nižje, da so komaj še pokrivale njeno razmočeno pičkico, si šla z enim prstkom vanjo, si nato med prečkanjem ceste pred onim neznancem počasi polizala prst.
"A upaš it zgoraj brez?" je vprašala Tina, ko sta še po Cankarjevi ulici; še vedno po centru, a manj obljudeno.
"A če si upam?" si je Anja posesala ustnice, se zasmejala in počasi odvezala trakce bikinija; njene gole joške so prikupno zanihale, ko jih je osvobodila odvečnih krpic. Vzela jih je v roke in pomencala po bradavičkah. "A imam lepa, a?" je vprašala naključnega mimoidočega, nata Tino "JIh hočeš polizati?"
"Saj nisem prfuknjena lezba," jo je ta zavrnila, klikala na foto, "Evo, še ena za na net. Nasmeh, prosim."
"Kešpička for teh win," se je nasmejala Anja in nakazala s prstoma. "Podaj mi še en brizerček."
Šetali sta čez izpraznjeni park pri parlamentu, ko je Anjo zatišalo lulat. "Počak mal, bom takoj," je rekla kolegici in stekla čez travo do edinega grmovja. Vrnila se je kmalu, z nemarnim nasmeškom na obrazu in hlačkami v rokah. "Mokre so bile, pa sem jih slekla," je povedala. "Greva do zdaj avta."
"A tole je obrambno ministrstrstvo, a ne?" je vprašala Tina v sosednji ulici, medtem ko sta pred policijo čakali na semaforju, mahali avtom. "Ti, nea vem, nisem s tega konca," je odkimala Anja, se nato nečesa spomnila. "Make fuk, no war!" se je zadrla pred stavbo ministrstva, se pojoškala z rokami.
Zavili sta v ulico, kjer sta pustili avto. K sreči ni bila zelo prometna, zato se je Anja, s sandali v eni in smirnoffom v drugi roki kar po sredini ceste sprehodila do njunega avta, na poti pomahala neznancu na oknu.
"Fak, stara. Zbrišiva, preden naju popišejo," se je zahihitala Anja in smuknila na sovoznikov sedež, si hitro vlekla gor hlačke. "Ajmo, kaj še čakaš?"
"Sam na fejsiča sem naložila slikce. Evo, zdaj pa greva."
"Jaz sem že prišla," se je pokvarjeno zarežala Anja, "Pa ti?"

Japan, Are You Even Trying?

Japonski borci so, vsaj kar se vodilnih mest v najvišji deviziji tiče, v manjšini napram tujcem, predvsem mongolom. Na sliki so obarvani tuji borci.



18 od 42 je tujcev, 5 med prvih 6.


Lestvica priljubljenosti tujih borcev;

1st Takamiyama
2nd Kotooshu
3rd Baruto
4th Konishiki
5th Musashimaru
6th Hakuho
7th Harumafuji
8th Asashoryu
9th Akebono
10th Kyokushuzan
11th Kyokutenho
12th Hakuba
13th Kokkai
14th Asasekiryu
15th Tochinoshin

souce:http://www.sumoforum.net/forums/index.php?showtopic=25776

Kotomitsuki

Zadnje čase spet bolj podrobno spremljam sumo, tako da sem bolj na tekočem z dogajanjem, četudi eurosport že leta ne predvaja turnirjev.

Tako se je predkratkim od aktivnega suma poslovil še eden od mojih fanfavoritov, Kotomitsuki, ki je bil izključen zaradi nelegalnih stav. Hja, dokaj pogost pojav na jp.

http://en.wikipedia.org/wiki/Kotomitsuki
http://www.sumo-webpaper.com/Sadogatake/Kotomitsuki_pics.htm

Now Reading: Timothy Zahn - Outbound Flight

Zahnova Heir to the Empire trilogija je začela moderno dobo SW EU materiala, konkretna knjiga pa je soliden prequel, vendar se mora skoraj obvezno brati skupaj s Survivors Quest, saj je veliko stranskih likov in dogodkov, ki se medknjižno navezujejo. Sicer je tale scifi knjiga spodoben franšizni izdelek, vreden branja, še posebej ker so novejše sw knjige bodisi nepotrebne stranske zgodbe bodisi nekoherentne in razvlečene serije.

Osnovna fabula se plete okoli projekta raziskovanja sosednje galaksije s strani Republike in jedijev, v to pa se vmešajo sithi in lokalno prebivalstvo. Ker zahn rad uporablja svoje izvirne like, so mu verjetno založniki zabičali, da vštuli noter tui Anakina in ObiWana, saj je njuna vloga zanemrjiva, predvsem pa porabita preveč papirja od circa 400 strani dolge knjige. Ostali liki so večinoma kul; prednjači seveda mega takntik in manipulator Thrawn, jediji bi potrebovali malček več prostora in časa, da bi se izvili iz klišejev in zahnizmov, na dnu pa je nepotrebna dvojica, ki spremlja car'dasa (ki je nadomestek za Pellaeona); klišejskih korelijcev je namreč preveč. Na drugi strani je C'baoth aroganten jedi, ki po vzoru Sifo-Dyasa namesto vojske klonov hoče narediti novo jedro jedijev, a preveč hitro prestopi na Temno stan, njegova pripravnica pa je slab nadomestek za Maro Jade.
Slogovnih zahnizmov tokrat ni preveč, dialog je na ravni, zgodba ima kar nekaj zasukov, wheels within wheels manipulacije in taktiziranja, vendar se dokaj tekoče razplete, motiti zna le to, da je glavni razplet poznan že od prej.

Best Korea

Best Korea wins 1:2



also, manly tears
http://www.youtube.com/watch?v=Gn1_Jbapvmw

Short Story 27: Fanfiction: SW: Avakadoo - part 3

Z južne strani utrjenih okopov naselbine je raznobarvno osvetlitev sovražnih laserjev in raznesenih teles začasno zamenjala enobarvna, a zaslepljujoča belina naravne strele, ki je neznajala bližajočo se nevihto, preko nemih zidov, tu in tam poraščenih z lišaji in mahovi, poslalo zlovešče, mrtve sence visokih stolpov citadele in slokih monolitov, ki so krasili notranjost mesto Nysaka, negibno bedeli nad prostranim trgov in pristajalno stezo; na sredini centralnega trga je sameval umetelno razzraščen koralni vodomet, počasi bruhal hladno pitno vodo, gladino katerega so zmomotile le občasne dežne kaplje.
''Preklicane horde nevernikov so prebile našo obrambo na vzhodu in severu, a zaenkrat drugje naše sile vztrajajo pod pritiskom,'' je govoril mali vilip, oblikovan po trenutni podobi prefecta Maharja. Ta nikakor ni bil ponosni intendant, ki modro in odločno vodi nižje sloje, in ko bi bojevnik ne poznal glasu nadrejenega, četudi sedaj nekolikanj jecljavega, bi ga bil ob srečanju na ulici ali svetovni ladji le surovo odslovil in poslal med Osramočene. Sedaj pa je le nemo poslušal prefectove ukaze in razmišljal, kako naj jih izpolni. Neverniki so se izkazali za enakopravne nasprotnike že v borbi v orbiti, in kakor je bilo to sedaj težko priznati, tudi na razbrazdanem površju planeta. ''Vseeno moramo okrepiti naše sile v mestu in preprečiti kakršnekoli poskuse infiltracije.''
Mokra dežna kaplja mu je kanila na razrezano visoko čelo in se počasi zapeljala po brazgotini do ostanka nosu, kanila na edino preostalo, spodnjo ustnico.
''Da, prefect,'' je pokimal Hagratuf iz bojevniškega klana Pfuuter, nato čakal na nadaljna navodila. Čakal je zaman.
Le šum od strani temne ulice ga je opozoril, da se nekdo bliže, več pa ni mogel narediti, le z grozo opazovati, kako mu je rezilo jarke vijolične svetlobe prebodlo trup na ranljivem delu njegovega živega oklepa, v trenutku izžgalo notranje organe, po vsem životu poslalo val strašanske pekočine, ki se mu je nasladno razširila po vsem odmirajočem živčevju. Umrl je v poslednjem užitku lastne bolečine.
Stopivši preko ohlajajočega se trupla je Jaina previdno premotrila stražarsko stezo okoli obzidja in daljši pogled namenila temnim kotičkom trga, iskala praznino v Sili, ki bi jo opozorila na sovražne enote. Zaznavala ni ničesar.
''Nemara je še kakšen,'' je podala v temni nočni zrak, ki se je iz minute v standardno minuto bolj ohlajal zaradi priajajoče nevihte, kakor tudi zaradi odpovedovanja vongovske biotehnologije za teraformiranje planeta. Hladen piš vetra jo je zadel v bok, ovil črno ogrinjlao okoli njene sloke, drobne postave, popihal drobno kapljico krvi, ki ji je stekla od rane na licu, kjer jo je zadela rezilna bolha, biološko metalno orožje Yuzhaan Vongov.
''Ne, ta obhodnik je bil zadnji,'' je potrdila Sedna, ki vzsled svoje čelade ni utrpela slične poškodbe. Poleg zaščite pa ji je arhaična, a tolikanj bolj funkcionalna oprava nudila tudi senzorsko supreriornost glede zaznavanja okolice, kar se je na bojišču Avaaakaduja izkazalo za precejšnjo prednost. Vseeno pa je sama bolj zaupala v svoje sposobnosti in Silo, ki ji je dajala pravo, dejansko moč, popolnoma neprimerljivo s tisto, ki jo je omogočala tehnologija.
''Sedaj se moramo samo še prebiti v centralno citadelo,'' je izvivši se iz sence visokega monolita dejala Ashika, pogledala v bliskajoče se nebo in zavzdihnila. ''Upam, da bodo ostali dovolj dolgo odvračali pozornost.'' Poleg nje sta se iz večernega mraka izoblikovali postavi dveh republiških vojakov, edinih preživelih iz spremstva obeh jedijk. Mandalorijci, ki so bili pripuščeni zraven v manjšem številu, so imeli le enega težje ranjenega, ki je ostal zadaj, in tri z lažjimi poškodbami.
''Tak je načrt,'' je pokimala Jaina in hotela stopiti naprej preko glavnega trga, ko je Sedna dejala: ''Vidim, da imate tudi tukaj svoje oboževalce, poveljnica Organa. Če boste kdaj izgubili naklonjenost v Republiki, lahko še vedno računate na vernike med Yuzhaan Vongi.'' Pokazala je na bližnji monolit.
''Sedmeri corelijski pekli,'' je zaklela Jaina, ko je razločila, kaj le-ta predstavlja. Medtem ko so ostali kipi vzdolž trga in glavne ulice predstavljali različna božanstva iz vongovske mitologije, je pričujoča temna skala nosila izklesano obličje boginje prevare, Yun-Harle, po kateri je ona sama tekom vojne prevzela ime in zavoljo kljubovanja in zavajanja nasprotnika igrala takorekoč vlogo same boginje Zmikljivke.
''Preklicani sithovski izrodki so prav na vsakem okupiranem planetu morali postaviti pomnike svojim sprevrženim bogovom.'' Postrani je pogledala po iznakaženi podobi božice prevare. ''Na Silo obetam, da ji vsaj po zunanjosti nisem podobna.''
''No, vsaj ne še, zaenkrat,'' se je namuznila Ashika, medtem ko Jaina ni mogla razločiti kaj si o tem misli zamaskirana poročnica Sedna, skozi Silo pa ni zaznavala ničesar.
Kar je bilo pravzaprav čudno. In nevarno. Medtem ko je skozi Silo jasno zaznavala republiške vojake in bolj prikrite Mandalorijce, je bilo mesto okoli njih velika praznina. Kar je lahko pomenilo le eno.
''Prihajajo,'' je siknila in istočasno priklicala v življenje temno vijolično rezilo svojega meča, ga že v naslednjem hipu uporabila na Vongu, ki jo je skoraj presenetil izza sosednjega monolita. S kotičkom očesa je zaznala večjo skupino sovražnikov, ki se jim je bližala z druge strani trga, medtem ko je prebodla naslednjega nasprotnika, naredila dvojni salto in premet preko dveh vrženih otrdelih živih kopij, pristala v prevalu in posekala nepripravljenega sovraga.
Ostali soborci niso tako hitro reagirali na nenadni napad in preostala republiška komandosa sta padla pod letečimi bolhami, ki so malo prej oplazile Jaino. Iz Mandalorijskih vrst se trem ni uspelo izviti iz obroča nasprotnikov, medtem ko je Sedna efektivno dvoročno odstrelila napadalca, slepo ustelila za svoj hrbet in tam prav tako zahvaljujoč merilnim senzorjem v svoji čeladi ubila enega Vonga.
Odbijajoči žive izstrelke in parirajoči ampfipalice sta Jaina in Ashika dospeli do sredine trga, dolge sence sprevrženih božanstev so nemo opazovale krvavo umikanje republiške enote pod navalom nasprotnikov.
V trenutku nepazljivosti in preobremenjenosti je Ashika dobila udarec v ramo, ki je spremenil smer njenega zamaha in jo pustil odprt napadu, kar je bližnji Vong takoj izkoristil in zasadil svoje kopje v njen trebuh, globoko posilil v njo, da je prebodena klecnila na tla, v krču krvavo bruhnila.
''Neeeeee!'' je zatulila Jaina in s podvojeno močjo presekala bližnjega napadalca, nato s Silo dvignila ploščice iz tal, jih sunkoma poslala v množico, ki je popadala razcefrana od pršča drobnih, ostrih koscev. Živi oklepi Vongov niso prenesli nenadnega napada, za lepo število pa je poskrbela Jaina sama, jih poslala na srečanje z Yun Yammko, Klavcem.
''Ne moremo ji več pomagati,'' je pošastno milega glasu, ki je deloval tako nerealno skozi filtre njene čelade, dejala Sedna, skušala zadržati Jaino, da se ta ne bi v navalu obupa in jeze sama zagnala v gomilo sovražnikov, obračunala z njimi osebno. ''Če še ni mrtva, jo bodo že še pokončali. Ne tvegaj svojega življenja po nepotrebnem.''
''Po nepotrebnem!?'' je zatulila Jaina. ''Tiho mi bodi, mrha! Rešiti jo moram! Vem, da jo lahko!'' Ne bo pustila Ashike ali njenega trupla nasprotnikom, da jo onečastijo. Kakor je povrnila Anakinovo truplo, bo tudi to, pa naj stane kar hoče.
Še zadnja dva Mandalorijca sta padla pod prevladajočo silo Vongov, in Jaina bi skoraj zadobila novo porcijo letečih bolh, ko ne bi Sedna skočila pred njo in jo potegnila na tla, da je smrtonosni roj poletel nad njunima glavama.
''Umik je pametna izbira v takem stanju,'' je razsodila Sedna, od pasu odpela granato in jo zagnala pred napredujoče sovražnike. Eksplozija je bila silovita in oglušujoča, nekaj kosov raznesenih teles je padlo tudi pred Jainine noge.
''Se bom kar strinjala,'' je šepnila Jaina, poprijela ponujeno roko in nato sledila Sedni v temo bližnje stavbe.

''Kakšen zapuščen kotiček,'' je posmrknila Jaina in se še bolj zavila v svoje temno ogrinjalo, stisnila glavo v mokro kapuco, skušala pregnati sliko prebodene Ashike iz svojih misli. Dež se je ulival vedno močneje, kapljal v malo lužico v temnem kotu porušene sobe.
Napol porušeno kapelo sta odkrili po naključju, ko sta bežali pred Vongi, se izmikali njihovim stražarjem in iskali začasno zavetje. Oprsk na licu se ji ni hotel začeti celiti, navkljub uporabi Sile, medtem ko je rano na nogi in obeh rokah, le manjše ureznine sicer, že oskrbela z bacto. Sedaj se je poskusila spraviti v meditativni trans, zbrati svoje misli in se pripraviti za odločilni spopad. Ob ostankih razbitega obrednega vodnjaka je Sedna stala do kolen v zelenskasti vodi, odlagala svoj mandalorijski oklep.
Izpod čelade se je izvil dolg čop črnih las, ki je ustrezal barvi mehkih dlak med Sednimi nogami, ki jih je Mandalorijka razgalila snemivši spodnji kombinezon, si pazljivo izprala rani na stegnu in boku, počasi vse skupaj povila z bacta-prevezo. Modro zelene kapljice na njenem trebuščku so se lesketale v mesečini, počasi polzele nižje.
''Kaj nameravamo sedaj?'' je vprašala Sedna, si obrisala kri s polnih prsi in začela napravljati oklep.
''Nameravamo? Ti ne boš naredila ničesar. Jaz grem naprej, v Citadelo.'' je Jaina vstala in stopila do okna, pregledala ulico zunaj, pogledala po Mandalorijki. ''Potrebuješ pomoč pri oskrbi?''
''Kar obdrži svoje umazane roke ob sebi, jedijska prasica,'' jo je zavrnila Sedna. ''Če ne bi bilo tvoji igračkanj s Silo, bi bili moji soborci še živi. Tisto z tlakovci je bilo povsem nepotrebno,'' je dejala, ko je Jaina ni takoj razumela. ''Mandalorijci bi drugače izvedli napad. In z manj žrtvami.''
''Kar sem storila, sem storila. Za obžalovanje v tej vojni ni časa,'' je povzela Jaina. ''Če dovoliš, sedaj bom šla. Nekaj bitij imam za pobiti.''
''Jaz grem seveda zraven.''
''Morda me nisi prej dobro slišala ali hotela razumeti, mrha,'' je siknila Jaina. ''Naprej grem sama. S Silo se lahko prebijem naprej, ti bi me samo zavirala pri-''
Ne uspela dokončati, saj je bila Sedna v trenutku preko sobane in jo z močnim udarcem komolca zbila po tleh, med stisnjenimi zobmi od jeze, ker se je pustila tako lahko presenetiti, je Jaina okusila tudi svojo toplo kri.
Ne da bi čakala, da bi vstala, ji je Mandalorijka poslala par močnih brc v bok in hotela zariti svoj težki škorenj še v Jainin mehki nezaščiteni trebuh, a je ta le uspela z rokama pokriti občutljivi predel, zadržati polno moč udarca od svojega nerojenega otroka.
''Preklicana jedijka,'' je izpljunila Sedna in skušala osvoboditi nogo iz Janinega prijema, ''Samo na svoje maščevanje in korist misliš. Moji soborci niso umrli zaman, da bi le ti dobila zadoščenje in ubila prefecta.''
''Počasi te imam zadosti, mrha,'' je kratko dejala Jaina, odrinila njeno nogo in celo Mandalorijko hkrati, jo poslala na tla, istočasno s Silo ustvarila močan telekinetični sunek in ga poslal vanjo. Sedni je vzelo sapo in je vsaj za trenutek prenehala z nalaganjem nesmislov.
''Ti in tvoja družina ste že predolgo na oblasti,'' se je odkašljala Sedna, se skušala pobrati, pa jo je Jaina surovo zbila na tla, z nogo pritisnila na njen sapnik. ''Niti besedice več, mando'a.''
''Če imaš še toliko energije v sebi, jo raje uporabi v borbi zoper Vonge,'' ji je dejala Jaina, utrujeno sedla na podrto drevo. ''Medsebojni pretep ne bi ničesar rešil.''
''Kakor ukažejo, ... poročnica,'' je počasi pokimala Sedna. ''Bržčas so bile moje besede nevredne mandalorijke. Ta bojevnica bi rada zaprosila za uradno opombo. Ob prvi priložnosti bom podala poročilo poveljinku Dowzgami in predlagala degradacijo čina.''
''No, storiš lahko, kakor te je volja,'' je pokimala Jaina. '' A le če obe preživiva. Sedaj pa imava skupno nalogo za opravit.''

Visoki Prefect Mahar je domneval in upal, da mu iznakaženi bogovi le niso odkazali pomoči in podpore v tej bitki zoper heretike. Kako bi se le lahko primerilo, da bi pomilovanja vredne mehanske sile nevernikov zmogle kljubovati, kaj šele premagati biološke elemente Yuzhaan Vong armade. Nepojmljivo in nepredstavljivo, vsaj kar se večjih spopadov v tej galaktični vojni tiče. Kakor se je današnji dan končeval, je imel razloge sklepati na dober razplet in zmago.
''Ta nevernica se nam je predala, prefect,'' je naznanil bojevnik in osorno sunil predse sloko postavo v temno ogrinjalo zavite čoveške samice. ''Bila je oborožena le s tem.'' V prefectovo roko je položil kratek srebrn cilinder.
''Nima ravno velike teže,'' je dejal prefect Mahar in potežkal domnevno orožje. ''Mogoče tile jediji ne znajo uporabljati pravih orožij.'' Sicer bi si moral obredno odstraniti roko, s katero je prijel heretično orožje in dati ubiti vojščaka, ki mu ga je prinesel, a v tem času vojne se Mahar ni več obremenjeval s trivialnostimi, četudi so bile pomemben del njegove kulture in vere. Previdno je motril privedeno ujetnico. Če naj bi to bila veleznana Jaina Organa, samooklicana boginja, je vedel, da mora biti dokaj pazljiv.
''Ah, Zmikljivka; poveljnica Organa!'' je dejal glasno in počasi sestopil z oltarnega piedestala, se počasi napotil proti ujetnici, ki je stala ob vznožju stopnic. ''Kako lepo, da ste se nam uspeli pridružiti. Verjamem, da bom zelo užival, ko bom iz tega lepega telesa izvabil krike nepojmljive bolečine, prošnje za skrajšanje muk in priznanje, da si le ničvredna prevarantka.''
''O tem se lahko menite kasneje; jaz potrebujem le plačilo,'' je osorno dejala Mandalorijka, ki je pozorno stala ob strani ujetnice. ''To jedijko sem namreč ujela in privedla sem jaz. Zahtevam nadomestilo.''
''A tako,'' je pokimal Mahar. Sicer je vedal, da so v preteklih letih mandalorijski komandosi delovali v določenih operacijah skupaj z Yuzhaan Vongi, a vseeno ni maral za njihove vrste. ''Pokončajte jo.''

Jaina ni uspela niti zakričati ali kako drugače posvariti soborko, kaj šele, da bi sama uspela posredovati, saj sta ob njej stali dve vrsti težko oboroženih bojevnikov. Lahko je le nemočno opazovala, kako sta dva vojščaka zarila svoji ostri kopji pod Sednina ramena, poiskala nezavarovane predele v njeni bojni opravi, globoko zarinila v njo orožje, ko pa se je Mandalorijka v šoku končno le uspela obrniti proti napadalcema, sta ji ta zapodila v trebuh in prsi še dvoje rezil, jo krvavo poklala na tla; le z najmanjšim stokom je Sedna butnila ob tla, z rokama skušala zadržati lastna čreva v sebi.
''Neeeee!'' je zatulila Jaina, klecnila pod težo Sedninih bolečin in obtož, ki jih je zaznavala skozi Silo, čutila pohajanje njene življenske moči, se zgrudila na tla, medtem ko so njeni stražarji stopili bližje.

''Bolje mrtev prijatelj, kot živ sovražnik,'' je razsodil prefect Mahar, postal ob Sedninem krvavečem telesu, z eno nogo močno pritisnil na njen vrat, da je Mandalorijka bruhnila novo porcijo krvave brozge. ''Domnevam, da sta imeli nekakšen skriti dogovor, Zmikljivka,'' je pogledal po Jaini.
''Nepredstavljivo,'' je podal od strani bojevnik. Bojevnica nam je ob prihodu zatrdila na svojo bojevniško čast, da je jedijko zajela sama.''
''Bedak!'' je posmrknil Mahar. ''Morda je tako lahko zavesti običajne pripadnike nižjih kast, a intendtanti molimo k isti božici, katero skuša ta gnusna nevernica poosebljati.'' Obrnil se je k Jaini. ''Morda se, preklicana mrha, katera si, ne spominjaš dogodkov okoli Mykra, a lahko ti zatrdim, Jaina Solo, da se jih jaz zelo dobro. Jeedaiji se ne predajajo.''
Le kratek smeh se je izvil iz Jaininih ust, nakar je posmrknila. ''Prefect me spet podcenjujejo. Da, še kako dobro se sama spominjam dogodkov na Mykru in tistih pred tem, na krovu žive ladje. Kjer sem bila skupaj z ostalimi jediji podvržena mučenju.''
Pogledala je naravnost v prefecta Maharja. ''Ti si bil takrat zraven; videla sem te. Nisi imel še naziva prefecta, le nižji uradnik na krovu zaporniške ladje si bil. Videla sem te, ko si se naslajal ob naših mukah, spremljal naše mučenje in čakal na krike obupa.''
''Da, Jaina Solo,'' se je nasmehnil prefect Mahar. ''Dobro se spomnim tega popotovanja. Dobro se spominjam tvojih krikov, ko si visela v mučilnici in v mukah tulila, prosila in klicala svoje brate. Veliko zadovoljstvo si nam takrat priredila. Veliko zadovoljstvo.''
Med tisto odpravo se je skupina jedijev pod pretvezo ujetnikov na vongovski ladji pripeljala do gojilnice biološkega orožja zoper njih, tako imenovanih voxnov. Med potjo so bili podvrženi mučenju, ki so ga prenašali, dokler niso prečkali bojne meje in nato prevzeli nadzor nad plovilom. Mahar je bil med mučitelji; Jaina si ga je zapomnila, ga vključila na seznam bitij, ki so ji prišla na pot in, ki jih je nameravala pobiti.
''Priznam, skorajda bi me zlomili takrat, prefect,'' je dejala Jaina, se nekolikanj trpko nasmehnila. ''In tole sedaj,'' je nakazala na Sednino truplo, ''me je le še bolj razjezilo. Nemara sem pobita, razbita; a glej, razbito steklo je ostro.'' Ozrla se je po zbranih. ''Boginja ne bo imela odpuščanja za nikogar.''
Vhodna vrata Citadele so se treskoma zaloputnila, stranski vhodi prav tako; od nekod je zavel tahel piš, prešel veliko sobano; bojevniki so v negotovosti stisnili k sebi orožje, pogledovali zdaj prefecta, zdaj Jaino. Ta se je počasi spravila na noge, iztegnila roko, k sebi priklicala mali cilinder iz prefectovih rok. Prepoznavni snap-hiss je pospremil oživitev vijoličnega rezila; za njim je bil Jainin pošastno mil smehljaj.
Prefect je izdal povelje za napad, a tudi brez tega so vojščaki že krenili nad Jaino, vendar jih je ta pričakala ob znožju stopnic, z mečem odbila v njeni smeri vržene rezilne bolhe in iz rok poslala v njih morilsko silo-strelo; ožgano cvrčeči kosi trupel so napolnili tlakovana tla, zrak napolnili s sebi lastni vonjem smrti.
Še več jih je prihajalo, še več in še več; vsi so popadali pod njeno Silo. Iz sebe je črpala poslednjo trohico energije in morilske želje, vse skupaj usmerjala v sovražnika; jih klala in žgala vse do zadnjega.
Nazadnje je prišel na vrsto še prefect. Kakor črv, ali neimodian, se je skrival za komandnim prestolom in upal, da ga stražarji obvarujejo. Upal je zaman.
Ni marala za njegove prošnje, klice obupa in priprošnje k boginji Zmikljivki; rezilo mu je gladko odrezalo glavo.

Obšla jo je nenadna slabost, ji trgala po telesu, da je Jaina glasno jecnila, padla na kolena., se zvila na tleh, varovalno oklenila roke okoli trebuha. Nekaj je bilo narobe.
Nekako se je priplazila do Sedne. Skozi Silo je zaznavala, da je še živa. ''Potrpi, zdrži,'' ji je šepnila, vzela njeno glavo v naročje, ji pogladila lase z okrvavljenega lica, skušala skozi Silo vsaj nekolikanj zmanjšati bolečine.
''Božica prihaja prepozno,'' je poslednjič dahnila Sedna. ''In, glej!, angeli z Iega mi gredo naproti. Končno bom v počivala v miru.''

''Na koncu smo zmagali, seveda,'' je tiho govorila Jaina malemu hologramu na sredini svoje kajute. Skozi okno je tiho prosevalo belo polje hipervesolja. ''Awakadoo je osvobojen vongovske okupacije, prebivalstvo se bo lahko vrnilo, republiške sile pa se sedaj selijo na naslednjo misijo. Nismo še končali z osvobajanjem tega sektorja. Truplo poročnice Sedne sem vrnila njenim tovarišem; pogreb je bil skromen, a primeren. Ashika je bila prav tako med žrtvami, ki smo jih morali plačati. A ni bila edina.
''Hotela sem biti poveljnica in pilotka, jedijka in boginja, a sem pogrnila pri vseh. Niti angel z Iega nisem, zakaj ti varujejo in nudijo pomoč, uteho. A taka ni bila moja usoda, nikoli ne bo. Mislila sem, da bom lahko skrbela za sebe in druge, varovala najinega otroka, saj dokler bi bila jaz živa, bi bil on na varnem. Motila sem se.
''In na koncu, ko me Tema vzema zase, nisem nič.''

Short Story 26: Fanfiction: SW: Avakadoo - part 2

Soba je bila temna in skorajda prazna. Prazna črnina vesolja in medla svetloba oddaljenih zvezd ter bližje zvezde, sonca Awaka, sta prodirali skozi malo razgledno okno njene poveljniške kajute. Prostor miru, spokoja. Njena meditacijska celica. V ozadju hrumečih ladijskih motorjev se je slišalo ogrevanje turbolaserjev, ki so pošiljali prve snope uničujoče energije proti planetu spodaj. Skozi Silo je čutila nestrpnost posadke, pilotov, poveljnikov, prav tako admirala; rahlo nagibanje orjaškega zvezdnega rušilca, ki se je spravljal v napadalno orbito okoli planeta; bujno življenje, ki je še bilo na zelenem planetu. In praznino v Sili, katera so bili Yuzhaan Vongi in vsa njihova živa organska orožarna. Kakor da ne bi obstajali, ne bili resnični. V Sili ni bilo čutiti njih prisotnosti, življenja. Pa vendar so bili krvavo resnični; njihovi koralniki so bili več kot parni republiškim lovcem, njihove frigate in ostalo asteroidom ali živalskim spakam podobno ladjevje pa dovolj močno za zvezdne rušilce. Njihova orožja so bila živa, neobstoječa v Sili, a resnična. Prenekateri jedi je padel zavoljo njih bioloških scmarkov in kačastih kopij-mečev. Med njimi njen ljubljeni brat Anakin. Boleč spomin na njegovo smrt in njeno krivdo sta ji privreli v misli, kislo se ji je dvignilo v ustih in Temna stran Sile je bila njen spremljevalec.
Soba je bila temna in še vedno prazna. Mehka blazina, na kateri je klečala, je postala pretrda za njena kolena; vstavši se je sprehodila po temni sobi, pohodila razkrajajoče se ostanke vilipa na tleh in na mizi prižgala mali holoprojektor.
V jarki modrozeleni svetlobi se niso pokazali obrisi poveljniškega mostu, niti sojedijev, ki so čakali na talni napad. Niti ni bila podoba v umetni svetlobi njen brat dvojček, predkratkim živ povrnjen iz ujetništva. Njegova izguba in prepričanje v smrt sta jo strla in preoblikovala, voljo in strast je imela le še za eno stvar. Bitka za dobljeno bitko, dokler ne bo vojne konec, boj do zadnjega preživelega, četudi sama pri tem podleže. Gnev in žalost preteklih let sta ji pomagala najti pravo moč v sebi, in pomoč v Sili, ki je poprej ni znala docela izkoristiti za svoje želje. Četudi Sila ni bila pristona v Yuzhaan Vongih, je bila prisotna okoli njih, tako odkazovala na njihovo pristnost. Nikakršen problem ni bil zato zanjo, da je preko vilipa dobila vpogled v dogajanje v prefectovi sobi, se osredotočila na prazna mesta v Sili in iz njih umaknila ves zrak.
''Jag,'' je mehko dejala Jaina, z roko skušala objeti malo holo-podobo svojega ljubega. Ni mogel biti tukaj z njo, dolžnost je imel drugod, a vendar je čutila, da je del njega vedno z njo. Sedaj še tolikanj bolj.
''Kmalu se bomo spustili na površje, veš,'' je razlagala posnetku. Zaradi komunikacijskega molka neposredna zveza ni bila mogoča; to je bil edini način, da ga vidi, mu sporoči kaj se dogaja z njo. ''Njihove sile so izčrpane, koralniki iztrebljeni, vodstvo obglavljeno, prav zdaj začenjamo s planetarnim bombardiranjem. In nenadejana pomoč zaveznikov je z nami. Ne bodo nam pobegnili živi.''
Rahel premik v njej, le skozi Silo in le njej zaznaven, jo je vzdramil iz misli. Ni bila sama; del Jaga in del nje je sedaj počival v njej, rasel, čakal na rojstvo.
''Ne bom dopustila, da bi mi kaj storili,'' je dejala, kakor da bi poznala neizrečene misli holograma. ''Sila je na moji strani. Kmalu se bom vrnila k tebi in vse bo dobro. Obljubim.''
Iz dremavega pogleda jo je zdramil pisk ladijskega sprejemnika: ''Jedijka Organa; enote so pripravljene v glavnem hangarju. Mandalorijci so prav tako ravno pristali. ''
''Sem že na poti,'' je kratko dejala Jaina in stopila do izhoda. Na vratih se je obrnila, pogledala proti še vedno prižganemu hologramu. ''Ljubim te.''
Soba je bila prazna, tema je odšla z njo.
Ashika jo je že čakala pri izhodu turbolifta v glavnem hangarju.
''Vse enote so že vkrcane in pripravljene na spust,'' je podala novice o napredovanju bitke devaronka. ''Izkrcevalne ladje imajo že določene lokacije, prav tako se lovci in bombniki že spuščajo proti površju planeta.'' Nekolikanj je premolknila. ''Mandalorijci so prav tako prispeli.''
''Tako. Predvidevam, da so se lepo obnašali? Ne potrebujemo še dodatnih zapletov.''
''Vzorni kot bothanski piknik,'' je posmrknila Ashika. ''Izrazili so željo, da se priključijo našim enotam. Zaenkrat se admiral in ostali poveljniki strinjajo.''
''Mandalorijci so vedno nepredvidljivi,'' je zmajala z glavo Jaina in hodila vzdolž vrste X-krilcev. ''Pojdiva jih pozdravit in poslušajva, kaj imajo še za povedati.''
Ob ogromni konstrukciji republiškega pristajalnega vozila je bila zbrana mala skupina bitij; dug, dva človeška oficirja in trije pripadniki mandalorijskih borcev.
''Mojster M'Ptivuda, pozdravljeni,'' se je ob prihodu rahlo priklonila Jaina, vljudno pozdravila starega dugovskega mojstra. Lastno njegovi vrsti se je M'Ptivuda pri hoji premikal s pomočjo zadnjih nog oziroma rok, za obleko pa je nosil temno siv brezrokavnik.
''Poveljnik čete Dowzgama,'' je v pozdrav nagnil črno čelado vodilni Mandalorijec. ''To sta moja nadomesta vodnika; komando Dwhem in poveljnica Sedna,'' je predstavil še ostala dva. Vsi trije so nosili podobno opravo; klasične T-vizirane čelade, bojni oklep preko celega telesa in ogrinjala.
''Vse lepo in prav,'' je pokimala Jaina. ''Zahvaljujemo se vam za ponujeno pomoč v vojni proti Vongom, vendar pa se boste morali ravnati po naših oziroma mojih napotkih.''
''Resnično?,'' jo je skozi neprosojni vizir tehtala Sedna. M'Ptivuda zraven je le zaspanega pogleda spremljal razplet dogajanja, prav tako Ashika, medtem ko sta oba oficirja raje živčno stopila vstran in hitela dajati napotke pilotom, vojakom in vsem ostalim, ki sta jih uspela najti. Dobro sta vedela, da ni dobro za njuno zdravje ugovarjati njenim zahtevam in ukazom. Pridna.
''Da. Vaše enote bodo pod neposrednim poveljstvom jedijev,'' je odsekano povedala Jaina.
''Tako,'' je vprašal Dowzgama. ''Mandalorijci radi delujemo sami, v okviru svoje enote.''
''Taka je moja ponudba, Mando. Skozi zgodovino ste se ponavadi postavljali na nasprotno stran Republiki, zato vas bom sedaj imela na očeh. Bodisi boste ubogali moje ukaze bodisi se lahko spravite nazaj v svoje ladje in spravite svoje komando riti v drug sistem.''
''Tako se ne govori Mandotu,'' je naprej stopila poročnica Sedna, hotela ugovarjati, vendar jo je v koraku zaustavilo vijolično rezilo Jaininega svetlobnega meča, ki je zamolklo zabrnelo milimeter od madnalorijkine glave.
''Sama bom presojala o tem, komu in kaj se govori, poročnica,'' je jedkega glasu dejala Jaina. ''Smo na isti strani. Za sedaj. Prizadevajte si, da tako ostane tudi vnaprej.'' Pomignila je proti izkrcevalni ladji. ''Predlagam, da se hitro spravimo v ladje in na planet.''
''Vedno sem domnevala,'' je rezkega glasu dejala Sedna in stala še vedno povsem mirno, ''da jediji izvlečejo meč le če imajo namen prelivati kri, ubijati.''
''In ubit tudi nameravam,'' je pokimala Jaina. ''Ne le enega, ali petih. Če bo potrebno bom osebno pobila vse borce, ki se mi bodo postavili na pot, vključno z glavnim prefectom. Nihče mi ne bo utekel. Ne bo popuščanja, niti milosti. Pobila jih bom. Vse do zadnjega.''

Nebo je bilo modro, posejano z redkimi oblaki, oddaljeni horizont rdeče razžarjen vzsled silovitega orbitalnega bombardiranja. Oskrbovalne ladje republiške vojske so pristajale s privzeto natančnostjo in usklajenostjo, medtem ko so lovci in prestrezniki tvorili varovalno mrežo okoli zavzetega področja.
''To je bilo presneto dobro letenje, poročnica Sedna,'' je sklonivši se izpod svojega X-krilca v spremstvu svojega vedno prisotnega astromech droida Sparkya pohvalno pokimala Jaina in snela čelado. ''Vredno pohvale in omembe, zagotovo.'' Od strani se jima je pridružila še Ashika, kakor Jaina tudi ona le v temnem jedijskem ogrinjalu; ni bilo časa za preoblačenje v klasične oranžne letalske uniforme. Oddaljeno bobnenje eksplozij jim je vsem surovo naznanjalo, da niso v lokalni kantini.
''Mando se ne bori in trudi za pohvalo; ne nasprotnika, ne zaveznika, niti soborca,'' je odsekala Sedna v svojem mandalorijskem oklepu, ki je bil seveda prilagojen njenim fiziološkim značilnostim. ''Žar borbe in občutek pripadnosti svojemu klanu; samozadovoljstvo ob uspešno opravljeni nalogi, zamgi nad sovražnikom; to so primarne strasti, ki ženejo vsakega Mandota.'' Povesila je pogled na stran. ''Vseeno vzeto na znanje, poveljnica Organa.''
''Čast in samozadovoljstvo, pa še Huttovo dostojanstvo ob tem, bi rekla,'' se ni strinjala Ashika. ''Kolikor mi služi spomin in kolikor poznam zgodovino, moram bolj pritrditi tistim bitjem, ki Mandalorijce povezujejo z najemniki, željnih denarnega bogastva in ozemeljske širitve. Kaj porečeš na to, komando-mrha?''
Na začetku vojne z Vongi so Mandalorijci delovali v omejenem obsegu na strani ekstragalaktičnih zavojevalce in se šele naknadno osamosvojili izpod njihovega vazalstva ter se priključili osvobodilnim četam; nezanemarljivo dejstvo, ki pa se ga Mandalorijci in posebno še poročnica Sedna sedaj niso radi spominjali in raje pozabili omeniti. No, Jaina vsekakor ni pozabila takšnih 'trivialnih' dejstev.
''Takšna gibala so prisotna v sleherni galaktični vrsti, da,'' je dejala Sedna, ''Da so med Mandalorijci podobna nagnenja ni moč zanikati. Pa vendar ne vlada nam, ne kot organizaciji, ne kot posameznikom. Kar bi težko trdila za vodstvo republiškega senata; ali jedije, če smo že pri tem.''
''Mar res?'' je siknila Jaina, stopila naprej in uprla roke ob boke. ''Kakšna konkretna oseba, ki bi jo bilo vredno izpostaviti. Določeno ime, morda?'' Ashika zraven je počasi spustila roko k pasu, kjer je počival njen svetlobni meč.
''Ne bomo se sedaj zapletali v akademske debate,'' je počasi dejala Sedna, še vedno srepo strmela v obe jedijki. ''Medsebojni prepir ne bi bil produktiven.''
''Ne bi prišlo do prepira. Niti do nadaljenga podajanja mnenj, kot bi dejali politiki,'' je nadaljevala Jaina. ''Ne skušaj se primerjati z menoj, mando'a.''
''Pozdravljene, mladinke,'' je skočivši preko oskrbovalnega vozička dejal mojster M'Ptivuda, pristal sredi skupine. ''Če dobro zaznavam, bi sklepal, da imate žgočo debato. Dokaj žgočo, mhm?''
''Le navzkrižje mnenj. Striktno akademsko, mojster,'' je pokimala Jaina.
''Čakali smo na dokončno izkrcanje pehotnih sil,'' je podala Sedna. ''Po dogovoru bomo Mandalorijci svoje sile dali na razpolago republiškim silam. In poveljstvu jedijev, se razume,'' je dodala.
''Načrt je jasen, potreben izvršbe,'' je pokimal M'Ptivuda. ''Razumem, da bosta vitezinji Organa in Ashika prevzeli vodenje ene skupine, medtem ko bom jaz poveljeval ostalim.''
''Tako,'' se je strinjala Jaina, prižgala ročni holoprojektor, spustila jarko modrosivo svetlobo v dopoldansko jutro. ''Izvidniki so zaznali Yuzhaan Vong sile na severnem delu kontinenta; tam je glavnina vojske, tako kopenske kot preostalih koralnikov; vrhovni prefect je tudi nastanjen znotraj utrjenega mesta.''
''Ne bo lahka naloga zavzeti mesta in vodstva,'' je dejala Sedna. ''Ne da bi pred tem pobili celotne pehote, ki ga varuje, se razume.''
''Pa vendar bomo storili prav to,'' je rekla Jaina. ''Medtem ko bo glavnina njihovih sil zaposlena z odbijanjem naše pehote, ki jo bo pokrivalo orbitalno bombardiranje, bo manjša skupina prodrla v naselbino in obvladala vodstvo.''
''Ta skupina bo sestavljena iz jedijev in Mandalorijcev, predvidevam?'' je zanimalo Sedno.
''Točno tako,'' je pokimala Jaina. ''Ashika in jaz vas bova vodili. Sklepam, da boste sodelovali?''
''Mando ne beži od dolžnosti,'' je ponosno dvignila glavo Sedna. ''Osebno bom sodelovala v tej skupini.''
''Dowzgama ne bo ugovarjal?'' je zanimalo Jaino.
''Spoštoval bo mojo odločitev.''
''No, vkolikor je akademskega razglabljanja konec, bi predlagal, da načrt tudi izvedemo,'' je povzel mojster M'Ptivuda, si od pasu odpel dolgoročni meč in v obstoj priklical svetli oranžni rezili. ''Pričnimo z norostjo.''