Tuesday, October 30, 2007

Rdeča Kapica - haiku

well, sorta, zakajti razen 3 vrstic v kitici tole nima baš neke podobnosti haikuju. Drugače pa je kar primerna vsebina za tele turobne praznične dni okoli vseh Svetih ino noči čarovnic.

Krizantema na gozdnih tleh počiva,

lovci zdaj so plen postali,

okrvavljeni čevlji okovano jih teptajo.


Oko je prazno, vidi ne,

preostalo rdeči služi še,

da bolje vidi, najde te.


Rane pol zašite so,

predpasnik oškropljen je,

krvave srage nanj se lepijo.


Nagrada, bel spominek,

zobje režeči trupla,

spomin so trpek.


Suknja raztrgana, nategnjena,

rdečina ne pojenja,

lica bleda mrza so polna.


Prsa mlada predpasnik razkriva,

meso v slast mu je bilo,

slane praske še skelijo.


Kresilna goba ne pomore več,

kamen v trebuhu na dnu potoka,

sekira obema je zavdala.


Iz vedra dre lepljivo,

zveri kruti konec,

jeziki nemo se še oblizujejo.


Monday, October 29, 2007

Zero Hour

Včeraj sem imel rojstni dan, tako da delicious cake ni izostala, domači pa so vsaj za nekaj časa bili nekolikanj bolj znosni. No, to so kakopak nadoknadili takoj naslednji dan <_<, kar še kako potrdi tabelo moje psihične zafukanosti iz prejšnjega posta.
Fino ino fajn je, da si lahko pri teh letih sam priskrbim rojstnodnevna darila, poleg tega pa to še nič ne stane, saj sem si tokrat omislil le apr iger na emulatorju. Final Fantasy 6 in Killer Instinct sta sicer stari igri, a še vedno vredi za igrati.
Kakšnih drugih daril pa si itak nea morem privoščiti, niti upati o njih. Tak al tak pa je ljubezen overrated.


Also, cake.

Saturday, October 27, 2007

Deepy Disturbed&Highly Unstable

Personality Disorder Test Results
Paranoid |||||||||||||||||||| 90%
Schizoid |||||||||||||||||||| 86%
Schizotypal |||||||||||||| 58%
Antisocial |||||| 26%
Borderline |||||||||||||||| 70%
Histrionic |||||||||||| 50%
Narcissistic |||| 18%
Avoidant |||||||||||||||| 70%
Dependent |||||||||||||| 54%
Obsessive-Compulsive |||||||||||||||| 62%
Take Free Personality Disorder Test
personality tests by similarminds.com


o_O

Tuesday, October 23, 2007

Emulate That Shiat

Najava SFIV je prebudila nostalgika v meni zatorej sem zadnje dneve namesto oz. poleg zvestega ps2 razne igre nažigal tudi na emulatorju. Tiste pač, ki mi jih je uspelo pripraviti do delovanja, kar včasih ni tako lahka naloga. Povsem legalna zadeva, kakopak, saj imam cel kup igere na starih nes in snes, a se na njih že leta nabira prah. Fuck yeah. SSF2T je še posebej fino igralen, le nov kontroler sem si moral nabaviti. Zdaj me posledično zaradi privajanja na nove gumbe malček bolijo prsti. Fino ino fajn, zanimivo je pa to, da nekatere igre na novejšem računalu delujejo na emulatorju počasneje, kot so svoj čas originalne na švohtnejšem pcju. Ram problemi, kakopak. Konkretno MK3, ki je vidno štekal pri izvedbi. No, vsaj mišični spomin je ohranil še vse udarce ino fatalitije.


Take it straight!

Saturday, October 20, 2007

Lyrics for the lulz

Dajmo za spremembo objaviti zanimivo besedilo pesmi, that's always fun xd.


emilie autumn - Miss Lucy Had Some Leeches
http://www.youtube.com/watch?v=KYAiZuVSFu8

Miss Lucy had some leeches
Her leeches liked to suck
And when they drank up all her blood
She didn't give a

Funny when the doctors
Had locked her in her cell
Miss Lucy screamed all night that they
Should go to bloody

Hello to the surgeon
With scalpel old and blunt
He'll tie you to the table
Then he'll mutilate your

Come it's nearly teatime
The lunatics arrive
The keepers bleed them all until
There's no one left a

Lively little rodents
Are eaten up by cats
We're subject to experiments
Like laboratory

Rats I've dropped a teacup
How easily they break
I'm on my hands and knees until
I pay for my mis-

Take off all your clothing
We've only just begun
We have no anesthesia
It's eighteen forty

One thing we should tell you
Before you try again
The tests are invented by
A lot of filthy

Mentally hysteric
She's failed the exam
Don't bother telling Lucy for
She doesn't give a

Damn that's nitrous oxide
For when you can't escape
They say the surgeons oft commit
A murder or a

Razor-blades are rusty
And not a lot of fun
So when they try to amputate
Your legs you'd better

Run and fetch the chemist
A patient's feeling sad
She's been in chains for ages
And she isn't even

Madness is a nuisance
And no one is immune
Your sister, mum or daughter
May become a raving

Lunatics are dangerous
And doctors are obeyed
They also go together just
Like toast and marma-

Ladies are like children
With brains the size of squirrels
Let's give a clitoridectomies
To all the little

Girls are helpless treasures
That daddies must protect
So lie upon the table
For the doctors to in-

speculums are super
And stirrups all the rage
So spread a lady's legs and then put her
Back in to her

Cage of naked crazies
The surgeon's here to bleed
The doctors are all learned men
And some can even

Reading can be risky
For women on the verge
It only did us worlds of good
To poison, leech and

Purging is a penance
Phlebotomy's a chore
No need to sterilize the tools
We never did be-

Fore the night is over
Before you go to bed
They'll take a hammer and nail
And jam it in your

Headstones in the courtyard
And statues in the park
Are not for the insane
Just leave them rotting in the
D A R K
dark


...

Low-Tier Male

Malček pregleda dosedanjega življenja pisočega razkrije določena dejstva, ki nasprotujejo označbi geeka oz. nerda (slednji naj bi po definiciji bil staromodna predhodnica bolj računalniško opremljenega gika).

Na računala in ostale elektornske aparature se spoznam dokaj malo, večinoma le v tolikšni meri, da jih znam uporabljati in da zadeva deluje, če pa kaj zašteka, me večinoma spravi ob živce in nea znam popraviti ama nič. Kar se dodatkov in napredne izrabe raznih grafičnh programov tiče je stanje takisto. Iger na računalu nea igram že leta, ker je mlinček preskromen, pa tudi sicer me novosti nea ganejo, ostanejo le konzole, katerih se mi je pod rokami zvrstilo več kot pcjec, in to še pred prvim računalom. Tudi tam sem v nasprotju z geekavostjo glede uspešnosti pri igrah na dnu, ker nimam ne volje ne časa posvečati se raznim treningom v sf i slično, kaj šele grindanju v rpgjih.

Tv serije ino animeji niso deležni posebne pozornosti z moje strani, v bistvu jim sledim le skozi debate in phuneye na netu, da pa bi jih gledal po tv ali celo iskal po netu in nih nato spravljal v tako ali drugačno obliko, pa ni govora. Še ena anti gik postavka, torej.

Board games; nič sploh, včasih sem igral en malček mtg, pa mi je zaradi naraščajoče odvisnosti od igre in prepogostemu nabavljanju novih kart, zadeva presedla.

Lahko bi se reklo, da so le razni stripi(od marvela, dc-ja, darkhorsa, imagea, ZS&LMS) ino sci-fi/fantasy knjige pokazatelj moje pripadnosti subkulturi, pa še tu moje zaloge prebranega niso baš velike. Hmmmm.

Kar se tiče socializacije, morebiti včasih delujem odlkonsko, ampak ne zaradi neke fobije pred ljudmi, ampak bi se to bolje označilo za splošno neodobravanje ljudi in nezainteresiranost, kar se pri deklinah še podvoji. Hmmm.

Potemtakem nisem geek, zgolj in samo low-tier male. ;(

Wednesday, October 17, 2007

Street Fighter 4




http://www.youtube.com/watch?v=MZP3WYiOncI
http://www.1up.com/do/newsStory?cId=3163721

Fuck yeah!1

Po letih praznega upanja, da bo Capcom enkrat morda le izdal nadaljevanja kultne serije ino praktično fotra vseh pretepačin, smo kot kaže le dočakali. Sicer so za zdaj informacije skope in treiler nea kaže dejasnkega gameplaya, ampak upanje tli, da bo zadeva dobri stari 2D, ne le odvrtek v kao 3D, niti nea bo to pogrevanje starih izdaj z novo grafiko, amapk zaresna frišna zadeva.

No, izšla še nea bo tako kmalu in niti še ni napovedano, za katere konzole, ampak kot kaže, je najbolje, da začnem razmišljati o nabavi ps3 oz. 4 in spodobnem hd tv-ju.

/me še enkrat pogleda trailer.
I came. Again.

Tuesday, October 16, 2007

Uebermensch

Doživetje posebne vrste je branje random komentarjev na ytubu in raznih spletnih portalih ino forumih, še posebno kar se tiče komentiranja sprotnih kao aktualnih dogodkov. Imo je samo udejstvovanje v tej smeri zgrešeno in tratenje časa, nikakor ne tako kot pisanje bloga ali tvorno sodelovanje na forumih (o_0), in je spremljanje komentarjev smiselno le, da se ugotovi naslov ino izvajalca skladbe, ki se vrti ob random posnetku, ter seveda za ugotavljanje spletnega duha domače države, ki nekako nea uvidi, da je internet serious business.

Primerilo se je tako oni dan, da je random oseba v komentarju na redarsko nasilje podala tudi nekaj, na komentirano tematiko nenavezujočih se, svojskih pomisli glede pravnikov oz. študentov prava in njih vedenja, bojda vzvišenega in histeričnega, na trenutke takorekoč ibermenševskega.

Lepo ino prav, vsakdo ima svoj pogled, a zakaj le naj bi se pravniki morali obnašati kaj drugače oz. lepše od ostale populacije, sploh pa študentovksega dela ljudstva. Preklinjanje naj bi bilo potemtakem kar pravnikov nevredno, kakršnokoli 'vzvišeno' vedenje pa sploh nepredstvljivo. Mh, in tako naj se študent prava vede po letih prebijanja skozi faks, opravljanju zajebanih izpitov in prenašanju odnosa fakultete in nenazadnje ostalega ljudstva?

Študiram pravo in sem uebermenš. Ker se cenim.


xd

Sunday, October 14, 2007

Lol

http://www.news.com.au/story/0,23599,22578724-29277,00.html

Fuck yeah, I'm finally getting laid!

*sarcasm*

Lepo to, zdaj moram samo še počakat 50 let.

Saturday, October 06, 2007

Random Rant

Jako zelo nadležna je navada nekaterih sodelujočih na forumih, ki namesto, da bi normalno podali repliko na začetni post, citirajo celotno prvo sporočilo, ne glede na to, da so oni prvi, ki dogovarjajo nanj. Fino in fajn, da potem lahko še enkrat preberem celotno vprašanje odpiralca threada, a?

U r doin' it wrong.

Wednesday, October 03, 2007

Short Story 6: Stanko 'ma dost'!

STANKO 'MA DOS'T

"Hej, vi tam; boste kaj cvička vzeli?! Tapravi domači je, veste!"
"Ne!" se je proti kratko postriženi živi meji, za katero je stal kmet s cvičkom, zadrl Stanko Kalužnik. "Imamo še polno klet."
"No, pa na svidenje, vseeno!" je dejal neznanec. "Se vidimo še kdaj drugič! "Bolje, da ne," si je mislil Stanko in spet vžgal motorno kosilnico na nitko, s katero je do kmetovega nadležnega prihoda kosil trato na vrtu. "Bolje, da ne."
Bil je le eden tistih sončnih in toplih in ostalo poletnih dni, Dan državnosti; to je, 25. junij, ne 26. december, ko je Dan samostojnosti, niti 27. avgust. Slednji je le Stankov rojstni dan. Starši so bili odšli na vikend in tako je Stanko ostal sam doma v Rožni dolini, Ljubljana, Slovenija; prav prijeten konec, če je komu verjeti. Glede na to, da študijskih obveznosti po nekem čudnem naključju ni imel še vsaj dva meseca, si je čas krajšal s travo. Košnjo le-te namreč.
Ker se mu je zazdelo, da je slišal neko govorjenje za seboj, se je, ne da bi pred tem izljučil kosilnico, jezno obrnil proti živi meji. "Kaj je že spet?!" Pričakoval je, da bo tam zagledal nadležneža od prej, ki spet kaj ponuja. A se je zmotil. Dokaj mnogo zelo.
Za njim se je kot od nikoder znašel sosed Tonči, sveži upokojenec in ljubitelj ribarjenja. Ker je bil Stanko že v obračanju in ni pričakoval nikogar za seboj, še najmanj pa soseda, je v enem zamahu z dvignjeno kosilnico potegnil po sosedu. Nitka mu je scefrala zamaščeni vrat in del bradatega obraza. Stankota je vroče oškorpilo po obrazu. Sedaj bo znal odgovoriti vsaj na dve vprašanji. 'Kakšna je človeška kri, Stanko?' - 'Kot ribezov sok, le bolj vroča in lepljiva' in 'Kakšen okus ima človeško meso?' - 'Oh, saj veš, kot piščanec.'
Nesrečnež, to je, sosed Tonči, je komaj uspel izdaviti samega po sebi zelo presunljiv krik, že je mrtev telebnil na sveže pokošeno zelenico, medtem ko je z zamolklim tonom svoje delovanje končala tudi Stankotova kosilnica. Presenečeni kosec, ki je danes prvič pokosil še kaj drugega kot travo, nikoli še ni bil zadel sebe ali kakega od domačih, nemalokrat je sicer že bil kakšno dobro mrho podrl, a to pri tem ne šteje, je nemo bolčal v sveže truplo, ki se je kljub toplemu vremenu začenjalo ohlajati. Saj ne, da bi Stanko to vidno zaznal, to je le videl na televiziji. Držalo kosilnice mu je topo padlo po zelenih tleh. Na nekaterih koncih so bila pa tudi rdeča.
"Kurc' pofukan!" se je jezno zadrl in brcnil sosedovo truplo, tako da je iz ostankov njegove glave brizgnila sveža kri. "A se t'ko prav prikrast' člov'ku za hrbet?!" Jeza pa se mu je početverila, ko je opazil, da ga je sosed oškropil po njegovi najljubši majici, belem dresu hokejske reprezentance. S podpisi igralcev! "Jebemti! Kdo bo sedaj to pral, a?!'
Vsemu povrh pa se je utrgala tudi nitka v kosilnici. Strah in groza! Stari mu je vedno težil, če je pokvaril kosilnico, zato se je Stanko, obilno preklinjajoč v parih jezikih, brž napotil v hišo po ključe avtomobila, s katerimi se je nameril odpeljati v trgovino po novo nitko. Sosedove ostanke je pustil, kjer so pač že ležali.
Ravno ko je prišel iz hiše je po ulici pripeljal avtomobil. Z glasnih izpuhom. In še bolj glasno glasbo. Medtem ko so mu divji ritmi nabijali v glavo, je Stanko pomišljal, kako to, da čisto vsi v avtomobilih poslušajo drugačno glasbo, kakor on. Ker trušč ni prenehal, se je Stanko jadrno in, seveda, jezno napotil na ulico. "Ulc'o bom preoral s tabo!"
Tam je hitro ugledal motečneža, ki je stal ob cesti z vključenim motorjem in radiem. Stopil je do njega, sunkoma odprl vrata, presenečenega bedaka za krmilom potegnil ven, tepec niti ni bil pripet, ga dvakrat udaril s komolcem in mu glavo butnil ob pokrov motorja, nakar je neumnež zalasno izgubil zavest.
Ko se je malo kasneje vzdramil, se mu je odprl povsem nov pogled na svet. Iz žabje perspektive, namreč. Stanko ga je bil privezal za odbijač njegovega avtomobila in ravno speljeval. Jekleni konjiček je dokaj hitro dosegel 150 kilometrov na uro in asfalt na ulici se je obarval rdeče.
Privexanega za njegov avto ga je Stanko pustil nekaj ulic stran, se peš vrnil domov, seveda se je moral preobleči, hokejski dres je zamenjal za karirasto srajco, in se odpeljal v Merkur. Tam začuda ni bilo gneče, tako da je hitro opravil z nakupi, nakar se je odločil, da se zapelje še do Merkatorjevega trgovskega centra v Šiški, kjer je honorarno delalo njegovo dekle.
"In potem veš, sem igral to igro, kjer igraš kot pripadnik posebnih ameriških enot v Iraku, skupinsko, a ne, in sem postrelil vse kolege v skupini, da sem lahko videl mrtve ameriške vojake. Pa še signalne pištole nisem uporabil! Nato sem vse to ponovil."
Veronika, ki je stala nasproti njega je le zavijla z očmi in čakala na konec njegove skrajno zanimive pripovedi. V trgovini je bila zaposlena čez poletje prek študentskega servisa in je bila zadolžena za ponujanje vzoržnih primerkov mimohodečim kupcem.
"Boste poskusili malo kozjega sira, gospod, odličen je, poltrd in s 50% manj maščob, z dodanimi vitamini? No, pa n'č. Sam lah' bi bil vseen' b'l vesel. A nej mu ga pofafam, al' kva?"
"Lahko bi ga meni," se je pokvarjeno zarežal Stanko in jo poljubil za uho, med dolge pramene njenih rdečih las. "Morda danes zvečer," se je zahihitala Veronika. "Um. Ljudje gledajo, veš." - "Kar naj," je dejal Stanko in jo polizal po nosu. "Še naročnine jim ni bilo plačati za to."
Prišedši do avtomobila, ki ga je imel na parkirišču ga je začopatila skupina štirih mladcev, ki ustrezajo večinskemu opisu iz črne kronike. Uporabivši sočno govorico jugovzhodnih sosedov so izbesedovali, da jih zanima Stankotov mobitel in denar.
"Kaj, samo štirje ste," je cinično vprašal Stanko in stopil bliže vozila. "Ni to malo premalo?"
Pravkar izreženo je mladce ujezilo in najdebelejši izmed njih, z uhanom v ušesu, se je krikoma pognal nadenj. Stanko je prestregel njegov udarec s pestjo, mu roko zadobil v trd prijem in močno potegnil, da je naredilo , ga dvakrat s komolcem po glavi, ga prijel za obleko in ga porinil skozi vetrobransko steklo avtomobila. Tokrat svojega. Prijel ga je za glavo in podrsal na levo in desno, s čimer mu je na razbitem steklu prerezal vrat in je kri zalila prevleke v vozilu in modro zunanjo barvo. Izmed preostalih treh se je nad Stankota pognal še drugi napadalec. Stanko se je sklonil in mu z desno nogo spodnesdel levo nogo, ko je ta zaradi izgube ravnotežja telebnil na asfalt pa ga je umiril z brco v glavo. Ostala dva sta odnesla pete.
Sedaj bi mi prav pasal včerajšnji burek, si je mislil Stanko. In topel jogurt. To bi mi res polepšalo dan.
Ker avtomobil sedaj ni bil ravno v voznem stanju, se je Stanko namenil odpeljati domov z avtobusom. Javni mestni prevoz.
Kaka štala, si je mislil, ko je pogledoval na uro, v avtobusu je bilo tako soparno, da je moral obrisati roso z nje. Stara škatla, ki je bil avtobus, se ni nikamor premikala. Temu ni bila kriva teža zaradi prenapolnjenosti vozila, razen Stankota je bilo v njem le še pet oseb, pač pa velika gneča na cesti. Ravno danes so se vsi odločili iti na morje, a?
Ko je avtobus zavrl zaradi nekega bedaka, ki je prečkal cesto tam kjer se to ne sme, je Stanku prekipelo. Spet. Stopil je do voznika, se mu vljudno zahvalil za vožnjo in ga nato glasno spodil sedet na zadnji sedež počasneta, medtem ko je on prevzel oblast nad vozilom. Sedaj je šlo za sposnanje hitreje. Stankotu se je zdelo za malo ozirati se na semagorje in pešče, kar je rezultiralo v nemajhnem številu povoženih slednjih, zraven je bil tudi nek pes, in to 'pes' kot žival, sicer pa je v divji vožnji skozi center prestolnice zbil še par kolesarjev in odrgnil lepo število drugih vozil. Spraševal se je, kaj traktor počne pred banko. In to gorenjsko, kar je bilo še bolj čudno. Ker se je na avtobusni konstrukciji nabralo že preveč udarnin in ostalih posledic nerahlih trkov, vsega tudi niso mogli opraviti brisalci, četudi veliki, je Stanko sopihajoče vozilo ustavil pred Konzorcijem in, na veliko navdušenje preživelih potnikov, izstopil.
Ulica, resda prostorna, je bila polna ljudi, ki so dajali občutek, da se sicer premikajo, da pa nikakor ne vedo kam gredo. Mnogo le-teh. To je bilo za Stanka, ki ni dobro prenašal stanja, kadar je bilo okoli njega več kot deset ljudi, zelo stresno. Da so bile stvari še slabše, so poskrbeli mimovozeči rolkarji, rolerji, kotalkarji in kolesarji. Stanko nikjer v bližini ni videl kakega znaka za kolesarsko pot. Kar je preveč, je pa preveč.
Iztegnivši roko vstran je zbil rolkarja, ki je prav lepo pristal na tleh, drugi je zavetje našel v nedrju srednje lepe dekline, tretji pa pod kolesi nekega kolesarja. Le-ta je bil v kratkem zrinjen na tla. Stanko je zavzel polklečeči položaj, ki ga je videl pri ameriškem nogometu in japonksem sumu, se vkopal v tla in se zapodil v skupino treh blondink na rolerjih. V enem naletu je podrl vse tri.
V afektu se je napotil še do bližnje stavbe parlamenta. Ker je vzel s seboj tudi kosilnico, da je lahko kupil pravo nitko, jo je veselo vklopil, bila je namreč motorna, ne električna. Po naključju je bilo celo dovolj goriva.
Prepevaje "Stanko's got a scythe, Stanko's got a scythe," je zakoračil k vhodu v parlament. Policist, ki je stražil poslopje, mu je zaprl pot in uporabil strokoven prijem.
Dobil je pet let. Za soseda Tončija se je zaključilo, da je bila nesreča. To ni veljalo za oranje ceste z državnim sekretarjem. Prerezan vrat so šteli za samoobrambo, kolega ni tožil. Za povzročitev prometnih nesreč in deset mrtvih pri tem se je zgovarjal na vročino in slabo cestno infrastrukturo. Rušenja deklin na cesti niso šteli za kršitev. Lahko bi se končalo slabše.
"Hej, kolega, milo ti je padlo!" Vsemu navkljub so Stankota vsake toliko časa zasrbele roke po kosilnici. Ali vsaj cvičku.

Tuesday, October 02, 2007

Čas pa teče

Meni dokaj ljuba spletna stran je praznovala rojstni dan. Party hard!111!1338



Je pa zanimivo, da sem kakšen dan pred tem, med random pritiskanjem F5 tam naletel na thread, ki je spet pokazal, da povprečni predstavniki slovenije ne spadajo niti v /b/. Ravno zaradi takšnih izpadov sem prenehal z dejavnostjo na določenih drugih forumih.