Short Story 21: Fanfiction: SW: Opeklina - part 2

Prišedši iz kantine spet na žgoče sonce si je Taoni nadel na glavo kapuco svoje oprave, na oči pa si je nataknil črna sončna očala. Njegov sopotnik, ki se je ponudil, da mu pokaže pot, calamarijec Gurth, si je prav tako poveznil na glavo belo ogrinjalo, okoli ust pa si je nadel zaščitni filter, ki naj bi mu fil- triral in vlažil zrak.
Taoni je sprva razmišljal, da bi se na dogovorjeno mesto sestanka odpeljal s kakim od lokalnih voz- nikov, okoli je bilo videti več droidnih rikš in drugih podobnih prevoznih sredstev, a se nato odločil, da bo šel peš. Gurth mu tako ali tako povedal, da do tega kraja, Trg odpadkov se je imenoval, ni rav- no daleč. Sploh pa se je že tako preveč vozil naokoli na Bothawuiju, sprememba bo dobro dela.
Tako sta se pomešala med množico, ki je polnila ulice Mos Espe in nadaljevala pot peš. Prav zani- mivo je bilo videti, kako se na tem planetu mešajo različna obdobja civilizacijskega napredka. Na eni strani so bili na ulicah prisotni droidi, repulsorji, takšni in drugačni pomožni stroji in osebna oprema, po drugi strani pa je po ulicah teške tovore, polne vozove in vsebnike vleklo več vrst tovornih živali, katerih večine imen pa ni poznal, eno vrsto je spoznal kot dewbacka.
Seveda so bili planetarni sistemi v Republiki in galakisji širše na različnih stopnjah družbenega in znanstvenega napredka. Ni bilo moč pričakovati, da bi bili vsi enako razviti. Medtem, ko so se zdele nekatere tehnične naprave na Coruscantu za običajne, pa so verjetno tu, na Tatooinu bile višek napre- dka.
Na tleh po poti je bilo veliko peska, tako da je ta vseskozi rahlo škripal pod Taonijevimi škornji. Pot ju je vodila čez manjši most, ki je prečil ulico pod njim. Taoni je stopil do kanitega zidu mostu in se razgledal naokoli. Po ulici niže je tekel gost promet, mnoštvo bitij in vozil. Njegovo pozornost je pritegnila daljša skupina bitij, ki so jih spremljali po opravi sodeč nekakšni stražarji. V njih je prepo- znal gamorreane, močne, a po splošnem prepričanju ne ravno bistre hruste, prebivalce planeta Gamor onkraj Zunanjega Obrobja.
"Sužnji," je neprizadeto dejal Gurth, ki je stal zraven njega. Seveda, si je mislil twi'lek, tu je sužen-jstvo še običajna stvar, medtem ko je bilo v Republiki odpravljeno in prepovedano z zakonom. To je bila ena prvih stvari, ki so jo morali planetarni sistemi ob vstopu v Republiko prilagoditi v ustavnih ureditvah, da so ustrezale zakonom Galaktične Republike.
"Verejtno jih peljejo kakemu huttu," je dodal calamarijec. "glede na število, je bilo za njihov nakup odšteto kar manjše bogastvo."
Tako ravnanje se Taoniju ni zdelo pravilno, pač pa moralno in pravno sporno; pa saj je bilo zato su- ženjstvo v Republiki tudi prepovedano. Da živa bitja opravljajo za druga bitja delo, opravila. Za to so bili vendar droidi.
Po drugi strani pa je bilo suženjstvo le ena od oblik družbene ureditve, tako kot demokracija, ki je bila najbolj razširjena v Republiki in galaksiji širše. Ni pa bilo nujno, da je to edina prava in najbojša ureditev. Vsaka kultura je razvila sebi lastno družbeno ureditev in ni bilo ravno etično diktirati, kakš- no naj imajo drugi. A seveda je bila tu tudi politika. Rahlo je zavzdihnil, nato pa sta oba nadaljevala pot.
Po nekaj prehojenih ulicah jima je pot zapral dvojica neznancev, gran in chevin. Pravzaprav sta bi- la neznaca le za Taonija, medtem ko se je Yoou Gurth z njima že srečal, saj se je sedaj z njim spustil v pogovor. Obilni trooki gran je na prsih nosil plehnat oklep, dasiravno se je Taoni spraševal, čemu se oklepi sploh še uporabljajo. Proti laserskim izstrelkom niso bili ravno učinkoviti. Chevin, katere- ga je bila ena sama velika glava, je bil odet le v zaprašeno rjavo haljo s kapuco.
Twi'eka ni zanimalo, kaj so se menili, dasiravno je šlo po visokem tonu besed bržkone za nek spor. Raje se je umaknil malo stran, v senco večje stavbe in iz notranjega žepa ogrinjala potegnil svoj data- pad. V neposredni bližini je bil postavljen informacijski portal, zato je Taoni stopil do njega in vanj preko priključka vklopil datapad.
Po nekaj podanih ukazih si je naložil načrt mesta, skupaj s še nekaterimi drugimi podatki, ki bi jih morebiti potreboval. Podatke je presnel na spominsko kartico. Pravzaprav jo je moral najprej zamenj- ati z drugo, saj je program sporočil, da je s prvo nekaj narobe in ni več uporabna. Bržkone je bila kri- va vročina. Naredil si je mentalno zaznamko, da mora kupiti novo kartico, še bolje več le-teh. More- biti bi bilo dobro iti z Gurthom, saj je sam rekel, da ima opravke na tem koncu.
Isključivši datapad iz portala se je obrnil k trojici, ki se je dokaj glasno prerekala malo stran. No, njega se te stvari ni tikale. Raje je ostal na razdalji. Sicer pa niti ni več potreboval mon calamarijeve pomoči, načrt mesta je že bil pridobil, iskani kraj je bil le še pet ulic naprej.
Gurthova sogovornika sta oba nosila blasterja, prosto sta jima visela ob bokih. Verjetna sta bila ve- šča uporabe le-teh, zatorej bi lahko v primeru hujšega spora prišlo tudi do strelskega obračuna. Ozrl se je po okolici. Veliko bitij je na odprtem nosilo blasterje in podobno strelno orožje, bržkone je bilo veliko tudi takih, ki so bila ilegalna. Taoni za osebno zaščito s seboj ni imel orožja, le osebni energe-tski ščit, uporaben le za nujne primere.
Na tleh v pesku poleg avtomata je zagledal neko kovinsko stvar. Taoni se je sklonil in jo pobral. Bil je nek čuden artifakt, naprava z majhnim zaslonom in tipkami za vnos podatkov. Malo je pogle- dal okoli sebe, da bi videl, če je to stvar izgubilo kakšno bitje v bližini. bilo ni nikogar, ki bi pokazal zanmanje za njegovo najdbo.
Tudi prav, si je mislil twi'lek in spravil neznano napravo v žep tunike. Nemara bo povprašal o nam- embnosti naprave koga izmed tukajšnjih trgovcev z rabljenimi deli, najbolje kar tistega, h kateremu je namenjen Gurth.
Po nekaj grozilnih gestah sta chevin in gran odšla. "Stari dolgovi z dirke," se je malo nervozno za- smejal Gurth, vsaj Taoniju se je zdelo, da je to smeh. "A smo se uspeli dogovoriti." Obrnil se je proti twi'leku. "Kaj pa si ti počel medtem? Zakaj mi nisi priskočil na pomoč. Lahko bi se končalo tudi sla- bše, delata namreč za Jabbo." Malo nejevolno je mežikal v sonci.
"Nisi me prosil," mu je kratko odvrnil Taoni. "Sicer pa si, kolikor vidim dobro opravil." Nato sta nadaljevala pot, zavila na vogalu v drugo smer, proti Trgu. "Naj ti dam še nasvet," je dejal Taoni. "Stave in igre na srečo so zelo rizična stvar. Mnogokrat imata tudi hude posledice za igralce, zato ti odsvetujem pretirano udejstvovanje." Sarkastično se je nakremžil. "Še posebej, če nimaš potem dena- rja, da bi odplačal morebitne nastale dolgove." Pogledal je proti nebu. "Dolgovi so kot sončne opek- line. V prevelikih količina so smrtno nevarne."
"No, hvala za nasvet," je odvrnil calamarijec, "a tu je to dokaj dober vir zaslužka. Na dirkah tu se sklepajo stave za velike vsote. Mislim, da je vredno tvegati." Gneča na tem delu ulice je bila malo večja, kot prej, tako da sta se morala premikati bolj počasi, v skladu s kolono. "Poleg tega, pa se do- kaj dobro znajdem. Ni mi treba dajti nasvetov," je nadaljeval mon calamari.
Nenadoma se je nek bith rahlo zaletel vanj. Hitro se je opravičil in želel nadaljevati pot, a ga je bil Taoni s prijemom roke zaustavil. Segel mu je v žep obleke in iz njega potegnil Gurthovo denarnico. "Vidim, da res," mu je od- vrnil, ko mu jo je vrnil. Zavila sta v novo ulico in mimo kondenzatorja vlage, ki je bil, tako kot na mnogih drugih krajih po mestu, postavljan v tla na ulici. Njegova naloga je bila zbiranje vlage v zraku in njeno pretvarjanje in skladiščenje v rezervar.
"Pa sva tukaj," je naznanil calamarijec, ko sta prišla do vhodnega portala kamnitega zidu, ki je vo- dil na ograjeno dvorišče. Od daleč je bilo videti velike kupe elektronskih odpadkov, sestavne dele droidov in odslu- žene motorje plovil in vozil. "Pri tem trgovcu z ropotijo imam nekaj opravkov. Ku- piti moram namreč novo droidsko sondo. Pri snemanju holofilmov so nepogrešljive " Pokazal je v smeri ulice. "Malo naprej je Trg odpadkov, kamor si hotel priti." Taoni je rahlo pokimal. "Pravzaprav bom s teboj stopil do tega trgovca. Moram namreč kupiti dve ali tri spominske kartice, ena se mi je namreč pokvarila."
"Tudi prav," je dejal Gurth. Nato sta vstopila na dvorišče, ki je bilo polno od sonca razžarjene ropo- tije. Na poti do hiše, ki je bila postavljena na enem koncu smetišča, sta srečala na mestu frfotajočega toydariana. V rokah je imel datapad, in zamišljeno nekaj prebiral z zaslona. Verejetno je imel tu pre- nosni inventar stvari, ki jih je imel na voljo za trgovanje. Taoni je po protokolu snel kapuco z glave in snel sončna očala.
"Hi chuba da nago?" je vprašal, ko ju je zagledal.
"Pozdravljen Watto," je dejal Gurth in pomignil proti Taoniju. "Z znancem tukajle sva prišla po na- kupih."
Modro bitje se je z eno roko povleklo po velikem nosu in priletelo bliže. "Krasno, krasno," je dejal s svojim rahlo hripavim glasom. Obrnil se je k Taoniju. "Ste Gurthov prijatelj," je radovedno vprašal in lebdel na mestu. Krila so utripala s takšno naglico, da se je twi'leku zdelo, da bodo ravnokar odpa- dla. "Nisem Vas še namreč videl z njim. Je pa res, da si z dolgovi ne ustvari veliko le-teh, če me raz- umete, kaj hočem reči."
"Ne," je odkimal twi'lek, "nisem njegov prijatelj. Srečala sva se v kantini." Obrnil se jeza toydaria- nom, ki je preiskujoče brenčal okoli njega. "Sem pa prišel kupit spominske kartice. Predvidevam, da jih je še kaj na zalogi."
"Seveda," je vznemirjeno pokimal Watto in Taoni se je spraševal, če se vseskozi tako obnaša. Vr- ste ni dobro poznal, le toliko, da je lahko prepoznal toydariana, če ga je videl.
"A bolj pomembno je, če imate s čim plačati, tujec." je nadaljeval modri krilatež in plahutal po zra- ku. "Sem namreč trgovec, ki mora kaj zaslužiti." Usta je premikal, kot da bi žvečil, vtem pa se mu je veliki nos, ki mu je visel čez štrleče zobe, rahlo tresel.
"Ne poskušajte me prevarati ali prepričati, da Vam dam blago zastonj, ker ste Gurthov znanec," je nadaljeval in z roko pokazal na calamarijca. Taoniju se je zdelo čudno, zakaj to omenja. Sam ni imel nikakršnega namena ogoljufati trgovca. Morda je bilo to v teh krajih bolj pogosto in se je toydarian zato bal, ali pa je tudi sam rad malo goljufal.
"Saj tudi meni ne daš po ugodnejši ceni," se je oglasil mon calamari. Njegov glas je bil rahlo popa- čen, saj je čez usta nosil vlažilec zraka.
"Chut, chut," je hitro z roko zamahnil trgovec. "Tukaj imam potencialno stranko. Ne moti."Obrnil se je h twi'leku, ki je potrpežljivo stal zraven. Calamarijec se je medtem oddaljil, odšel malo po svoje raziskat ponudbo na dvorišču.
"Zatorej nobenih ukan," je nadaljeval Watto. "Na mene ne vplivajo ukane - zgolj denar." je še do- dal in s tremi prsti svoje koščene roke v zraku z gesto nakazal denar.
"Lahko Vam zagotovim," je odvrnil Taoni s srepečim pogledom, "da denar ni problem."
"Morebiti," je rekel trgovec in letal sem in tja okoli twi'leka."Tu in tam prideju k meni tudi kaki tu- jci in želijo plačati z Republiškimi krediti." Začel se je krohotati, očitno spomnivši se na nek tak do- godek, tako da se je moral prijeti za trebuh. Pogled na smejoče se leteče btje je bil za Taonija dokaj nenavaden. "Tu krediti niso vredni nič," je nadaljeval, ko se je nehal smejati. Kakor grozilno je zabr- enčal bliže Taonija, ki pa je trdno stal primeru in ga gledal v oči. "Sprejemam le lokalno valuto," je pov- daril in pomenljivo dvignil prst.
"Seveda," je uradno pokimal twi'lek.
Toydarian je nato odfrfotal po poti med naloženimi kupi elektronike do vhoda v hišo. Čez nekaj tre- nutkov se je vrnil k obema prišlekoma, ki sta ga čakala na dvorišču.
"Tukajle so spominske kartice," je dejal in predložil Taoniju celo škatlo bolj ali manj rabljenih ka- rt. "Vse so rabljene, a so pobrisane in delujejo, to vam zagotavljam," je nadaljeval in pokazal proti kotu dvorišča, kjer je človeški otrok čistil glavo protokolarnega droida. "Moj pomočnik je vse ure- dil."
"Seveda," je dejal Taoni. "Boste pa mi verjetno dovolili. da to tudi sam preverim." Na to idejo je Watto malo spremenil obraz. Živčno si je premleval v ustih. "Mar ne?" ga je vprašujoče pogledal tw- i'lek. Toydarian je malo pomišljal, nato pa dvignil roki in se zamsejal. "Absolutno," je dejal, "kupec ima vedno prav."
Taoni je izmed ponujenih izbral tri, ki so izgledale, da so v razmeroma dobrem stanju. Eno za dru- go je vklopil v svoj datapad in jih preveril, da delujejo. Nato je Wattoju plačal dogovorjeno ceno in jih spravil v notranji žep tunike.
"Odlično," je z rokama plosknil toydarian in mlel z usti. "Bilo mi je v veselje oslovati z vami," pre- molknil je in iskal po spominu njegovo ime. Popraskal se je po nepokriti glavi. "Zdi se mi, da mi ni- ste povedali svojega imena," je dejal.
"Inutoty," je odvrnil Taoni, " Taoni Inutoty." Hotel se je že obrniti, pa se je spomnil še nečesa.
"Še eno stvar bi vprašal," je dejal Wattoju in iz žepa črne tunike potegnil napravo, ki jo je bil malo- prej našel na tleh ob informacijskem avtomatu.
"No, kaj pa imamo tukajle?" je dejal Watto in priletel bližje. Taoni mu je podal napravo, toydarian pa jo je, lebdeč na mestu, z zanimanjem pregledal.
"To je daljinski upravljalec za droida," je končno naznanil po krajšem pregledovanju. "Za kakšno vrsto droida gre, Vam sicer ne morem povedati, a ta naprava je v izvrstnem stanju." Dvignil je svojo modro glavo. "Kje ste jo dobili?"Taoni mu na to ni odgovoril, pač pa nadaljeval. "Pravite, da je v do- bram stanju. Torej je nekaj vredna?'
"Seveda, seveda," je pohitel Watto, "Za potencialnega uporabnika j zanimiva." Z entuziazmom je nadaljeval. "Bi mi jo dali, akhem," se je hitro popravil, "prodali?" Malo se je živčno zahahljal. "Pro- dali, seveda. Prodali."
Taoni je podržal upravljalec pred njim, tehtal zamisel. "Ne. Mislim, da ne," je naposled odgovoril in Watto je razočarano spustil roki in nekaj zagodelz usti. "Pa saj te napravice verjetno ne potrebuje- te," je poskušal. "Pri nobenem drugem trgovcu pa ne boste zanjo iztržili več, to vam zagotavljam."
Taoni je počasi spravil napravo nazaj v žep. "Bomo videli" je dejal.
"Kaj pa lahko storim zate?" se je nato Watto obrnil h mon calamariju, ki se je vrnil z obhoda po tr- govini. Taoni se je medtem pozdravno rahlo priklonil in se napotil proti izhodu z dvorišča. Namenjen je bil proti Trgu odpadkov ulico nižje, kjer je imel dogovorjeni sestanek.
Hodivši po široki ulici, ki je po podatkih vodila na domenjeni kraj srečanja, je Taoni izpod kapuce bežno opazoval okoliško arhitekuto. Vsa poslopja na Tatooinu so bila zgrajena iz enakih materialov, ki so dobro prenašali vročino, za to pa so bile zgradbe tudi delno vkopane v peščena tla,; pod zemljo je bilo hladneje.
Na poti pred njim je hodil nek visokorasli predstavnik vrste quaren. Koga vse ne vidiš na tem pla- netu, si je mislil Taoni. Quareni so bili, tako kot mon calamarijci vodni prebivalci planeta Mon Cala- mari. Pa vendar je tega dne srečal že predstavnika obeh vrst na tem suhem puščavskem planetu.
Nenadoma so na quarena planili trije zakrinkani neznanci. Zbili so ga na tla in ga, dasiravno se je skušal braniti, nemilostno oropali. Nato so se ozirajoč naokoli hitro izgubili v stransko ulico.
Zločiini se dogajajo vedno in povsod, si je misli twi'lek. Sicer je sprva hotel nadaljevati pot, a je na koncu vseeno prevladal njegov pravniški čut.
"Videl sem, kaj se Vam je zgodilo," je dejal Taoni in pristopil k oropanemu bitju, ki je še vedno se- delo an prašnih tleh. Podal mu je roko in quaren ga je najprej nejeverno pogledal, nato pa sprejel ponujeno pomoč, da je vstal.
"Za to dejanje jih lahko tožite," je dejal twi'lek in premeril quarena. Glavo je sestavljal čeladast zgornji del, kjer bi morala biti usta in obraz, pa se je nahajal šop lovk. Neznanec je bil obdet v temno rjavo ogrinjalo, na nogah pa je nosil obrabljene škornje.
Rop je bil po vseh pravnih zakonikih in zakonih kaznivo dejanje. Dasiravno tu Republika ni imela pravnega nadzora, pa so tudi hutti uvedli svoje običaje in pravna pravila. Hm, vredno bi se bilo poza- nimati o tem.
"Ah, saj ne bi pomagalo," je z roko zamahnil quaren. "Poleg tega pa mi niso odnelsi kaj posebno vrednega." Razsebe je otresel prah, ki ga je pobral na tleh. "Vseeno hvala, da ste se ustavili in mi po- magali," je nadaljeval neznanec in se v globoko priklonil.

Now Reading: Dan Brown

dan brown: da vincijeva šifra

Dasiravno poprej nisem nameraval prebrati obravnavane knjige, mi je vseno prišla pod roke, pa sem rekel, ajd, pa jo dajmo prebrati in videt, če je res tako dobra, kakor mediji trobijo. Took me a whole day, no less. Stranska misel: a to, da se knjigo da prebrati v enem dnevu se šteje za dobro stvar? Kao, primerno tudi za nerazgledane, nebralce in funkcionalno nepismene? Viš, če ne bi bila tako razvpita in na veliko med ljudstvom debatirana, bi rekel, vredi, srednje dobro pisanje, gremo naprej. ampak nay!, če jo naokoli prodajajo kot najboljšo stvar po Khruhks' Hat jo bom pač obravnaval dvojno kritično. Slava škoduje, m'kay.
Imamo mnogo veliko pov-jev, povprečno poglavje pa obsega tam med 3-5 strani iirc, s tem, da jih ima par vsebine le za par stavkov in eno dejanje lika, vse skupaj pa se posledično bere kot odlomki iz filma. Lej, saj je vredi, če bereš novelizacijo filma, recimo x-files knjigo po filmu, ampak tukaj je bila najprej knjiga, potem pa so naredili film po njej. KJA je tudi tako pisal v svojih delih (mhm, tudi x-buklah), Dune prequeli in Star Wars knjige, dokler ga niso zaustavili (um, no, vsaj kar se tiče sw sveta). Itaq bi morali med forumska pravila dodati nekaj v smislu: 'you're not allowed to like KJA. It's against teh forum rules.' (Pa še Goodkinda). Pri ASOIAF so tudi pov-i, ampak tam je poglavje 30 strani, ne 3. Saj, štorija leti in drsa kot Legolas, ampak imamo preveč preskakovanja, z liki pa se nemorem ravno poistovetiti.
Dialog je prav tisti zanič 'to govorim le zato, da bralec/gledalec takoj ve kdo/kaj/kje se kaj godi', podobno kot kadar v stripih liki vseskozi ponavljajo imena+priimek, da ja ne bi kdo kaj narobe razumel. Pointer scen je tudi nekaj, ampak vredi, vseno bolje kot ROTS.
Romantika? Um, nenadoma se zave, da sta si nenavadno blizu in zazna njen parfum. Pajade. Mar bi šla skupaj pojest jabolko v šotor (©Goodkind), sploh pa kako, da je gospodična še samska, če je tak biser? In, nekako bi menil, da po 30. letu ni več dekle, ampak ženska. In kako to, da še vedno ne more preboleti dedkovih perverzij? Pa toto nadležno vpletanje spolnosti je tudi izvedeno v političnokorektnem zahodnem smislu. Dej, pejmo skupaj gledat Discovery.
Malo preveč naključij je v štoriji, itak da fabula oz. farsa nalikuje episodeI. To naredimo zato, da bomo prišli do tega, potem pa nas čaka še ta naloga. Use teh Force, Qui-Gon!1. To hecanje z ugankami in šiframi deluje seveda jako avanturistično, ampak težko si predstavljam, da bi nekdo resnično vse tako zamotal, še posebno če bi šlo za tako pomembno kao skrivnost.
In smo pri naslednjem problemu; profesor in vsi ostali vedno veliko o vsem, ampak vedno jim nekaj manjka do končne rešitve. Če so ti redovi tako skrivnostni, kako lehko pozna njihove običaje in legende, ravno tistega kar je pomebno, pa ne ve?
Toliko pobijanja in mahanja s pištolo (iz vseh situacij pa izvlečejo na klasične filmske načine) za takorekoč akademsko rečjo. Saj bi razumel vse to, če bi bila vpletena mafija, ali pa yakuze, ampak, da se k temu zateka zblojeni akademik ...
Ničesar takšnega ni, kar bi poslalo Palpatina preko stola, tisto reklamiranje kakšna skrivnost se izve in vpletanje grde-grde Cerkve in posledično njenega odklonilanega stališča v RL do knjige/filma pa je tudi za lase privlečeno. Pa so vsi kritiki spoh prebrali knjigo? Prispevek Cerkve je imo ravno tolikšen kot francoske policije in ostalih vpletenih frakcij ter inštitucij, vbistvu me čudi, da niso bolj protestirali proti nezakonitemu delovanju policije. Mhm, to spregledamo, če pa Cerkev kaj naredi je pa ogenj v strehi, a? Saruman, your staff iz broken!
Prebral, pokomentiral, in se še sedaj sprašujem zakaj je bilo treba to stvar tako hvaliti in po njej snemati film. Isti šmorn kot Potter imho.

Short Story 20: Lucia

LUCIA


Zjutraj sem že navsezgodaj prejela neprijetno novico, da je bila moja dovršena inštalacija zavrnjena in tako ne bo nič z razstavo, ki so mi jo dolgo obljubljali v mestnem muzeju novejše umetnosti. Kakor da ne bi bil dan že tako dovolj pognojen, sem izvedela, da bo danes konec sveta.

Rahlo ritmično loputanje, ki prodira skozi tanke porumenele stene stanovanja, me nekolikanj predrami iz sanj, spomni na ploskajoča, cmokajoča telesa. Morda je Marcus, pomislim, medtem ko si z eno roko cefram perje iz črnih kril, ki silijo v strop, z drugo pa poiščem bradavičko pod belo majico. Občasno me pride pofukat. Včasih pusti svoji punci, da naju gleda skozi odprta vrata. Smo sosedi v bloku. Takrat še posebno glasno vzdihujem, medtem ko me poriva v sleherno mastno odprtino.

Pozno jutranje sonce se vsiljuje skozi razpokane lesene žaluzije, me sčasoma najde na postelji, premočeno od spomladanske vročine in prstkov v meni. Vstanem in se v samih črnih hlačkah sprehodim po malem stanovanju. Pretegnem se pred hladilnikom, da se nategnejo brazgotine na ploskih prsih, odpijem mleko in vzamem moj Cannon, naredim en sam posnetek. obledelo sliko prilepim zraven ostalih na steno, že tretje leto vsak dan.

Odpravim se ven, skrbno zaklenem za seboj. Morda se vrnem. Dvigalo ne dela, samo okvarjena vrata se vztrajno odpirajo in zapirajo, butajo v prazno. Na stopnicah srečam operjenega policista-jaguarja, ki pove, da je nekdo skočil iz drugega nadstropja. Ni bilo dovolj visoko, zato je nesrečnica praživela.

---

Eni so polni upanja in načrtov za prihodnjost, drugi le boječe in nejeverno zrejo v tuje ladje, ki obetajo pobeg na varno, nadaljevanje življenja. Vojska nadzoruje evakuacijo množic in prevoz živeža; mnogo pridobitev in vrhuncev stare civilizacije bodo za vedno pustili za seboj.

Ob strani tuja bitja spremljajo vse to dogajanje, na videz neprizadeto, brez interesa. Nepregledne množice se zgrinjajo na zbirališče, od koder poteka kratek prevoz do ogromnih zračnih ladij, nekatere so že na nebu in zapuščajo opustošeni planet.

---

Ah, vsako sodobno mesto je najlepše od tretje do šeste ure zjutraj, ko ni več tako sodobno. Tudi moje, po katerem imam ime. Cepelini so že visoko na nebu in ura na starem križišču pokaže dvajset čez dvanajsto, ko stopim iz stanske ulice; skoraj se zaletim v gručo otrok, ki vrešče pred seboj preganjajo psa. Veter potegne s severa in v zraku ni čutiti kislega pepela, tako da se vsaj brez te skrbi bosa napotim proti centru. Vroči asfalt me nekolikanj žge v gole podplate, a danes vsaj ne potrebujem plinske maske.

Kaj bi storila; šla na glavni trg in se drla konec je blizu, Tlaloc prihaja? Kdo bi mi verjel, kdo od tistih verujočih bi kaj ukrenil? Vodilni nočejo, navadni državljani ne morejo. Pustim jih v njihovi nevednosti in stopam po cesti; levo pelje pot na žrtveni trg, desno na karneval.

Priključim se povorki, se pomešam med nešteta gola in okrašena telesa, osamljena med množico, ki prepeva, pleše in zganja norčije, se pomika brez točnega cilja po mestnih ulicah. Na slepo se med plesom navežem na neznanca; hlastno mi liže vrat pod črnimi lasmi medtem ko skupaj migava v ritmih okolice, se mokro drgneva; strgam si hlačke in izvlečem ritni čepek s puhastim vrhom, nastavim. Vzame si me sredi valujoče mnočice, med prvinskim plesom vročega dne. Ti je že prišlo?

---

Najprej pridejo premožni in lepi, nato srednji sloj, sledijo najrevnejši in najnižje kaste. Veseli zapuščajo tuje ladje, ki so jih živele in hranile vsa ta stoletja, da so se spet lahko vrnili na domačo zemljo. Znanstveniki preverijo inštrumente in odčitajo zrak, vodo in tla; vse je spet čisto in varno za življenje. Zdomci je razkropijo, pod okriljem velikih ladij obiščejo stara mesta.

Vrnejo se zgroženi, bolani, mutirani. Najprej bogati, ki ne kažejo znakov bolezni, srednja kasta, ki je bil a izpostavljena, na koncu najrevnejši, najbolj oboleli, iznakaženi. Ostareli in mladi pari, otroci z mutirani okončinami cedečimi se obrazi pod zaščitnimi maskami; kakor podgane zadnji prihajajo na ladjo.

---

Stojim ob vznožju starega stolpa, mesto je zamenoj, pozabljeno. Ta bo dovolj visok. Počasi se vzpenjam po razmajani železni lestvi, ki se vije proti vrhu; sem in tja me zanaša, medtem ko visim na njej, se pod mastnimi curki deževnice, ali je nemara olje, silim višje, hitreje, močneje.

Vrh je samoten, vetroven, a ne prazen, razgled nad mestom pa prečudovit, ulica spodaj mamljivo vabeča. Bingljaje čez rob stolpnice odsotno sledim letečim ladjam po nebu, njihovim debelim parnim sledem po modrem nebu.
To je najdlje kar nam uspe odlepiti se od tega pogubljenega planeta; najvišji stolp, najbolji zrakoplov; oboje premalo za ubeg. Na koncu pričakuješ vse kaj bolj veličastnega, tujega, a ravno v tem je kleč. Sončni zahod je tako lep.

Ime mi je Lucija. In to je moj sen.

Going International

Moja kratka zgodba Nike je prevedana v angleščino izšla v /lit/zinu;


http://zwg.wildwestwaffles.com/ZWG_-_April.15.pdf

Short Story 19: Fanfiction: SW: Opeklina - part 1

Še ena moja doslej neobjavljena kratka zgodba/fanfiction v okolju star wars.



STAR WARS: OPEKLINA


Žgoči žarki svetlobe dvojnih sonc Tatooina so neusmiljeno osvetljevali že tako razbeljeno peščeno površino rumenega planeta. Obe sonci sta bili že visoko na sivomodro obarvanem nebu, ponekod pokritem z malimi oblaki, ki so dajali kratkotrajno upanje na dež.
Peščeni vrtinci peska so se podili po vročih sipinah, veter je na določenih predelih neusmiljeno brazdal osamljene kamnite gmote.
Vsemu navkljub, življenje je bilo mogoče tudi tu.
Oblečen v črno ogrinjalo in tuniko enake barve je Taoni Inutoty prišel iz enega izmed vesoljskih pri- stanov lokalne naselbine, Mos Espe. Čez glavo in twi'lekom svojska naglavna izrastka, lekku, je imel poveznjeno široko kapuco, ki je varovalno pokrivala njegovo bledo polt, tukajšnje podnebje ni bilo ravno primerno zanjo. Pravtako pa ga je temna kuta ščitila pred radovednimi pogledi okoliških bitij.
Njegovo dolgo črno ogrinjalo je rahlo plapolalo v šibkem vetru, ki je tu in tam tvoril majhne peščene vrtince.
Na Tatooine je prispel kratek čas nazaj, imel je namreč dogovorjeno srečanje z eno od svojih stra- nk, ki jih je zastopal kot pravni svetovalec. Pripeljal se je z najetim shutlom. Cena prevoza ga ni skrbela, vse potne stroške je krila njegova odvetniška pisarna.
S svojimi oranžnimi očmi je pozorno motril okolico, raznorazna bitja , ki so hodila mimo. Navzlic dejstvu, da je vladala velikanska vročina, zrak pa je bil suh in je bilo mogoče vdahniti tudi zrnca peska, ki se je kot kaže navlekel na in v vsako stvar na tem planetu, je bilo na ulici veliko bitij. Spraševal se je kako jim uspe usposobiti droide za delo, pesek se je verjetno zažrl tudi v njihove mehanske sklepe in notranjost. Dobro, da je Sizarja, svojega protokolarnega droida pustil na Bothawuiju.
Na ulicah Mos Espe je bilo vse živo bitij. Bržone je bila tako barvita mešanica mogoča le še na Coruscantu. Tam je šla skupina rodianov, tu gotal v spremstvu droida, ljudje v kmečki opravi, najrazličnejši trgovci, lovci na glave, najemniki in drugi.
Ponovno se je mentalno okrcal, da je pozabil s seboj prinesti kako zaščitno kremo za sonce. Upal je, da si ne bo nakopal kakšni neljubih opeklin. Nihče mu ni povedal, da je na tem planetu takšna klima in pripeka. Dasiravno je bil Tatooine po galaktičnih standardih v bližini njegovega rodnega planeta Rylotha, pa zanj še nikoli prej ni slišal. Stranka pa mu tudi ni ničesar omenila ali svetovala. Pravzaprav se je Taoni spraševal, zakaj je klient izbral tako odročen planet za njuno srečanje. Lahko bi se dobila tudi kje bliže, bolj v notranjosti meja Galaktične Republike, ne pa na tem odročnem pe- ščenem kraju onkraj Zunanjega Obrobja. Poleg tega pa so na Tatooinu, kolikor mu je bilo povedano, vladali hutti, Republika je bila tu brez pristojnosti, pravno formalne ali dejanske.
Sončni žarki so neusmiljeno žgali, toploto je bilo moč čutiti tudi skozi obleko. Morebiti pa bi bilo dobro za zaščitno kremo povprašati pri kakšnem lokalnem prodajalcu, teh je bilo po ulicah vse polno. Prodajali so najrazličnejše stvari, od hrane, rezervnih delov in nedovoljenih substanc do orožja.
Še dobro, da je vzel vsaj sončna očala. Na rokah je nosil velike črne rokavice, ki so mu segale sko-raj do polovice laketa. Imele so dokaj dobro toplotno izolacijo, tako da se mu dlani niso potile.
Gravitacija je bila za spoznanje malo drugačna kot jo je bil navajen na Bothawuiju, kjer je sedaj ži- vel in bil zaposlen v odvetniški pisarni Prohiron, zato je hodil bolj pazljivo. Sicer ni bilo kakšne po- sebne razlike, a on je bil nekako bolj občutljiv za take spremembe. Še posebej, ker je bil večinoma na enem planetu, tako da je hitro zaznal razliko. Morda za večino drugih vrst to ne bi bil problem, a sam je bil za to dokaj dojemljiv.
Mimo njega je s sklonjeno glavo prišel nek gand, v rokah je imel nekakšno napravo in z njo je prei- skoval peščena tla. Gandi so bili vrsta, katere matični planet je imel amonijevo atmosfero, tako da je za preživetje na drugačnih planetih potreboval dihalni aparat in zalogo amonijaka za vdihavanje. Da se je ta gand znašel na takem palnetu, kot je bil Tatooine, se je Taoniju zdelo dokaj nenavadno, saj ni imel nič kaj znosnega podnebja.
V rjavo opravo oblečeni gand se je ustavil v bližini twi'leka in negibno preiskoval tla. Naenkrat se je iz stroja pokadil temen dim, nekaj isker je zasijalo v dnevno svetlobo. Iskalni aparat, neznanec ga je verjetno uporabljal za iskanje kovin v tleh, izgubljene ali zavržene predmete, je nato oddal elektro- nski pisk, malo zahreščal in dokončno obmolknil. Z dihalno masko pokrita glava ganda je nekaj časa nejeverno preiskovala okvarjeno stvar nato pa jo s truščem pahnila na tla. Bržkone je bitje izreklo par kletvic, a Taoni je slišal le pridušeno hreščanje dihalnega aparata.
Pogledavši na svoj kronometer je ugotovil, da ima sestanek dogovorjen šele čez dve uri. Lokalni seveda, svoj časomer je že ob samem prihodu naravnal na lokalni čas. Bilo bi skrajno neprofesional- no, če bi zamudil na poslovno srečanje samo zato, ker ne bi upošteval lokalnih časovnih posebnosti.
Ker je imel do srečanja še veliko časa je zavil v bližnjo kantino. Ob prihodu v dokaj mračno gostil- no je malo zastal, toliko da so se mu oči privadile na spremembo osvetlitve. Snel je kapuco in si jo spustil na ramena.
Kantina je bila delno zasedena s strani različnih bitij, ni pa bilo kakšne posebne gneče. Droidov se- veda ni bilo, že pri vhodu sta jim vstop prepovedovala opozorilo in senzor, ki bi zaznal morebitne kr- šitelje prepovedi.
Stopil je naprej in se skoraj zaletel v neko bitje nižje postave, ki se ji je nekam mudilo, tako da ni bilo pozorno na Taonijev prihod. Te vrste tw'ilek ni poznal, v galaksiji je bilo preveč različnih vrst, da bi si jih bitje zapomnilo vse. Morebiti je bil domači prebivalec planeta, morebiti od kod drugod, ni vedel. Neznanec je bil oblečen v rjavo rdečo obleko in kapuco, ki ga je celega zakrivala, tako da Ta- oni ni mogel videti njegovega obraza, le rdeče oči so se mu iskrile is teme. Zaznati pa je bilo nepopi- sen smrad, ki se je širil od njega.
Poiskal je prazno ložo ob oknu in sedel. Ni dolgo čakal, saj se mu je hitro približala človeška sami- ca, bržkone natakarica. Oblečena je bila v prašno rjavo usnjeno obleko, ki jo je dokaj dobro zapolnila in predpasnik, v rokah pa je imela datapad, verjetno za zapisovanje naročil ali prevajanje tujih jezi- kov, ki jih ni znala. Na obrazu so se ji ponekod lesketale kapljice znoja, ponekod pa so se ji napol po- sušile in tvorile male črte na z zaščitno kremo namazani koži. Po človeških standardih naj bi bila pri- kupna in tudi Taonija je pritegnil njen videz. Kakorkoli že, pa je bila zgolj človek.
"Die wana wanga," je pozdravil v huttščini. Te se je naučil že na Rylothu in bilo je prikladno, da pozdravi v tem jeziku, glede na to, da je bil Tatooine pod upravo huttov. "Die wanna wanaga," mu je odvrnila z ravnodušim glasom samica in z umazano krpo nahitro odstranila zrnca peska, ki so se na- nesla na njegovo mizo.
"Čisto vodo," je rekel, še preden ga je utegnila kaj vprašati.
"Velik zapravljivec, a?"
je stresel Taoni z lekkom. Počasi je dvignil eno roko v zrak in jo podržal v zraku pred dekletm. "Prinesla mi boš naročeno in me ne boš več motila," je dejal z globokim, mirnim gla- som. Živi natakarji mu niso bili ravno po godu. Vse preveč so spraševali in bili nesposobni delati le, kar je bilo pričakovano od njih. Zato je imel Taoni mnogo raje droide.
"V redu," je dejala natakarica,"Prinesla ti bom naročeno in te potem ne bom več motila. Nato je po- brala kovanec, ki ji ga je twi'lek spustil iz dvignjene roke.
Ne ravno jedijski miselni trik, a deluje, si je mislil Taoni. Še dobro, da je takoj ob prihodu zamenjal nekaj kreditov v lokalno valuto. Sicer je bilo menjalno razmerje zelo slabo, Republiški krediti tu niso bili kredibilno plačilno sredstvo, tako da je watakk zahteval veliko količino kreditov, dal pa malo lo- kalne valute, pa še tako je moral Taoni dodati kreditom še rezervni datapad. Sicer pa, poslovne stroš- ke krije Prohiron.
Udobno se je namestil in se razgledal po kantini. Vsak prostor je bil na stropu osvetljen z neonsko difuzno svetilko, tako da je bil učinek podoben zunanji svetlobi, a bolj omiljen.
Zrak je bil tu bolj hladen, verjetno zaradi delovanja klimatske naprave, pa tudi praznega, peščenega občutka ni bilo več tako močno čutiti. Bržkone je zrak lokala filtriral osveževalec zraka. Kljub temu pa je bilo še vedno čutiti vonjave raznoraznih bitij, ki so našle pot v ta prostor, mešale pa so se z diš-avami iz kuhinje in eksotičnih pijač.
Že takoj ob prihodu je slišal glasbo skupine, ki se je nahajala na malo vzdignjenem delu kantine. Zelena pripadnica vrste gossam je pela za arhajičnim mikrofonom na kovinskem stojalu, verjetno še iz časov Prve Republike po izgledu sodeč, na klaviaturi je igral isklesani trooki gran, zraven pa je z jizzom sodeloval nek bith. Kot spremljevalni vokali so sodelovale tri samice; falleenka, iridionka in slastno izgledajoča mala twi'lekinja. Godba ni bila preglasna, lepo se je spojila s pridušenim govor-jenjem in drugimi, z gostinstvom povezanimi zvoki.
Taoni je posegel po prineseni pijači. Hladna voda, ni boljšega. Zraven pa celo kocka ledu. Impre- sivno. Zelo impresivno.
Le zakaj večina bitij v lokalu raje naroči alkoholno ali kako drugo pijačo, ki ima nešteto sestavin? Zanj je bila najboljša pijača čista voda, po možnosti ohlajena na pravo temperaturo, recimo devet sta- ndardnih stopinj. Ostali so imeli navadno vodo za nezanimivo stvar, njemu pa se je prav njen enotno- st, enostavnost zdela edinstvena. Voda je bila vir življenja povsod po Galaksiji, najti jo je bilo moč v asteroidih, meglicah, na vseh vrstah planetarnih sistemov v takšni ali malo drugačni obliki. Voda je bila povsod. Taoni navadno ni pil alkoholnih substanc. Ne zaradi slabotnosti ali strahu pred njegovim vplivom v primeru prekomernih zaužitih količin, niti ne zaradi nedopadenja določenih okusov pijač. Enostavno se je odločil, da ne bo pil alkohola. Njegova racionalna, samostojna odločitev.
Poleg tega pa, alkohol dehidrira telo in njega pitje v razmerah, ki so vladale na tem planetu, bi bilo nespametno. Neprofesionalno.
Njegov prostor se je nahajal ob strani, tako da je lahko skozi okno, ki je bilo sicer zastrto s toplotno izolacijsko folijo, opazoval dogajanje zunaj. Stene so bile kamnite, nekakšna zmes zdrobljenega ka- menja in gradbenega strjevalca, kar je bilo nato nanešeno na oboke. Bržkone dobra konstrukcija, ki kljubuje vročini in vetrovom. Pri sosednji mizi je ravno preslišal pogovor, omenjalo se je hud vihar predvčerajšnim. Stene pa so bržkone vsebovale tudi hladilne elemente, hladilni sistem, saj je bilo v kantini prijetno relativno hladno, glede na zunanjo okolico. Samo kamnite stene tega ne bi zmogle.
Taoni je upal, da bo posel hitro opravljen. Stranka mu sicer ni povedala, za kakšno pravno zadevo gre, a je upal, da ne bo kaj dolgotrajnejšega. Ni si namreč še priskrbel prenočišča. A za to je bil še dovolj časa. Brez potrebe se je sedaj ubadati s tem.
"Hej, pozdravljen," je rekel v belo tuniko odeti mon calamari in ne, da bi ga Taoni povabil, prised- el. "Lep dan, ha?" Taoni ga je premeril s svojimi vedno polzaprtimi očmi. Prišlek si je dosti upal.
"No, lepe želje tudi tebi," je odvrnil calamaru. "Bržkone mi želiš predstaviti svojo bogato izbiro tako ali drugače zanimivih nedovoljenih artifaktov, zato naj ta kar takoj obvestim, da-" Mon calamari je ob tem brž dvignil svoje plavuti. "Ne, ne, dragi gospod. Nikakor Vam ne želim ponujati takšne ali drugačne robe." Rahlo se je nasmehnil, vsaj Taoniju se je zdelo, da je to nasmeh. Calamariske gibe je bilo za večino vrst teško razbrati. "Hotel sem se Vam, zgolj-, oprostite, Vas lahko tikam?" Na Taonij- evo prikimanje je nadaljeval. "Torej, hotel sem se ti zgolj pridružiti pri mirnem pitju. Če seveda ni- maš nič proti. Ni ravno zanimivo popivati sam."
Taoni je odpil požirek vode. "Jaz ne popivam," je dejal skozi stisnjene ustnice in pokazal svoje bele špičaste zobe. Calamarijec je oddajal poseben, svoji vrsti svojsku duh, ki nekako ni ustrezal twi'leš- kim. To je bilo običajno, namreč, da določena vrsta ni ravno dopadljiva drugi. So določeni elementi, ki jih naredijo odbijajoče. Mon calamarijev vonj je bil slano vlažen, kot po kaki morski hrani.
"No, seveda, seveda," je pohitel mon calamari, " zgolj fraza, seveda, če me razumeš." Debelo je bil požrl slino in razširil svoje izbuljene calamarijske oči. "Nisem ujel tvojega imena," je ponovno začel in pomignil natakarici, da naj pride po naročilo.
"Bržkone zato," mu je suho odgovoril Taoni, "ker ti ga nisem povedal."
"In bi ga lahko sedaj?" je povprašal calamarijec. S plavutjo je pokazal nase. "Jaz sem Yoou Gurth."
"Taoni Inutoty," je rekel twi'lek. Zanimalo ga je kaj ta calamari hoče od njega. "Nisi malo daleč od doma?" ga je vprašal. Neodvisni planetarni sistem Mon Calamari je bil tako kot Tatooine onkraj Zun- anjega Obrobja, s to razliko, da je bil calamrarijski vodni dom takole četrt Galaksije stran od tega pe- ščenega planeta. Je pa imel svojega senatorja v Galaktičnem Senatu, kar za večino zunanje robnih si- stemov ni bilo ravno pravilo.
"No, bitje mora raziskati in iskusiti različne stvari, preden se odloči kje naj se ustali," je bil odvrnil Gurth in dvignil kozarec prinesene pijače. Po močnem vonju je šlo verjetno za corelijsko žganje.
"Sicer tukajšnje podnebje ni ravno blagodejno za mojo kožo," je nadaljeval calamari. Videlo se mu je, da njegova rjavo rdeča ribja koža ni ravno optimalno navlažena, ponekod je bila skoraj suha. "a tukašnje delovne razmere si za moj, em, poklic dokaj ugodne."
"Oh, mar res? je dolgočasno odvrnil Taoni. Sedaj mu bo verjetno želel na dolgo in široko razlagati o svoji službi. Sodeč po tukajšnjih aktivnostih je to bržkone kaj nelegalnega. "In s čim se ukvarjaš?" je dejal Gurthu.
"Pornografijo," je ta kratko odgovoril. To je Taonija nemalo presenetilo. Skoraj bi se bil tudi začel smejati. Calamarijci so bili šteti za mirno in uglajeno vrsto. Ni ravno prižakoval, da bi se poklicno ukvarjali s takimi zadevami. Ampak, kakor je bil sam iskusil že večkrat doslej, videz vara.
"Bolj podrobno," je nadaljeval calamari, "s huttsko pornografijo. Pravzaprav imam nekaj primerov s seboj." Segel je v notranji žep bele tunike in hotel nekaj potegniti na plano. "Če si jih morebiti želiš ogledati-" Taoni je zavrnilno dvignil roko. "Ne hvala," je dejal. "Imem sem priložnost videti nekaj primerov te 'umetnosti'." In kakšni so se ti zdeli?" je vprašal calamari.
"Reciva le," se je formalno nasmehnil Taoni, "da potem nisem potreboval odvajalnega sredstva."
Yoou Gurth je razumevajoče pokimal. "Razumem," je dejal. "Vsakemu svoje."
"Tako je," mu je odvrnil twi'lek. Sicer nikakor ni diskriminiral določenih vrst, niti huttov, dasirav- no jih večina drugih vrst ni ravno marala, sploh je bila diskriminacija galaktičnih vrst prepovedana že po ustanovni pogodbi Republike, a določenih stvari vseeno ni odobraval. Vsekakor ni bil lep prizor hutta, ki se spravlja na dve twi'leški samici.
"Pa ti," je nadaljeval pogovor calamari, "s čem pa se ti ukvarjaš?" Taoni se je ponovno uradno nas- mehnil. "Reciva le da sem neke vrste zastopnik." Ni bilo potrebe, da mu razlaga, da je pravnik. Repu- bliški zakoni tukaj tako ali tako niso imeli veljave.
"Ja, ja," se je zasmejal Gurth. "Poznam veliko twi'lekov, ki so prav tako zastopniki, majordoni. Ve- činoma pri huttih."Priprl je svoje velike stranske oči. "Ti tudi?" Taoni je rahlo odkimal.
"Pa pustiva to," je nato pohitel twi'lek. Ni se mu ravno ljubilo razlagati o svojih funkcijah. Iz žepa ogrinjala je potegnil svoj črni datapad. "Vkratkem imam sestanek na Trgu odpadkov." S krmpljom je malo popraskal po glatki površini naprave. "Morebiti veš kje je to?"
Ob prihodu je storil napako. Ni namreč stopil do bližnjega informacijskega avtomata in si presnel načrta mesta. To bi mu olajšalo potovanje in prihranilo marsikatero zadrego.
"Pravzaprav sem tudi sam bil namenjen tja," je odgovoril calamari. "Lahko ti pokažem pot." Tudi prav," je odvrnil Taoni. Tvoja pomoč bo dobrodošla."
Nato sta v tišini pila vsak svojo pijačo. "Tahuna in njena spremljevalna skupina," je dejal Gurth in z glavo pomignil proti odru, kjer je bila glasbena skupina. Taoni ni rekel ničesar. "Samica ima dober glas, to moraš priznati," je nadaljeval calamarijec. "Tu so stalna atrakcija." Pogledal je proti twi'leku, ki pa ni dajal videza, da bi bil kakor koli zainteresiran za to temo.
je otresel Taoni. Le zakaj, se je spraševal, se bitja tako rada pogo- varjajo o tako nepomembnih stvareh, se obregnejo ob vsako nezanimivost. Bitja so tako zatopljena v obrobne stvari, da pozabljajo, kaj je resnično pomembno v življenju.
"Ta mikrofon, s katerim tako rada opleta okoli sebe," je vstrajno nadaljeval Gurth, očitno nedovze- ten za očitno twi'lekovo nezanimanje. "je baje zelo starinski. Kakor se vedno hvali pevka, je iz dobe Prve Republike. Kdo bi si mislil."
"Kakorkoli že," je povzel Taoni in vstal iza mize, "moram iti. Imam namreč opravke." Mon cala- mari je hitro spraznil svoj kozarec in pohitel za njim. "Hej, počakaj malo," je dejal twi'leku, ki je bil že pri ishodu is kantine. V naglici je hitro vrgel plačilo na mizo. "Obdrži drobiž," je še zavpil dekle- tu, v katerega se je bil skoraj zaletel.

Top Faitan Games List

Osebna lestvica pretepaških iger; brez obrazložiitve, ker tega itak nihče nea bere xd


-----top pretepačine-----

sf:3s
st
garou
ggxxslash
soul calibur 2
tekken 5
killer instinct
samurai shodown 4


-----top falirane pretepačine-----

fight fever
shaq fu
brutal
clayfighter
rise of the robots
ballz


-----top obskurne pretepačine-----

martial masters
last blade 2
weaponlord
breakers revenge
primal rage
sw:masters of tearas kaesi
osu karatebu
ninja turles tournament fighters
tobal 2

Kein Geld Fur Irokesen

:nostalgia bomb:

Ein junger Arbeitsloser in Stuttgart bekommt vom
Arbeitsamt kein Geld. Warum? Den Beamten dort
gefällt sein Aussehen nicht.

Jeden Morgen geht Heinz Kuhlmann, 23, mit einem
Ei ins Badezimmer. Er will das Ei nicht essen, er
braucht es für seine Haare. Heinz trägt seine Haare
ganz kurz, nur in der Mitte sind sie lang – und rot. Für
eine Irokesenfrisur müssen die langen mittleren
Haare stehen. Dafür braucht Heinz das Ei.
„In Stuttgart habe nur ich diese Frisur“, sagt
Heinz. Das gefällt ihm. Das Arbeitsamt in
Stuttgart hat eine andere Meinung. Heinz bekommt kein Arbeitslosengeld
und keine Stellenangebote. Ein Angestellter im Arbeitsamt
hat zu ihm gesagt: „Machen Sie sich eine
normale Frisur. Dann können Sie wiederkommen.“
Ein anderer Angestellter meint: „Herr Kuhlmann sabotiert
die Stellensuche.“ Aber Heinz Kuhlmann
möchte arbeiten. Sein früherer Arbeitgeber, die Firma
Kodak, war sehr zufrieden mit ihm. Nur die Arbeitskollegen
haben Heinz das Leben schwer gemacht. Sie
haben ihn immer geärgert. Deshalb hat er gekündigt.
Bis jetzt hat er keine neue Stelle gefunden. Die meisten
Jobs sind nichts für ihn, das weiß er auch: „Verkäufer
in einer Buchhandlung, das geht nicht. Dafür
bin ich nicht der richtige Typ.“
Heinz will arbeiten, aber Punk will er auch bleiben.
Gegen das Arbeitsamt führt er jetzt einen Prozess.
Sein Rechtsanwalt meint: „Auch ein arbeitsloser Punk
muss Geld vom Arbeitsamt bekommen.“ Heinz Kuhlmann
lebt jetzt von ein paar Euro. Die gibt ihm sein
Vater.

Problem, Maccabi?

PARTIZAN - Maccabi (3:1)
76:66

Social Experiment vol. 3

1.napiši fake dnevnik random najstnice
2.objavi kot blog http://malapotrebnica.blogspot.com/
3.http://www.joker.si/mn3njalnik/index.php?showtopic=178460
4.????
5.PROFIT

[oltarček] Sean Bean

http://www.compleatseanbean.com/deathbycow.html

Martial Masters

Še ena obskurna 2d pretepačina, tokrat ne od SNK ali kakšne sorodne firme, marveč od taiwanskega igs, ki je med drugim spacal skupaj tui spectral vs generation, ki je na prišla za ps2/psp, medtem ko so martial masters dostopni samo na arkadah in emulatorjih (mame, nebula in finalburn).

osnovni podatki
http://en.wikipedia.org/wiki/Martial_masters

tema na srk; med drugim tierlista, infiniti, patch in še kaj uporabnega
http://www.shoryuken.com/showthread.php?t=125607



Liki so za spremembo povzeti po kitajski zgodovini, zato ni shoto klonov, niti ninj, medtem ko monkeyboy in kungfu mojster kakopak ne smeta umanjkati. Imena so generična, na nivoju SF Boxer/Claw, tako da ni nič narobe. če mojega maina Tigerja preimenujem v Altar-Boy.



Animacija je dokaj podrobna, skoraj na ravni 3'rd strika, tehnikalij je lep kupček, manjka morda le kakšen parry/reversal/jd sistem. Določene stvari bi se verjetno dalo še izpiliti in popraviti, ampak igs si verjetno ni mogel privoščiti štancanja nadaljevanj kot snk/capcom.



movelist:
http://www.dragoninstall.com/junk/Martial%20Masters.txt

cheats:
http://www.mamecheat.co.uk/forums/viewtopic.php?f=1&t=2400&start=0
http://www.mamecheat.co.uk/forums/viewtopic.php?t=2342

combo video:
http://www.youtube.com/watch?v=SXvCZC8VwhM

turnir:
http://d.hatena.ne.jp/video/niconico/sm9876883
http://d.hatena.ne.jp/video/niconico/sm8903878

Now Watching: one point o

http://www.imdb.com/title/tt0317042/

cyberpunkovski psiho triler z obilo paranoje glavnega lika, uradniškega računalničarja, ki živi v obskurni hiši eksperimentov, v sosednjih stanovanjih bivajo milf medicinska sestra, doglover/ustvarjalec iger, stalkerski najemodajalec, ki si ga mane na posnetke nadzornih kamer, in upokojenec z androidnim ostržkom, v kleti pa še stari očanec, ki prisega na naravno in izdeluje robotske ščurke. dvigalo nea dela, nadrejeni v službi zahteva kodo, okužba med folkom se širi, njega pa vsak dan v stanovanju pričaka prazen paket. da je vsa kafkovost še bolj očitna, ga zasleduje neznanec, kurir pa ima odgovor na vse probleme. v tej mešanici izrazito barvitih kadrov in arhaično/80ata opreme naš junak ne ve točno, kaj bi, neuspešno poizveduje in peca, nato pa zaključi, da needs moar milk.

''The bad people can save you but they won't. The good people wanna save you but they can't.''

8/10

Bookmark

Branje fantasy špehov zna biti dokaj naporno, sploh če pozabiš, na kateri strani si nehal z branjem. Ličen zaznamek je kakopak na mestu; lahko bi uporabil random mtg karto ali kaj podobnega, ker pa sem ravno sredi branja eriksonove memories of ice, kjer je veliko govora o kartah deck of dragons, sem v paintu naredil skupek mtg in malazan artworka.





5 minutes in paint xd

RIP - Nujabes

rip :(

http://en.wikipedia.org/wiki/Nujabes
http://www.last.fm/music/Nujabes

Now Reading: William Gibson - Pattern Recognition

Znanstveno-fantastični postmoderni triler, katerega dogajanje, za razliko od starejših futurističnih cyberpunkovskih Gibsonovih del, je postavljeno v sedanjost, rl z dogodki in posledicami 11. septembra. Slednje je po mojem osebnem mnenju nadležen element, a zgodbovno je upravične, le sam sem alergičen na ameriško spominjanje na to; če bi šlo za random nesrečo v okviru knjige me ne bi motilo, tak pa...

Glavna oseba je marketinška svetovalka, mojckasta Casey, ki ima med drugim alergijo na blagovne znamke in fetiš na stare jakne, tekom svojih službenih potovanj pa se bolj podrobno vplete v raziskovanje viral artfagish posnetkov na internetu, ki jih tui ljubiteljsko zasleduje. Industrijska špijonaža in ruska mafija dodatno začinijo njeno raziskovanje, ki jo popelje iz Londona, prek Tokia do ruske psihiatrične ustanove.

Pripoved je tekoča, ni menjavanja z pov drugih oseb, tako da se zgodba hitro pripelje do artfagish razpleta in tui konca. Le-ta je nekolikanj antiklimatičen, v stilu 'ma, smo se malo hecali, izvolijo denar, opravičilo, pa še podatke obveščevalne o izginulem očetu. ta-ta', a vseeno dostojno zaključi pripoved.

Kontrastov z Neuromancerjem in ostalimi deli je obilo, od imena glavne junakinje, do naštevanja slegerne znamke avtomobila, obleke in prehrane. Dialogi in notranji monologi so tekoči, razumljivi, za razliko od Neuromanta, akcije je realistično malo, moti edijo prikladna povezanost vseh sodelujočih stranskih likov, kjer se na daleč vidi njihova vloga. Uporabe laptopov, mobijev in spletnih forumov je obilo, kul opisov lokacij pa tui.

Zelo za XD

Pimpin Mah Stick

Road to Sonic Boom, part 1

Med pripravami na pretepaški turnir http://pretep.konzole-slovenija.com/forum/viewthread.php?tid=1382 sem našel čas za polepšanje mojega arcade sticka. Kakopak ni šlo za menjavo komponent, marveč samo za zunanjo podobo, konkretno faitan artwork. To je bilo izvedeno z minimalnim vložkom, črnobeli tisk wallpaperja z Baiken na papir z označenimi liknjami za knofe ino stick, vse skupaj prilimano z navadnim selotejpom na plastično ogrodje hori360. tr00 ghetto.

Mah Faitan Chars

SSF2T
deejay
guille

SFA3
charlie
adon

3S
remy
urien
ryu

GGxxR
baiken

SC
ivy
setsuka

TEKKEN
asuka

MK
subzero
cabal

Killer Instinct
orchid
sabrewulf

Primal Rage
chaos
blizzard

Martial Masters
tiger
red snake

/lit/zine

Download your copy at http://zwg.wildwestwaffles.com/

Star Wars Books - Recenzija

Leta nazaj sem spisal daljši vedež na temo sw knjig;
več na tejle povezavi:
http://www.joker.si/mn3njalnik/index.php?showtopic=22248

What Is This...

... I don't even

Short Story 18 :Planetarni mrk

En star starwars fanfiction; na tjle povezavi:
http://www.joker.si/mn3njalnik/index.php?showtopic=194848

Now Reading: X-Files

serija Dosjeji X; avtorja Charles S. Grant, Kevin J. Anderson, Ben Mezrich
4 knjige so prevedene v slovenščino, zadnji 2 pak ne
Škratje, Vrtinec, Točka nič, Ruševine, Antibodies, Skin

Spodoben marchendizing znane franšize, ki ne prinese nič posebno novega, a vsaj ne hodi v zelje kontinuiteti tv predloge, kakor se rado zgodi pri tovrstnih pisarijah (npr. starwars), čeprav se nea spomnim prav dobro, ali je Scully res imela psa tui v seriji. Kakovost in zanimivost kakopak variira tako med posameznimi knjigami kot tui avtorji; v vodstvu je KJA, Grant mu sledi, knjige od Mezricha pa nisem bral, a po povzetku in e-kritikah ni med boljšimi.

Zgodbe sicer niso na ravni tistih iz serije, sploh ker je preveč poglavij posvečeno opisovanju random osebkov, ki ponavadi v istem poglavju umrejo zaradi nepojasnjenih vzrokov. Le-te ponavadi Mulder ino Scully različno uspešno raziskujeta, ni pa neke posebne razburljivosti, vsaj ne pri prvih dveh knjigah, niti ne secksualne napetosti med glavnima likoma, ki je bila vedno pomemben faktor.

Poleg teh knjig, ki so pisane za normalno odraslo občinstvo, obstaja še kupček krajših young adult knjižic, a se tui pri teh zaresnih avtorji niso lih trudili s krutostjo in ostalimi adult vsebinami, le v Škratih je nekolikanj preveč preklinjanja. Sem in tja opravijo par obdukcij in ogledov iznakaženih trupel, posebnih ostudnosti pa ni. Podporni liki so generični, v Škratih se avtor še nekaj trudi z mindfuckom in zarotami znotraj fbi-ja, v Ruševinah pa so v enem poglavju tui Osamljeni Strelci™, to je pa tui vse.

Skupaj vzeto, spodobno branje za ljubitelje serije.

Spremembe

Novo leto je bojda pravi čas za spremembe, vsaj večina medijev in neta ima tako idejo.
Zato s eje seveda moralo primeriti nekaj dobrih in nekaj slabih sprememb; 4chan je tako med parimi novimi oddelki dodal tui /lit/ za knjižne zadeve, kar me je kakopak spravilo v dobor voljo in spodbudilo k branju, na drugi strani pa je 2df propadel, nadomestek je fail, obstoječa alternativa ggpo pa mi javlja connetcing to server, igrati pa se nea da sploh.

hja

Still InTraining

Na mizi imam novo lončnico; vijolice so zamenjale jagodo ^_^

updatal sem sliko v mn3n profilu (crop japonskega hrošča)

po forumu sem pobiral info o zgodovini pretepaške vidya scene v slo

še vedno treniram 3s in občasno garou; izvedba se izboljšuje, stick ni več problem izvajanje superc v desno pak še vedno :blush:

also, new haircut

that is all

Pretentious Pron

Oni dan sem po ogledu eksploatacijskega filma zombie strippers prišel na tole idejo:

Dvoboj dveh pretencioznih mainstream pornoigralk



vs




kakorkoli že, po kjut faktorju zmaga lexi:

For a Life Without Tobacco

Girls kissing you, not smoking...



Potemtakem je čisto vredu, če si kurba, samo da nea kadiš, amirite? <_<

Drgač je reklama vredu ino deklina kjut.

Običajen Dan

opravila za včerajšnji dan:

-vstal, zajtrkoval, umil zobe ino telovadil

-posesal ino pomil stanovanje

-zalil rože ino smrekco

-spamal forume ino iamgeboarde, sage incuded

-dl japanese power metal, vmes poslušal japanese metal

-dl in zapekel advanced variable geo 2, all girl fighter za psx

-fapped to monica santiago anal pr0n ino claudia

-se učil javno upravo ino prijavil za izpit

-igral 3s

-večerjal ostanke testenin od kosila ino torto

-gledal 2 dela alias

Hentai

Dokaj nenavadno, a resnično dejstvo, da sem šele danes na ralunalu naredil hentai folder, pa še to zgolj za potrebe lažjega spamanja temu namenjene teme, medtem ko imam za /co/-releted material že leta zelo nafilana datoteko.

Short Story 17: Famous Five On Nude Beach - part 2

''Ampak do sedaj so se še skoraj vsake naše počitnice nekako sprevrgle v pustolovščino,'' je od strani posmrknil Dick. ''Težko bi se spomnil poletja ali zime, ko nismo pretrgali kakšne tihotapske mreže ali ujeli roparje.''
''Velikonočne praznike si pozabil,'' je smeje se pomagala George.
''Kaj, a ti tovrstne neprijetnosti tako dogajajo?'' je bila nekolikanj nejevoljna Anne in srknila svojo
pijačo. ''Meni je tako kar prav. Prav srečna sem, da se je iskazalo, da smo bili na napačni sledi. Vsaj enkrat za spremembo.''
''Mhm,'' se je strinjala George in punujala Timmyu grižljaje okusnea sirovega sendviča, medtem ko je ta skakal po njej in jo veselo lizal po golem telesu.
''Čeprav, zdaj ko malo bolj razmišljam,'' je začel Julijan, ''Imamo samo turistovo besedo, da ni pedofil in da ni ničesar spotakljivega slikal. Nobenih trdih dokazov.''
''Misliš nelegalnih posnetkov?'' je sodeloval Dick. ''Pravzaprav je samo njegova žena potrdila njegovo
razlago; mogoče ima slike in posnetke spravljene kje drugje, če jih že nismo našli pri njem tukaj na plaži.''
''Mogoče bi se splačalo iti v pristan in poiskati njegov čoln ali jahto,'' je bila polna idej George, '' Če jo najdemo lahko še malo pobrskamo po njegovih stvareh in morda tam najdemo kaj obremenilnega.''
''O ne, ne, ne,'' je bila obupana Anne, zmajevala z glavo. ''Mene ne mešajte v to. Če hočete, kar sami
stikajte po tujih rečeh, jaz nočem imeti nič s tem. zdaj moram še posebno paziti na kartoteko, ko se gre za vpis na fakulteto. Saj veste, kako gledajo na čisto preteklost kandidatov.''
''Jokica,'' je bil zafrkljiv Dick, medtem ko je odraslejši Julijan sprejel njeno odločitev o nevpletanju.
Hitro so naredili preprost načrt. Anne bo po svoji volji ostala tu na plaži, ostali pa se bodo sprehodili čez otok, poiskali pristan in plovilo starega turista, ga skušali preiskati.
''Samo za vsak primer,'' je dodala George, ''da se prepričamo, da se nam nepridiprav ni izmuznil iz rok,''
Nemudoma so pobrali par brisač, ostalo, košare s hrano in obleko, pa pustili na plaži, skupaj z Anne, ki je zaskrbljeno gledala za njimi, dokler se niso njihove gole postave izgubile v bujnem zimzelenem grmičevju otoka. Prosti čas je Anne namrevala izkoristiti za mirno poležavanje na plaži, nekaj barve ji nikakor ne bi skodilo; ker se ni bila ravno navajena sončiti povsem naga, je vseeno raje nase navlekla bele hlačke, nato pa se je po bledih prsih in ostalih obutljivih mestih še posebno skrbno mazazala s sončno kremo z dovolj visokim zaščitnim faktorjem.
Mirno bučanje morja in oddaljeno hričanje majhnih otrok jo je skoraj spravilo v prijeten dopoldanski dremež; veter je nosil prijetni sveži vonj iglic iz bližnjega smrekovega nasada, katerega opojni vonj se je nekolikanj tepel s sladkim vonjem kreme in njenim znojem. Izpod polzaprtih oči je zaspano opazovala morje in obalo; maloštevilni starejši ljudje, kakšem parček in kopica otrok, ki so se razposajeno podili po plitvi vodi, se škropili in tunkali. Poletna idila, ki jo je imela Anne tako rada; nič dogodivščin, nepredvidljivih dogodkov in sovražnih ljudi z nelepimi nameni. Srknila je iz svoje skoraj izraznjene steklenice, zavzdihnila od ugodja.
Pogledala je na uro svojega nokia mobitela; signal je bil tukaj komaj lovljiv, a saj jo je zanimalo le to, koliko časa že ni bilo njenih bratov in sestrične. Malček predolgo, po njenem skromnem mnenju. Upala je, da se jim ni kaj zgodilo; nemara so res odkrili pedofila in jih je ta sedaj imel kje zaprte. Potem bi morala pa ona klicati policijo in jim razlagati kaj in kje so. Ničesar od tega si ni želela in je upala, da je le živčna.
Stari nemški turist, ki so ga osumili pedofilstva, je še vedno ležal na plaži, se pomenkoval s svojo
nekolikanj mlajšo ženo; otrok očitno nista imela. Ko je žena kasneje odšla v vodo, je Anne videla, da je stari v roke vzel digitalno kamero in jo snemal med plavanjem. Verjetno je kaj podobnega počel tudi, ko ga je prvič srečala med snemanjem otoških živai, pa ga je zmotno obsodila kaznivega slikanja. Anne pač ni bila profesionalna snemalka in še manj opazovalka tičev.
Ker ji je že zmanjkovalo osvežilne pijače in se ji je obenem zahotelo hladnega sladoleda, je Anne vstala in po mali tlakovani potki odpravila do avtomata s pijačo in sladoledom. Izbrala je željeni okus, vstavila zahtevano količino kovancev in počakala na slaščico. Veselo je začela lizati hladno kepico s peno na vrhu, ko je nenadoma opazila, da je zanjo v vrsti za sladoled stal tudi stari nemec. Vljudno je pozdravila in se še enkrat iskreno opravičila za nastalo zmedo okoli slikanja. Goli turist se je le nasmehnil in pokimal, nato pa dejal: ''Danes izgledaš še bolj prikupno kot včeraj, Fraulein. Zjutraj sem dvakrat pošteno drkal na tvoje včerajšnje slike.''
Nenadoma je imel v roki pištolo.
Anne ni niti zakričala, le sladoled ji je padel iz tresočih se rok; medlo je začutila, da je pomočila hlačke, medtem ko so ji tople kapljice mezele po notranjosti golih stegen.

''Misliš, da bomo res kaj našli?'' je vprašal Dick, ko so se prebili kozi rastje otoka, se počasi bližali glavnemu pristanu, kjer je bilo zasidranih večina plovil, s katerimi so kopalci prišli na Kirinov otok. ''Malo težko verjamem, da bi bil pedofil tako nepazljiv, da bi puščal slike nezaščitene ležati naokoli.''
''Do sedaj se je še vedno izkazalo, da so se kriminalci sami izdali ali pa so nas podcenjevali,'' je od zadaj dejala George, požvižgala Timmyu. ''Pridi sem, mali.'' Ni želela, da bi pes nenadzorovano skakal po pomolu in morda po nesreči zašel v kakšen tuj čoln; ni želela biti odgovorna za morebitno škodo. Že nedavno opravičevanje staremu turistu je bilo dovolj mučno početje zanjo.
Lokalni zalivček, ki je bil trenutno na njihovo srečo neobljuden, je premogel dva manjša pomola, v katerem so bile zasidrane ali privezane različne manjše jahte in par čolnov; dvakrat na dan je na otok priplula tudi večja ladja za tiste turiste, ki niso prišli na otok z lastnim plovilom. Geroge je upala, da je osumljeni pedofil imel zasebno jahto in ni prispel na kopanje z javnim prevozom. V slednjem primeru ne bi imeli možnosti pretakniti njegovih zasebnih stvari in najdi spornih posnetkov.
''Kako bomo pa vedeli, kateri, če sploh kateri, je njegov čoln?'' je zanimalo nestrpnega Dicka.
''Zato imamo pa sabo Timmya,'' je bil pameten Julijan, ''On bo že izvohal pravo sled. George, daj mu ga za povohat.'' Ta je ubogljivo predložila zmečkan barvast robec, ki ga je prej na plaži izmaknila iz turistove vrečke. Tako so imeli primeren predmet, s katerega je pes lahko našel vonj in mu sledil do pravega čolna. Vsaj tak je bil načrt, in George je upala, da se niso ponovno ušteli.
Sprva je izgledalo, da je Timmy našel turistovo sled, saj je takoj ob prihodu na leseni pomol začel vneto vohati po tleh in mahati z repom, tekati sem in tja, tako da so vsi trije od nestrpnosti in navdušenja tekli za njim po razmajanih lesenih deskah, nato pa se je žal izkazalo, da se psiček ni mogel odločiti, h kateremu zasidranemu čolnu bi se usmeril in je le tekal sem in tja.
''Verjetno se je stari samo sprehajal po tem pomolu, čoln pa ima kje drugje,'' je dejala George. S Timmyem je velikokrat izvajala podobna iskanja in je vedela, kaj pomenijo različna njegova dejanja. Tokrat je vedela, da je zmeden.
''Poskusimo še na sosednjem pomolu, mogoče je pa tam zasidran,'' je pametno predlagal Julijan. ''Upajmo na več sreče.''
''Kar ti ga pelji tja,'' je dejal Dick in se napotil naprej p pomolu, na katerem so bili sedaj, ''Odtočiti moram.''
''O kul, a lahko gledam?'' se je pokvarjeno zarežala George in stopila za njim. ''Julijan, daj ti spremljaj Timmya, a lahko?'' je rekla čez ramo, z očmi že na bratrančevi goli pojavi sredi samotnega pomolo.
''Ok, samo pridna bodita,'' je zavil z očmi Julijan in stekel za psom.
''No, a bo kaj?'' se je smeje približala Dicku.
''Ne morem, če ti stojiš zraven, no,'' jo je zavrnil Dick, ''človek tudi ne more imeti nič zasebnosti pri tebi, a?''
Kot da bi ga ne slišala, se mu je George le še bolj približala, mu stopila za hrbet in se naslonila nanj s svojimi ploskimi prsmi, mu ga nežno vzela v roke. ''A bova skupaj poskusila?'' ga je nagajivo vprašala.
Najprej ni bilo nič, nato mu je le uspelo spraviti ven konketen curek, ki se je izgubil v temno modro voo malega zaliva. ''No, vidiš, da ni bilo tako težko,'' je rekla George, ''Vedno me je zanimalo, kako izgleda lulat stoje.'' Še vedno ni spustila njegovega penisa iz rok. In počasi je postajal vse večji in trši.
''A te moti, ker sva v sorodu?'' mu je zašepetala na uho.
''Aha,'' je debelo poholtnil slino, še vedno v njenih rokah.
''No, potem boš zagotovo vesel, če ti povem, da sem posvojena. Mama mi je zadnjič priznala.''
''A res?'' se je zdrznil Dick; še vedno je upal, da Julijan ne vidi, kaj počneta. Na sosednjem pomolu ga ni bilo več videti; morda sta s Timmyem našla kakšno sled.
''Ja, tako da lahko naredim tole,'' mu je zašepetala George in mu ga počasi začela mencati, tako da mu je v njenih dekliško nežnih, četudi fantovsko močnih rokah hitro vstal do polne velikosti. Kratek čas mu ga je tako obdelovala sredi pomola, dokler se ni obilno izpraznil na vodno gladino.
''Tole, am, je bilo, am, zanimivo,'' je nekolikanj tresoč se izdavil Dick.
''Mhm,'' je zapredla George, še vedno pestovala njegovo mednožje.
Od nekod se je pojavil Julijan; ''Anne mi je poslala sms,'' je povedal, očitno ni opazil, kaj sta počela malo prej. ''k njej moramo.'' Takoj so poiskali še Timmya in se družno napotili s pomola, nazaj čez gozd.
''Torej si prepričana, da nisva v sorodu?'' je postrani še enkrat vprašal Dick.
''Vsekakor sva, dragi bratranec,'' se je prikupno nasmehnila George in stopila mimo njega. ''Prej sem se samo malo pošalila,'' Narahlo ga je vščipnila v rit. ''Vseeno ti je stopil.''


''A moraš to res početi vpričo mene?'' je naveličano vprašala Anne, se nekolikanj pretegnila na z mahom
porasli skali, na kateri je sedela. In čakala, da se vrneta brata in sestrična. Sporočilo je poslal že dolgo tega in res si ni mogla predstavljati, kaj jih je zadržalo. Po navodilih starega turista jim je morala poslati sms, kje naj jo najdejo, ni pa razumela, kaj je nameraval. Ko je vpričo nje na plaži potegnil pištolo, je že mislila, da jo hoče ubiti, sedaj pa ni bila več tako prepričana. Da pa bi šlo le še za en nesporazum ni več upala, saj si ga je je stari pred njo prav nemarno mencal.
Pobegniti seveda ni mogla, saj je imel grozečo pištolo še vedno v roki, medtem ko je bil z drugo zaploslen pri sebi; z rahlo okvarjenim nasmeškom na obrazu jo je tiho opazoval in drkal.
''Perverzneš,'' je zavzdihnila Anne, pogledala stran, se skušala z rokami vsaj malo pokriti; polulane kopalke je pustila na plaži.
''Kaj bo pa žena rekla na to, a?'' ga je izzvala. ''Da slikaš in si ga drkaš na majhne otroke. Gotovo nič ne ve za tvoje bolne hobije.''
''Nasprotno, frauline,'' je odgovoril stari nemec, ''Ravno ona ureja našo spletno stran. Jaz sem že prestar za te novotarije in znam uporabljati samo fotoaparat.'' Nemarno se je zarežal.
''Mhm, gotovo je ponosna, da si ga drkaš na jailbait.'' vtem je zaslišala šumenje iz bližnjega grmovja.
Stari nemec je zadovoljno potežkal pištolo. ''Not jail, just bait.''

''A tukaj si, Anne,'' je začel Julijan, ko so vsi trije s Timmyem stopili iz gozdne zavese in stopili na malo jaso sredi otoka, ''Smo se že spraševali, če si se slučajno spet izgubila,'' nato je opazil starega. ''Očitno ne.''
''Prosil bi, če se vsi postavite zraven nje,'' je dejal pedofil, nekolikanj živčno pomahal z orožjem. ''Da uredimo tole zadevo enkrat za vselej.'' Neradi so ga ubogali in se povešenih obrazov pridružili Anne na skali, George je komaj mirila renčečega psička, nato pa je upokojenec razložil vso zadevo. Ko jih je zasačil brskati po njegovih stvareh je upal, da niso odkrili njegovih slik in je upal, da je bila razlaga dovolj in nesumljiva, nato pa je v to podvomil in je sklenil morebitne nevšečnosti zatreti v kali.
''Torej nas nameravate sedaj ustreliti?'' je nejeverno povzel njegovo razlago Julijan, Anne zraven pa je
pretresljivo zaihtela. ''Seveda se zavedate, da se s tem ne boste rešili. Takole ubiti par angleških najstnikov, nato pa pobegniti nazaj v svojo pedofilsko jazbino.''
''Znabiti, da mi bo uspelo,'' si je stari živčno obliznil ustnice, meril zdaj na enega, zdaj na drugega.
''Ničesar ne želim tvegati.''
''kaj pa če obljubimo, da ne bomo nikomur povedali?'' je podal Dick, ''Častna skavtska.''
''Nič ne bo, se bojim,'' ga je zavrnil nemec. ''Sprva sem mislil, da mi ne bo treba ukrepati tako ostro in da jo bom odnesel, kot že tolikokrat doslej. In tudi uspelo bi mi, če ne bi bilo vas, preklemanih vohljavih otrok.''
Vtem je George spustila do konca razdraženega Timmya; ta je bil v dveh skokih pri starem nudistu, široki
odprtih čeljusti se je pognal nanj, nakar je odjeknil odmevajoč strel.
Sledil mu je le tih stok, nato pa se je nemec zgrudil na redko porasla gozdna tla; Timmy je še vedno visel na njem, ga krepko držal za krvavo raztrgan penis.

''Pa smo le imeli prav,'' se je nasmejala George, sprejela ponujeno steklenico ingverjevega piva, ki tako dobro šlo zraven domačih kolačkov in sendvičev z gnjatjo. Ostali so enako veselo posegali po prinesenih dobrotah, ki so jih zlagali iz košare; še eden izmed mnogih mirnih piknikov na Kirinovem otoku.
''Pomembno je, da somo razkrili nevarnega pedofila,'' je poudaril Julijan, ''Brez naše pomoči, bi ga policija še dolgo iskala, mogoče ga sploh nikoli ne bi našli. Verjetno se bo sodni postopek proti njemu kar vlekel.''
''Na dolgo kazen,'' je dvignila steklenico George, ''Upam, da dobi najvišjo možno.''
''Vseeno bi bilo lepo, če enkrat za spremembo ne bi bili udeleženi pri razkrivanju kriminalcev,'' je
posmrknila Anne, ''Pa še dosti neprijetno je bilo vse skupaj. Še sedaj, dva tedna po vsem tem, sem vsa
pretresena. Brez kopalk pa me je proti koncu pustolovščine že kar malo zeblo.''
''Zakaj jih pa potem sedaj ne nosiš?'' jo je podražil Dick in pomežiknil George.
''Ker smo sedaj na nudistični plaži, če si pozabil, dragi bratranec,'' je dejala George in odsotno počohala Timmya, mu ponudila pošten kos sendviča. ''In je prav zadosti vroče, da jih danes nihče od nas ne potrebuje.'' Lažerno se je naslonila na hrbet, vulgarno razširila noge, da je imel Dick kaj videti. Te počitnice je nameravala dodobra izkoristiti.

Short Story 16: Famous Five On Nude Beach - part 1

Kratka fanfiction zgodbica. Famous Five Fanfiction.



5 PRIJATELJEV NA NUDISTIČNI PLAŽI


Vse od pričetka dolgo pričakovanih poletnih počitnic, ki so se začele prejšnji teden, se je George veselila, da bo spet v družbi obeh dragih bratrancev in sestrične, s katerimi se je običajno družila v času šolskih počitnic, nemalokrat pa so takrat tudi skupaj doživeli nadvse zanimive in neponovljive dogodivščine.
Mama jo je že klicala k poznemu zajtrku, ko si je George v svoji sobi v drugem nadstrpju še urejala svojo novo emo pričesko. Tako ji njena mama vsaj ni mogla očitati, da se nosi preveč fantovsko, saj so tako dekleta kot fantje nosili skorajda enako frizuro; dolge ravne lase, pobarvane na črno. Preko belih spodnjic je navlekla ozke kavbojke na zvonec in čez glavo potegnila sivo majico brez rokavov, nakar se je namudoma odpravila dol na zajtrk, ki jo je že čakal. Ocvrta jajca in hrustlajva slanina, še vroč domač kruh in sveže stisnjen pomarančni sok.
''Boš šla danes spet na otok, ljubica?'' jo je vprašala mama Fanny, medtem ko je George hitela pospravljati hrano s krožnika. Ta je bila zares izvrstna, morda je pogrešila le kakšen svež rdeč paradižnik z domačega vrta.
''Itak, tako kot ponavadi,'' se je zarežala osemnajstletnica in vase metala še zadnje grižljaje slanine. Sedaj ko je bila doma in je imela veliko časa, je dneve večinoma preživljala v vasi in na Kirinovem otoku. Ta je bil sicer tehnično njena last, a so ga v času finančne krize oddajali lokalni turistični agenciji za potrebe turizma. Turistov resda ni bilo veliko in je George tako lahko večinoma v miru imela otok zase, sem in tja pa so le prišli, in takrat je imela priložnost spoznavati nove, zanimive ljudi. Če so ti pokazali zanimanje za njenega psa Timmya in pohvalili njene fantovske sposobnosti, jih je sprejela še toliko bolj ljubeznivo.
''No, potem te bom prosila, če boš na otoku lahko preverila založenost avtomatov s pijačo,'' je nadaljevala mama, ''Dostavljalec me je včeraj klical in povprašal, če že potrebujemo novo zalogo.''
''Ni problema, s Timmyjem se bova zapeljala do otoka pa bom spotoma še to preverila,'' je veselo pokimala George in vstala od prazne mize. ''Anne mi je prej prek facebooka sporočila, da bodo prišli jutri,'' je še povedala na izhodu iz sobe, se prešerno nasmejala, ''Komaj čakam, da bomo spet vsi skupaj.''

Na vrtu jo je veselo lajajoč pozdravil mali mešanček Timmy, ki ga je njena mama zgodaj zjutraj spustila ven, da ne bi motil ostalih v hiši. Sedaj sta se z mlado gospodarico lovila po vrtni trati in igrala s frizbijem, se nadvse razposajeno zabavala in prekopicevala. Po tem uvodnem pozdravu sta se napotila na kratek sprehod po bližnji prodnati plaži, kjer je imela George spravljen svoj mali čoln. s seboj je nosila zeleno brisačo in priročno platneno torbo z malico, katero je kuža seveda takoj zavohal in z mokrim smrčkom vseskozi drezal vanjo.
Čoln je bil hitro v vodi, saj je George imela močne roke, povsem nedekliške na pogled, njena obleka in pričeska pa sta tudi bolj spomminjali na kakega vaškega fanta kot pa na omikano deklico iz zasebne šole. Prijela je za vesla, jih nastavila na namembna mesta in začela veslati, medtem ko jo je psiček ubogljivo opazoval s svojega prostora na drugi strani čolna. Kirinov otok ni bil zelo oddaljen od obale, pravzaprav je bil nekoč del kopnega, saj ni bil pravi otok, marveč le penisula, a tega George ni rada slišala, saj je uradno veljalo, da si lasti pravi pravcati otoček in je hotela, da pri tem tudi ostane. Kakor majhen in nepravi pa je otok že bil, je vseeno nudil prostor za sprostitev in umik od mestne gneč ter sem ter tja tudi kakšno dogodivščino, katerih je George s svojimi sorodniki tu in drugod doživela že ničkoliko. Upala je, da jih med tokratnimi počtnicami ne bo nič zmotilo; Anne bi tako ponudbo gotovo takoj sprejela z odprtimi rokami.
Četudi do otoka od obale ni bilo posebno daleč, pa je bil dostop do samega ozemlja otoka dokaj težak in kar zamotan, saj je bila plovba otežkočena s strani velikih skal in podvodnih čeri, ki so znala kaj hitro potopiti čoln ali ladjo. Temu navkljub pa je lokalna turistična agencija v svoji režiji na otok vozila turiste, ki so si pač zaželeli preživeti nekaj časa na tem neokrnenjem predelu narave; največ so seveda preležali na obali, se sončili na angleškem soncu in čofotali v morju.
Že na pol poti je George opazila, da so na danes na otoku turisti, saj je bilo na južni obali videti obrise ljudi, ki so ležali in se sprehajali po plaži. Skupina ni bila majhna, je pa lahko že s te razdalje opazila, da so nekateri izmed njih popolnoma goli; nudisti torej, verjetno kakšna skupina iz Londona ali pa Evropejci, kjer je bilo golo kopanje bolj razširjenjo. Sicer se je tudi sama občasno kopala naga, prostost gole kože v vodi in nič problemov s sušenjem ji je ustrezalo, a v družbi drugih je imela ponavadi oblečene kopalke, vsaj spodnji del.
Ker danes na otoku ne bi imela miru zaradi turitov, se je George odločila, da bo na otok odšla le preverit založenost prodajnih avtomatov, nato pa se bo raje s čolnom zasidrala nekje na samem, proč od obale in turistov.
Priveslala je do Kirinovega otoka, poiskala varen pristan proč od glavne obale s turisti, in se skozi gozd odpravila do avtomatov s pijačami in slanimi prigrizki. Pred tem je poskrbela za varen privez čolna in Timmya, za katerega ni hotela, da bi prosto tekal okoli neznanih ljudi, polega tega pa ni nameravala dolgo ostati. V čolnu je pustila torbo s hrano in brisačo, poleg tega pa se je še slekla do golega in nato nase navlekla le male hlačke zelenih kopalk; toliko slečena, da ne bi preveč iztopala med turisti, a vendar toliko oblečena, da ji ni bilo preveč nerodno. Mama ji ni branila pomanjkljivosti garderobe in je tudi ni bilo sedaj tukaj, poleg tega ni bila posebno obdarjena kar se velikosti prsi tiče; George je upala, da bo trenutna ploskost ostala.
Takoj po prihodu na osrednjo plažo je srečala dva para razgaljencev, mlajši par se je sončil ob grmovju, starejša dva pa sta se sprehajala po prodnati plaži; nihče je ni posebej opazil ali kakor koli ogovoril, kar je bilo George povsem vredu; do avtomatov je imela le kratko pot. Upala je, da ni preveč zardela v obraz in mirno šla po mali potki čez plažo. Poleg brisač in ležalnikov je bilo po plaži tudi nekaj barvitih senčnikov in nujno potrebnih smetnjakov za odpadke; George ni želela kupa razmetanih odpadkov po otoku.
Pod tuši je od daleč videla še eno starejšo in povešeno turistko, medtem ko je okoli samopostrežnih avtomatov stala manjša skupinica otrok. Po govorici sodeč Nemci so se razposajeno prerivali v vrsti za slaščice iz avtomata, ki jim jih je razdeljeval starejši možakar. George ni hotela strmeti vanj, a njegov penis je bil enostavno preveč na očeh, velik in povešen. Sicer je doma že večkrat naletela na očeta, ko se je v svoji raztresenosti pozabil obleči ali naletela nanj v kopalnici, poleg tega pa je na internetu videla različne slike in filmčke, a tale je bil posebno velik in zanimiv.
Počakala je, da se je množica oddaljila od avtomatov, se nato sprehodila do le-teh in preverila založenost; ni bilo še kakšne posebne potrebe po novih zalogah, seveda, če ne bodo turisti predolgo tukaj. Ponavadi so ostali le nekaj dni, zato je George predvidevala, da bodo v prihodnjih dneh že odšli in bo lahko s sorodniki brezskrbno prišla na otok.
'...,' je vprašal za njo, in ko se je George obrnil, je videla, da se je stari binglavec od prej vrnil, jo skušal nekaj vprašati. Ko je videl, da ga ne razume nemško, je presedlal v polomljeno angleščino in izpovedal, da je otok zelo lep kraj in vreme vredu, avtomati pa da vredu založeni, le da manjkajo kakšne slane preste. George se je trudila, da ni gledala preveč dol in ubogljivo kimala. Ko je izvedel, da skrbi za avtomate, jo je pohvalil, češ kakšen priden fant da je, kar je povzročilo, da je George od navdušenja skoraj otrdela na razgaljenih prsih.
Počasi se je napotila proti svojemu čolnu, tam odrinila od obale in odveslala na varno razdaljo od otoka, se na določeni razdalji ustavila in za hec z mobitelom slikala glavno plažo z nudisti, nato pa zaplula okoli otoka na drugo stran, kjer ni bilo plaže in turistov, kjer je imela svoj mir. Zasidrala se je na mirnem morju, daleč od obale in odvila malico; sendviča z gnatjo in sirom, kuhano jajce in nekaj piškotov, še hladno ingverjevo pivo iz lokalne vaške pivovarne. Ko se je najedla in odžejala, si je slekla še hlačke, se namazala s sončno hremo z dovolj visokim zaščitnim faktorjem, še posebno po snežno beli ritki, in se lagodno ulegla v čolnu; dan je bil še dolg in sklenila ga je preživeti na morju, s psom poleg in soncem nad seboj.

Naslednji dan je George že navsezgodaj vstala in s kolesom odšla na bližnjo železniško postajo, kjer je počakala na prihod njenih bratrancev in sestrične, jim pomagala zložiti prtljago z vlaka in nato prepeljati s kolesi do Kirinove domačije. Tam ji je že čakala skromna, a okusna malica; gnjat in ingverjevo pecivo z javorjevim prelivom. Po obveznih pozdravih in pomenjkovanjih so se najstniki umaknili na vrt in ob igri s Timmyem preživeli dober del dopoldneva do kosila, po le-tem pa so opravili sprehod po bližnji vasi, pozdravili par domačinov s katerimi so bili v stikih. Zvečer so pili kakav in se zgnetli v mali sobici od George, ob kremljanju pregledovali Facebook in sorodne strani, Julian so še posebno zanimale mednarodne novice, medtem ko je Dick raje preletel novice iz angleške nogometne lige.
''A to veste, da so na Kirinovem otoku sedaj turisti?'' jih je povprašala George. Do sedaj so predebatirali že večino stvari, ki so se jim zgodile tekom šolskega leta, in se je spomnila, da verjetno tega še niso vedeli. A se je motila, saj je Julian kot najstarejši vedel vse o tem in tudi komentiral svetovno finančno krizo, ki je prizadela skoraj vse države po svetu, prizanesla pa ni niti tej mali vasici. Oddajanje otoka za turistične zmogljivosti je bila zato kakopak pametna ideja in začasna rešitev finančnih težav lokalnega prebivalstva; George se je le nekolikanj jezila, ker dohodek od turističnega obiska otoka ni šel neposredno v njen žep, ampak sta ga starša spravljala na poseben račun, za njeno prihodnje šolanje, sta rekla, a ona bi raje ta denar porabila zdaj in takoj.
''Ampak tega, da so nudisti, pa niste vedeli, imam prav?'' je zanimalo George. Vsi so odkimali, najmlajša Anne pa je tudi pristavila, da se njej tako početje ne zdi vredu in normalno, ter da ona nikoli ne bi šla na plažo brez oblačil. Fanta sta bila glede tega malo bolj pomirljiva, George pa je bila prostodušna, a raje za sedaj ni razlagala, da se rada kopa naga. Ko so bili mlajši in so se na pustolovščinah kopali skupaj, so bili vsi vedno v kopalkah, tudi ona, jo je pa vedno zanimalo kako izgledajo ostali brez njih, še posebej bratranec Dick. Morda bi lahko tokrat kaj naredili v tej smeri, si je mislila in spila nov požirek vročega kakava.
Pred spanjem so se še pomenkovali naprej in med drugim sklenili, da bodo naslednji dan odšli na izlet na otok. George je upala, da turistov ne bo oziroma jih ti ne bodo preveč motili.


Po obilnem zajtrku so pripravili vse potrebno za piknik in kopanje ter se napotili do čolna ob obali, od tam pa jih je George hitro priveslala do Kirinovega otoka. Po privezanih čolnih v glavnem pristanu se je videlo, da so tudi danes tu prisotni gosti, zato so se raje obrnili na drugo stran otoka in pristali v odmaknjenem gozdičku s preprosto prodnato plažo. Tam so zložili ven prinešeno hrano in razprostrli brisače po tleh, se slekli do kopalk. Fanta v rdečih in rjavih kopalkah bosaricah sta sicer malo postrani pogledala, ko se je George slekla vse do minimalnih hlačk, a nista nič rekla, medtem ko je bila Anne v standardnem zelenem kopalnem enodelnem kostumu toliko olikana, da ni pokazala zanimanja.
Nekaj časa so poležavali na obali in se sončili v dopoldanskem soncu, nato pa so šli čofotat v vodo in se skupaj s Timmyem igrali z napihljivo žogo. Po nekem času so odšli spet na kopno in se sušili, ob tem malicali domače dobrote iz prinesene košare.
''A vidva bosta kar na sebi posušila kopalke?'' je George vpašala fanta, medtem ko ji je Anne nanovo mazala sončno kremo po hrbtu; stari nanos se je namreč v vodi nekolikanj spral.
''Zakaj, a hočeš, da jih dava dol, ali kako?'' se je zarežal Dick.
''Hja, ne vem, ampak tako se bodo hitreje posušile na soncu, pa to,'' je dejala George.
''Ti samo hočeš videt, kako zgledava spodaj, imam prav?'' jo je dražil Dick. ''Dejva ji pokazat, Julian, kako zgledajo fantki.''
''Sej sem že vidla slike penisov, če si to mislil,'' ga je zavrnila George. ''Nisi ti nič osebnega, kar se tega tiče, dragi bratranec.''
''Sicer pa, zakaj se pa ti ne slečeš, če praviš, da je to bolje za sušenje?'' je zanimalo Juliana.
''Julian, resno, kakšnih se znebiš,'' je vzrojila Anne, in se vsedla na stran, popila požirek piva.
''Če jaz pokažem moje, mi bosta morala vidva tudi pokazat svoje,'' se je pokvarjeno zarežala George in vstala, še preden bi kateri od obeh fantov uspel kaj reči, pred vsemi potegnila dol modre hlačke, vsem na ogled pokazala svoje črno poraščeno, od vode mokro mednožje.
''Oh George, kaj si nemarna,'' je bila zaprepadena Anne in pogledovala proti bratoma. ''Ne bosta je vendar poslušala, ali kaj?''
''Seveda ne, saj si ne upata,'' se je zasmejala George in se razposajeno vsedla na brisačo, izzivalno gledala oba fanta. ''No, kateri se bo prvi ojunačil?''
''No ja, saj to ni nič takega,'' je rekel Dick in nekaj mencal okoli svojih kopalk. ''Itak si že kje videla,'' je nadaljeval in zavlačeval, nekako ni hotel sleči kopalk.
''No, bo že kaj?'' je igrivo vzrojila George, ''Pokaži ga!''
''Na, će že vztrajaš,'' je rekel Dick in naposled le potegnil dol kopalke.
''A to je vse?'' se je nasmehnila George, medtem ko je Anne zavzdihnila in v sramu pogledala stran. Čeprav je bil Dick velik za svojo starost, tega sedaj ni kazal.
''Če smo pa ravno iz vode,'' ga je hitel braniti Julian, ''Hladna voda ni ravno dobra za to.''
''Daj ga še ti pokaži,'' ga je izzvala George. ''Ti si leto starejši in bi moral imeti večjega.''
Julian je hitreje od brata pristal in potegnil s sebe mokre kopalke, si pred tem z roko nekoliko podrgnil mednožje, da je vzbudil svoj penis, in da je imela George kaj videti. ''A ti je tako bolj všeč?'' jo je zafrkljivo vprašal.
''Pohvalno,'' se je narejeno vzvišeno nasmejala George. ''Daj si ga še ti podrgni, Dick, da bomo lahko primerjali.''
''La-la-la, jaz mižim in vas ne slišim,'' se je oglasila Anne, obrnjena stran mižala.
Dick jo je ubogal, nato pa ju je George primarjala in glasno komentirala, da je najprej rdela Anne, nato pa še oba fanta.
''Vsekakor imata manjša, kakor oni na plaži,'' je zaključila smeje se George, medtem ko sta fanta bila le bolj ozkih nasmehov, Anne pa se je v podkrepitev, da se ne bo slekla, prekrižala roke na pokritih prsih.
''Lahko bi šli tja in primerjali v živo,'' je nadaljevala. ''Ali pa gremo le sami zdaj v vodo in preverimo, koliko sta hitra spodaj brez.'' Na izziv sta fanta takoj pristala, čeprav je bilo jasno že prej, da je George hitrejša od njiju, ne glede na količino obleke. Vsi trije so se tako nekaj časa lovili po morju, se škropili in potapljali, medtem ko jih je Anne s Timmyem vred opazovala z obale.

Po odličnem kosilu sta se fanta in George s Timmyem odpravili na sprehod proti sredini Kirinovega otoka, nameravali so se razgledati z vrha starih grajskih ruševin in preveriti bujno rastje okoli njega; Anne je raje ostala na njihovi mali plaži in se sončila, grela na toplem poletnem soncu.
Ob vrnitvi s sprehoda, so vsi trije posedli okoli košare in veselo posegli po ostankih peciva, nekaj ga je George namenila tudi Timmyu, medtem ko jim je Anne opisovala, kako je preživela popoldne. Dve ladji sta bili šli v tem času mimo, kar so videli tudi oni z vrha otoka, en gliser je pribrzel mimo, otoških živali ni bilo na spregled, razen nekaterih ptičev, ki se jih je slišalo v krošnjah gostih dreves, poleg tega pa je mimo prišel tudi eden od turistov. Anne je izpovedala, da je bil vljuden in obziren, četudi nag in je raje gledala stran, ter da je lepo pozdravil in jo tudi slikal, saj je ravno oprezal za redko vrste ptice in je imel zato s seboj daljnogled in fotoaparat; drugega pa se ni nič zgodilo.
Po nekem času so pospravili in vzeli vse smeti, ki so jih povzročili s seboj, odrinili nazaj na kopno, zvečer pa so še dolgo sedeli na vrtu ob ognju in med zobanjem piškotov obujali spomine na pretekle dogodivščine.

Zjutraj so bili vsi dokaj pozni na zajtrk, saj jih je pretekli sončen dan in plavanje utrudilo, pa tudi gostje se še nio navadili na novo okolje. Zehaje so vseeno veselo posegli po pečenih jajcih s slanino in sveže pečenem vročem toastu z marelično marmelado, nakar so v pogovoru za mizo preživeli še kar nekaj časa po zaključku tega obilnega zajtrka. Julian se je nato poglabljal v mednarodne novice v časopisu, Dick in Anne pa sta skupaj z George šla pospravljat njihove sobe, pa tudi nekaj njihove obleke je bilo še potrebno zložiti v omare. Kasneje so šli na sprehod po bližnji vasi in kupili sladoled.
Malo po kosilu, ki je bilo seveda nadvse okusno, je Julian prišel v sobo in razgrnil časopis, rekel: 'Se mogoče spomniš, kako je izgledal tisti turist včeraj, Anne?''
Vsi v sobi so se spogledali in seveda takoj pristopili, si v časopisu na mednarodni strani prebrali novico o pedofilu iz Avstrije, ki ga išče tamkajšnja policija, za njim pa je bila razpisana tudi mednarodna tiralica.
''Am, nisem si ga posebej natančno ogledala,'' je Anne debelo pogoltnila slino, gledala sliko v časopisu. Slika je bila seveda že malo stara in iz arhiva, a vendar se je dalo razločiti starejšega možaka, z očali in naraščajočo plešo; nadvse priljudnega obraza pravzaprav.
''Mogoče bi lahko vprašali George,'' se je spomnil Dick, ''Ona je bila več na otoku in med turisti; mogoče ga je kje videla.''
''Oh, upam, da se ne bo iz tega izcimila spet kakšna neprijetna pustolovščina,'' je bila zaskrbljena Anne, se zamišljeno sesedla na mehki kavč.
''Zakaj pa ne, do sedaj so bile še vse naše pustolovšline nadvse zanimive,'' se je nasmejal Dick.
''Ja, ampak nisi ti tisti, ki ga je pedofil slikal na plaži,'' je posmrknila njegova sestra. 'Kaj če te slike pridejo na internet?''
George se je malo kasneje ravno vrnila s popoldanskega sprehoda s Timmyem in takrat so ji povedali o novici in jo povprašali o morebitnih poznanih obrazih med turisti. Osumljenca na sliki ni prepoznala, se je pa spomnila, da je s čolna slikala plažo s turisti; mogoče ga bo moč najti na sliki. Sicer ni gojila velikega upanja, a je George vseeno prenesla slike s svojega mobitela na računalnik, kjer so družno pregledali slike, ki jih je posnela v zadnjih dneh. Nekaj je bilo njenih klasičnih facebook slik z emo frizuro in obleko, preostale so bile pa s plaže in morja, nekaj seveda s Timmyem. Med turisti na plaži, ki jo je slikala, je George naposled našla tudi sliko možaka, ki ji je zadnjič padel v oči, stari nudist s sladoledom, ki jo je pohvalil.
''Tale mu je malo podoben,'' se je oglasila Anne in pokazala nanj, se obrnila po ostalih v sobi. ''Tale me je slikal.''

''Tole mi sploh ni všeč,'' je čemerno dejala Anne in sedeča v čolnu premaknila košaro s kosilom, iz katere je božansko dišalo; teta Fanny se je spet izkazala. ''Ali ne bi samo poklicali policije, pa naj se potem kar oni ukvarjajo s tem?'' Nikakor ji ni bilo všeč, da so se spet na lastno pest lotili reševanja skrivnosti, tokrat iskanja pedofila na plaži in njenih slik. Poleg tega pa je moral sama aktivno sodelovati pri tem. Raje bi se umaknila na varno in pustila odraslim, da rešijo nastalo situacijo. Poleg tega sploh ni bila prepričana, da je oni moški na otoku, ki jo je slikal v kopalkah, sploh imel kakšne pokvarjene namene in, ali je sploh isti kot možakar v časopisu.
Ostali v čolnu so bili bolj prepričani in so že nestrpno čakali, da se izkrcajo na Kirinovem otoku ter poiščejo osumljenega pedofila. ''Anne, verjamemo vate in upamo, da ti bo uspelo,'' ji je rekal Julijan, ko so pristali ob osamljenem delčku otoka, kjer se se izkrcali, pobrali košaro z malico in odšli skozi gozd na drugo stran otoka, kjer je bila glavna plaža; tam so predvidevali, da se bo tudi danes nahajal sumljivi možakar. Anne je nekaj časa gledala za njimi, nato pa stekla v drugo smer.
Ko so se prebili skozi bujno otoško rastje, so prispeli do osrednje plaže, v daljavi so se videle gole postave turistov; Timmy je nestrpno skakal okoli njih, da ga je morala George vseskozi miriti; zagotovo je čutil njihovo živčnost in odločnost, da izvedejo načrt.
''Najbolje, da se tudi mi slečemo do golega, da se bomo lažje pomešali mednje,'' je dejala George in začela včeli s sebe kopalke. ''Tako ne bomo izpadli preveč sumljivi.''
''Prav uživaš, ko naju vseskozi spravljaš ob obleko, a?'' je zmajal z glavo Julian, Dick pa je le posmrknil in začel slačiti hlače.
Kmalu so vsi trije v spremstvu Timmya stopili goli na prodnato plažo, se s košaro in brisačami napotili do vode, pozorno gledali, kje je osumljenec. Ko ga je George zagledala, je bila šele druga, saj je pred njo že Timmy stekel čez pol plaže do njega, glasno lajal in skakal okoli njega, da so se otroci, ki so bili z njim, kar malo ustrašili, in je moral možakar vstati in odganjati Timmya. To je George seveda ujezilo, saj ni pustila, da bi tuji ljudje kričali na njenega psa. Hitro mu je stekla na pomoč, ga objela in mirila v pričo starega.
''A ta pes je vaš?'' je spraševal stari, medtem ko sta za njo sopihajoče pritekla še Dick in Julian.
''Ja, in ne bom pustila nikomur, da se dere nanj!'' je jezno rekla George. Sicer prej ni bila ravno prepričana, da bi bila on lahko iskani pedofil, sedaj pa, ko se je tako obnašal do njenega psa, je dopuščala vse možnosti.
''Ti si v resnici dekle,'' je bil presenečen, ko jo je sedaj prvič videl povsem golo.
George se mu je le neumno zasmejala in nato z bratrancema in psom stopila naprej, se usedla na tla nedaleč od starega. Načrt je bil tak, da bodo bili blizu njega na plaži in skušali ugotoviti, ali je on pravi, pri tem pa še poiskati slike Anne, preden jih vzame seboj v domovino ali objavi na internetu.
''Mi podaš ingverjevo pivo, Dick?'' je rekel Julian in prigriznil sendvič z gnatjo; kisle kumarice so se odlično podale k siru v njem. George je medtem razprostirala brisače in gledala po plaži; kopalcev je bilo danes bolj malo, a vseeno dovolj, da niso bili sami na plaži. Osumljeni turist se je medtem igral z otroki, se žogal z njimi ob vodi.
''Misliš, da bomo imeli priložnost, da poiščemo slike?'' je med žvečenjem vprašal Dick, ''da nas ne bo pri tem on videl?''
''Bomo že nekako improvizirali,'' se mu je samozavestno nasmehnil Julian, se razgledoval po okolici. Ker je bilo med turiti tudi nekaj lepih deklet, sta se morala z bratom pošteno truditi, da nista kot teleti buljila vanje in pri tem še posebno pazila, da se nista preveč navdušila nad njimi. George je čohala Timmya in mu dajala majhne grižljaje hrane, medtem nekaj tipkala na mobitel.
Čez nekaj časa, ko so bili vsi trije zleknjeni na brisačah in se greli na toplem soncu, v bližini pa je v družbi starejše gospe sedel tudi opazovani turist, ki so ga imeli posebej na očeh, je iz morja prišla Anne; gola in mokro se svetlikajče v soncu; prvovrstna vaba za pedofila.
Počasi se je sprehodila iz morja po plaži, jim pomahala in počasi prišla do njih, se usedla poleg in sprejela ponujeno brisačo.
''Si dobila moje sporočilo?'' jo je vprašala George, čohala Timmya in pogledovala čez ramo. ''Je kaj posebno gledal, ko si šla mimo njega?''
''Ne, sploh nič,'' je odkimala Anne in se brisala, se nekako skupala pokriti; ni bila namreč navajena hoditi povsem naga med tujimi ljudmi po plaži, ''Mislim, da me sploh ni opazil. Mogoče sploh ni pravi.''
''Kakorkoli že,'' je dejal Julian, ''moramo vsaj poiskati tvoje slike.''
Počakali so, da se je stari Nemec z družbo spravil v vodo, nekaj časa pustili, da se je oddaljil, nato pa je George hitro skočila pokonci, bosa stekla k njegovemu ležalniku in začela brskati po tujih stvareh, iskala kakršenkoli fotoaparat ali razvite slike. Ničesar ni bilo; živčno je pretaknila vse torbe in vrečke, ki jih je imel turist; od nekod se je slišalo Timmyevo lajanje, nato, prepozno, opozorilne klice bratrancev - bila je zasačena.

''Upam, da imate dobro razlago, zakaj ste stikali po mojih stvareh,'' je karajoče dejal stari turist in jezno pogledaoval zdaj na George, ki je v sramoti stala gola pred njim povešenih oči, zasačena pri stikanju, zdaj na ostale, ki so stali zraven; hoteli so ji sicer pomagati zbežati, a sedaj ni pomagalo nič drugega; morali so povedati resnico.
Oziroma, kar so oni šteli za resnico: da so zaradi neke novice o iskanem pedofilu v časopisu pomislili, da je to on, in ga zato, ker je slikal njihovo sestrično, osumili da je ta pedofil. Da so skušali najti slike, ki jih je posnel o njej in jih vzeti, preden bi jih razširil po internetu.
Stari nudist jih je nekaj časa le poslual pri tej neverjetni pripovedi, se nato posvetoval z ženo, ki je stala zraven in vila roke, se nato gromko zasmejal in jim hitro razložil vso stvar.
Prišlo je namreč do nesporazuma; on ni bil kakšne pedofil niti ni slikal njihove sestrične; ona je to le mislila, v resnici pa je takrat slikal le neko radko vrsto ptice, ki jo je opazoval na Kirinovem otoku, ona je bila slučajno v bližini. Nato jim je pokazal svoje slike in fotoaparat; povsod so bile le fotografije različnih ptic in narave, nobenih slik razgaljenih otrok ali česa podobnega. George bi se od sramu najraje vdrla v tla, nič bolje pa se niso počutilu ostali.
Opravičila in priznanja, da jim je iskreno žal, so deževala lep čas, še posebno jih je George prosila, da nja se ne pritožijo turistični agenciji, ki bi ukinila turistične obiske v tem kraju, kar bi bilo slabo za gospodarski razvoj. Nemški turist se ni pretirano vznemirjal in jim je obljubil, da se ne bo pritožil, vseeno pa je prosil, da njega in njegovo družino od sedaj naprej pustijo pri miru. To so mu sveto obljubili in se poklapano umaknili na drug konec plaže.
''Hja,'' je rekel Julian po nekem času, ko so premleli vse današnje dogodke.''Včasih najstniki nimamo prav, kaj češ.''
''Mnja, bo že tako,'' se je strinjala nasmejana George in pogledala po turistih, se zaustavila na razgaljenem bratrancu Dicku; vseeno je imela te dni kaj videti. Posegla je po ponujeni steklenici in skupaj z ostalimi nazdravila s hladno limonado.



(konec 1. dela)

December Snow

Par sprememb za nov mesec; redna telovadba, manj računala, več branja knjig, tako za faks kot tui splošno zabavo.

Slo Faitan

Pretepačine na konzolah in/ali računalih so že leta plac za spoznavanje novih hardcore soigričarjev, tovrstna scena pa je živa tui v Sloveniji. Določene igre postanejo popularne sicer šele z nekajletnim zaostankom, nekatere tako kot drugod po svetu takoj, za vse pa se najde relativno dovolj ljudi, ki te igre igra kompetitivno.

Ilustrativni prikaz za to področje za preteklo leto; domači in tuji eventi, kjer so sodelovali slo igralci.


--------
2009
--------

KISD Izola 2009

februar 3S, SF4, STHD, SC4, GGAC
april SF4
junij Sf4
oktober BB, SF4
december


SONIC BOOM Celje 8.8. 2009
3S, SF4


LAN party Tržič 20.6. 2009
SF4


Super VS Battle London 11.-13. 9. 2009
BB, SF4


Inferno Cyber League Monza 25.10.2009
SF4


offline
SF4 Ljubljana liga

online

3S ranking
3s RYU FEST 22.11.2009