Tuesday, September 27, 2011

RIP Sergio Bonelli

Hvala za vse stripe :(

Po Mikijevih Zabavnikih sem leta nazaj prešaltal na Bonnellijevo produkcijo, ki še vedno zaseda veliko prostora na knjižni polici in disku, predvsem Mister No, Dylan Dog in Zagor.

Friday, September 23, 2011

It's Over, Einstein Is Finished

http://science.slashdot.org/story/11/09/22/1841217/cern-experiment-indicates-faster-than-light-neutrinos

http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-15017484

http://edition.cnn.com/2011/09/23/world/europe/switzerland-science/

http://online.wsj.com/article/AP58b5aed0a77c45ddb163d90951b36b35.html

http://www.novinite.com/view_news.php?id=132341

http://www.abc.net.au/worldtoday/content/2011/s3324308.htm


meanwhile, on rtvslo.si: Pahor po srečanju s Türkom: Stvari se bodo samo poslabševale. <_< aktualnost herp derp.

Tuesday, September 20, 2011

Julia's Eyes

Julia's Eyes
http://www.imdb.com/title/tt1512685/

Medtem ko ameriške mainstream grozljivke oz. trilerji variirajo med sociološkimi eksperimenti in redneckovskimi reapi, je evropska produkcija, poimensko francoska in španska, bolj raznolika, kar se tiče horror žanra. O azijskih kripi izdelkih pa ob kakšni drugi priložnosti.

Španski triler Julia's Eyes je zgodbovno lepo zaokroženo in vizualno tankočutno izpeljano raziskovanje milfice (Belén Rueda), ki skuša razvozlati smrt svoje sestre, medtem ko se spopada z napredujočo slepoto, nejevero bližnjih in kripi doživljaji.

Dolžina je ravno pravšnja, saj se zgodbovno ničesar ne preskakuje, dovolj časa se nameni razvoju glavnega lika, stranski pa prav tako dobijo svoj odmerek; kripi sosed in njegova stalkerska hčerka, lokalno prebivalstvo in hotelsko osebje, kripi slepci in zdravniki, vsi dajejo filmu neko zaokroženo celoto in metaforično nit, ki se vije skozi vse tri del, kakor lahko po dogajanju razdelimo konkretni triler.

Začetno raziskovanje in 'bu' elemente zamenja mrzlično zasledovanje namigov, vmes pa se kopičijo nove smrti. Slepota doda novo luč zgodbi, ki se malček ustavi in po Hitchcockovsko razdela v drugem delu, k čemur pripomore omejeni, subjektivni zorni kot, ki gledalcu odmika končno spznanje. Žal razkritje v tretjem delu nekolikanj pokvari, saj nekaj prizorov deluje preveč na avtopilot, svoje doda tudi površinsko nepotrebno, a za subplot pomembno razkritje, vendar ohrani napetost in s tem tudi pozornost gledalca do kislo-sladkega konca.

Psihološki triler, ki vešče in všečno krmari med zdravstveno in socialno slepoto, lepo vklaplja vizualne elemente teme in svetlobe ter izkorišča subkjetivni pov, zaradi katerega se lep čas ne ve, ali gre za nadnaravne pojave in duhove, ali nemara zgolj za serijskega morilca.

7,5 z lahkoto/10

trailer:
http://www.youtube.com/watch?v=dLhyz_DtlbQ

Wednesday, September 07, 2011

Heir to the Empire Anniversary

Te dni je 20. obletnica izida SW knjige Heir to the Empire.

Več o tem na tejle povezavi, moja recenzija trilogije je tukaj, za bonus pa se fanfic z maro jade v stranski vlogi.

Slo Mediji So Smeti

Aristotel v svojih delih omenja, da so kreposti, ki so potrebne za srečo med drugimi tudi možatost, zmernost, samostojnost in samokritičnost.

Vseh teh je v konkretni državi za poldrugi ništrc, saj prevladujejo pomehkuženi metrofagi, ki v družbi tajkunov kakopak ne marajo kaj preveč za zmernost in samostojnost, slednje in samokritičnosti pa še posebno primanjkuje medijem.

Welcome to pahor republic of tajkunstan. Being a commiemetrofag isn't mandatory (yet), but it helps.

Raziskovalno novinarstvo se tako v teh krajih pojmuje kot legitimno vohunjenje, po zgledu velikih držav in korporacij, seveda, uporabne so tudi nepreverjene novice, za katere kakopak nihče ne odgovarja, prevajalsko šlampasto povzemanje tujih medijev z velikansko zamudo pa je tudi del vsakdanjika.

Zahodna 'fukc yeah, aamerika' naravnanost se kaže v slehernem zunanjepolitičnem pisarjenju, tako da me čudi, da naših azijskih dopisnikov še niso deportirali.
Paradoksalno, medtem ko slednji poročevalci jokcajo zaradi omejitev svobode govora in drugih človekovih pravic, domači mediji uvajajo cenzuro.

Enostransko podpiranje metrofagov in na drugi strani ignoriranje oz. zaplankano prikazovanje drugih subkultur je očitno sprejemljivo, kakor tudi objavljanje celega imena in priimka slehernega osebka, četudi ta še ni v konkretnem kazenskem postopku.
Da na eni strani izvajajo konservativno gonjo proti jailbaitu, na drugi strani pa sami objavljajo 'sporno' slikovno gradivo pa tudi ni nič novega.

Se naslov novice konča z vprašajem? - Nehal brati.