Webcomic: Chubby Bunny 05_02

Dune: Checks and Balances

The system ofChecks and Balances in Frank Herbert's Dune.

Webcomic: Chubby Bunny 05_01

Latinski pravni reki

Skupek latinskih pravnih rekov;

Short Story 36: FanFiction: Another Star Wars Fanfic

Po daljšem času objavljam eno krajšo nedokončano star wars fanfiction zgodbico iz prequel obdobja, spisana pa je bila že več kot 10 let nazaj, danes pa sem jo potegnil iz arhiva nedokončanih ali uporabljenih besedil.

Pravzaprav je zanimivo, koliko elementov in motivov iz mojih zgodb je tako ali drugače nevede prisotnih v drugih star wars izdelkih. Ashika na primer iz na tam blogu objavljene štorije je po imenu malček podobna Ashoki, v pričujoči objavi pa gre za transplantacijo midichlorianov (oziroma naj bi vsaj šlo, saj zgodbice nisem nikoli dokončal).

Supercade Online Casuals

Hummingbird & Wrong Side of Town

Hummingbird
http://www.imdb.com/title/tt1893256/

Zadnji filmi Jasona Stathama, začenši z Blitz in končavši s Parkerjem, vmes pa je bil redka svetla točka Potrošnikov(tm), so bili podpovprečni, tako kar se tiče zgodbe in likov, da se o pretepih in streljanju sploh ne govori, konkretni izdelek pa je nadpovprečen, tako kar se tiče njegove igralske širine kot splošne izvedbe; od odgovornega za Eastern Promises je bilo to tudi nekako za pričakovati.

Resda je realistično karnažne akcije bolj za odtenek in je več neo-noir drame, a ravno slednje viša končno oceno.
Na eni strani vojni zločinec/dezarter, ki kot opit brezdomec beži pred uniformo, na drugi strani dobrosrčna nuna, ki ji je kuta zavetje pred preteklostjo, oba pa skušata po svojih močeh oprati krivdo in spremeniti svet na boljše.

tfw no qt3,14 artfagish nun

Zgodba se odvija preko parih mesecev, v tem času pa Statham najde prazno stanovanje, dela kot 'voznik' za lokalne kitajce, z nabranim denarjem hrani reveže, skuša popraviti zvezo s hčerko in najti znankinega morilca, kakopak pa ne umanjka tudi baletna romanca z nuno.

Poletje pak ne traja večno in končna katarza se odvrti v nedorečen konec za oba lika, kjer je pot do odpuščanja več vredna od klišejske črno/bele delitve in tudi nekaj plotholov ne skazi zelo vredu izdelka.

7/10


Wrong Side of Town
http://www.imdb.com/title/tt1431191/

Ta vikend se v Money in the Bank PPV-ju vrača Rob van Dam, tako da se spodobi, da pogledam tudi kakšne njegov film. Do tega je tbh prišlo po naključju, saj plakat odkazuje na to, da gre za film z Batisto v glavni vlogi; še en primer čudnega trženja, tako kot je bil Hummingbird preimenovan tudi v Redemption ino Crazy Joe, kar vsekakor ne bo dvignilo obiska oziroma gledanosti.

Zgodba se odvrti v eni noči, kjer mora v slogu arkadnih beat-em upov bivši tjulenj rešiti ženo, hčerko in sosede pred maščevanjem lokalnega tajkuna, ker pa skurumpirani policist ni v pomoč se zateče h Batisti, ki uleti šele po 45 minutah, a takoj prikaže boljšo igro od RVD-ja in vnese nekaj prepotrebne dinamike.

Čeprav se naveliko preklinja in ne izostanejo niti topless statistke, je sama akcija bolj kilava, kar je tolikanj bolj čudno, glede na to, da RVD v ringu vedno poskrbi za spodobno koreografirane borbe. Batista sicer potala headshote in opravi s midlevel bossom, aje vse skupaj bolj slabo izvedeno. Klišejski zaplet, švoh izvedba, a za b izdelek z dvema wrestlerjema razmeroma sprejemljivo.

6/10

Trance

Trance
http://www.imdb.com/title/tt1924429/

Neo-noir triler, ki si veliko elementov deli z Inception, a za razliko od Nolanove medle postanosti in patetične epskosti odlično poveže mindfuck zgodbo, odličen igralski trio in vizualno dovršeno režijo ter vse skupaj zaokroži s spodobnim soundtrackom in primerno merico full frontal golote za zadovoljitev artfagovskega fetiša obritosti.

Določene podobnosti ima tudi z letošnjim Now You See Me, saj je pri obeh za manipulacijo, a čarovniški blockbuster z medlo končnico in neizkoriščenimi liki ostane pri odvračanju pozornosti in preprosti hipnozi, Trance pa se zadeve loti bolj minimalistično, a hkrati dovršeno. James McAvoy za razliko od Maguirea in Wooda, ki imata le kripi beta potencial, premore širši igralski razpon, Vincent Cassel odigra standardno zloveščega heela, Rosario Dawson pa fatalno deklino, ki mogoče malček pretirava pri svojem prikritem načrtu in ne pusti presenečenih le glavnih likov, marveč tudi gledalce in jih vabi h ponovnemu ogledu.

Začetek odkazuje na preprosti standarni ponesrečeni rop in iskanje odtujene robe opeharjenih kolegov, a se za razliko od sorodnih Sushi Girl ali Stolen izpelje v bolj zapletene mahinacije, kjer dobršen del filma ne vemo, kdo trola koga.

7/10

Nagoya 2013 PreGame

Jutri se pričenja sumo turnir v Nagoyi;

Yokozuna Hakuho je na majskem turnirju število yusho zmag popravil na 25, se izenačil z Asashoryem in sedaj zaostaja samo še za Chijonofujijem (31) in Taihom (32), ob tem pa ima spet tekočo serijo 30 zaporednih zmag in je le vprašanje ali bo tudi ta turnir končal z zensho yushem.

Resno konkurenco mu predstavljata edino drugi yokozuna Harumafuji, kjer je veliko odvisno od (ne)poškodovanosti slednjega, in Kisenosato, ki je po majskem turnirju, ki ga je končal z rezultatom 13:2 in bil vse do zadnjih dni v igri za končno zmago nato pa pobral 'le' jun-yusho, od NSK dobil namig, da ob osvojitvi yusha ali 14 zmagah lahko računa na napredovanje v status yokozune. To bil prvi japonski yokozuna po Wakanohani (Nagoya 1998). Ob manjku Baruta in ostalih ozekijih, ki imajo dovolj problemov že z zagotavljanjem lastnih KK, ter ugodnim spodnjim sanyaku delom ter M1-M5 upi na yokozuno ne bi smeli biti prehudi, še posebno ker je Kisensoato v zadnjem letu in pol le enkrat dosegel manj kot 10 zmag.

Dve leti nazaj je bil resen kandidat za yokozuno, sedaj pa je Estonec Baruto bržkone tik pred upokojitvijo
Za prvi dan je uradno kjuyo, morebiti pa bo začel z boji kasneje, a je to zavoljo manjka pravega treninga in predvsem nepozdravljenih poškodb kolena zelo malo verjetno. V idealnih pogojih bi imel sicer s pozicije M6 razmeroma lahko delo.

Myogiryu nabira kinboshije in sanshe, kot sekiwake pa bo poskušal še nadgraditi svoj sumo in sestaviti ozeki-run serijo zmag (minimalno 33 v treh zaporednih turnirjih). Zadnji turnir je končal z 11 zmagami in pri tem upsetal ozekije in yokozuno.

Kitajec Sokokurai se po dveh letih odsotnosti vrača kot M15
http://en.wikipedia.org/wiki/Sokokurai

Oosunaarashi pa bo kot prvi Afričan, Egipčan in musliman debitiral v juryo deviziji
http://en.wikipedia.org/wiki/%C5%8Csunaarashi_Kintar%C5%8D

Look Sir, EU! part 5

Retro Video Games Collection

Branded

Branded
http://www.imdb.com/title/tt1368440/

Mediji so smeti, slovenski kakopak še posebej, saj je ob nizu naslovov tipa 'Pečene bučke s feta sirom', 'Iščejo se umetniki kakovostnega protesta ali družbene satire' in 'Papež Frančišek: Govorice o gejevskem lobiju so resnične' mogoče sklepati, da želijo javno mnenje usmerjati vegetarjanski lgbt hipsterji. Kaj se zgodi, ko oblikovanje družbenih norm in idealov prevzamejo velekorporacije pa skuša prikazati konkretni izdelek. In related news - v skladu s spremembami Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) je ta stran od sedaj opremljena z opombo glede uporabe piškotkov. Priporočam uporabo AdBlocka/NoScripta.

Kljub meta prikolici, ki nakazuje cgi blockbuster z zgodbo, ki odkazuje na alienski They Live in organsko psihadelični Videodrome, pravi film izpade kot zgodbovno vredu zastavljena epizoda Black Mirror, ki pa je nepotrebno raztegnjena na celoten film, kjer se ob dodatnih elementih (kvazi romanca, vohuni,) fabula razvodeni; dejansko sem prve pol ure ugibal, če nemara gledam napačen film, glede na trailer in imdb opis.

I see fat people

Marketinški povzpetneš, ki se umakne med ruske planšarje in radi manjka medijskega vpliva in obrednega žrtvovanje na soljudeh vidi alienske manifestacije medijsko kreiranih teženj, kot posledice akgresivnih tržnih prijemov korporacij, katere nato skuša na enak način zrušiti.

Sovjetska propaganda lepo sovpada z osnovno fabulo, a vse prevečkrat se film zateka k pripovedovanju, namesto da bi prikazal dejansko stanje, kvazi sci-fi/fantasy elementi pa izpadejo bolj kot ne le kot meta ilustracija. Ob tem pa dialog in režija resno šepata ter na trenutke spominjata na slabše izdelke Uwe Bolla.

5,8/10

Death Race 3: Inferno

Death Race 3: Inferno
http://www.imdb.com/title/tt1988591/

Sequel prequela od prequela/remaka klasične Death Race 2000, ki pa za razliko od podobne avtomobilistične akcijske franšize Fast ino Furious ne najeda s patetično epskostjo in muh family elementi.

Zgodba je nadaljevanje dvojke, vrne se celotna druščina z voznikom Luke Gossom in Dannyem Trejom, akcija je karnažna, a ponekod prehitro rezana, enako velja za par pretepaških prizorov.

-Forget everything you know about racing. Desert-racing isn't about speed, it's about endurance and handling.
-Hang on, I thought you didn't know shit about this kind of racing?
-I don't. It's the first thing that came up on Google.

Dežurni tajkun skuša internacionalizirati zadevo in priredi dirko v Afriki, tako da se tri dni preganjajo po kalaharski puščavi, slumu in izogibajo lokalnim gospodarjem vojne; varnostniki pa premorejo hijene (plus točke) in sledilne rakete (ki poskrbijo za lepo količino eksplozij tekom dirke).

Stop driving like a pussy.

Ostali vozniki z izjemo Robina Shoua nimajo ravno veliko dinamike z glavnim likom in so bolj kot ne le za zanimivo ozadje, dasi nekateri liki v svojem kratko odmerjenem času vseeno ostanejo gledalcu v dobrem spominu (beta vozač, ki ga navigatorka verbalno zlorablja, angleški 'she wants to fuck' psiho, etc.), vsekakor pa so bolje izkoriščeni kot denimo obilica likov v FF6. Fabula se drži predhodnic, antagonist poskrbi za določeno mero negotovosti glede konca (glede na to, da se glavni lik ne pojavi več v izvirnem Death Race) in uredu twist zaključek. Spodoben direct-to-video izdelek, ki je bolj zabaven od večine letošnjih kao-blockbusterjev.

Now this is podracing/10

12 Rounds 2:Reloaded & Assault on Wall Street

12 Rounds 2:Reloaded
http://www.imdb.com/title/tt2317524/

Ravno v času, ko na wwe sceni Ryback strpava jabronije v rešilca, je na direct-to-video uletel Randy orton, ki se kot reševalec spoprijema z 12 nalogami, ki mu jih pod noge meče togotni bombaš, ki si v slogu Law Abiding CItizen na svoj način išče uteho ob izgubi žene, na seznamu za odstrl pa so vsi, ki so količkaj povezani z avtomobilsko nesrečo. Kleč je kakopak v politiki in korupciji, Orton, pa se opremljen z mobitelom fijaka po nočnem mestu, dostavlja bombe in ugrablja ljudi, da bi le rešil ugrabljeno ženo.

POodobnost z izvirnikom izpred nekaj let, kjer je osrednjo vlogo niti ne tako leseno odigral wwe poster boy John Cena, Littlefingerski bombaš pa je Aidan Gillen, kateremu antagonist iz sequela nea seže do pasu, je očitna, čeprav se je prvenec nato razvil v superioren Speed klon, nadaljevanje pa ostaja v okviru nižjega proračuna in manjšega števila likov, ter tudi bolj linearnega plota.

Orton je za spoznanje manj lesen od svojega lika v ringu, določena dinamika s senatorjevim sinom je prisotna, vseeno pa ob parih dialogih izpade preveč zaspano (Ne on, ne Miz iz tretjega Marinca, ne premoreta karizme, s katero Rock dviga sleherni film v katerem je letos), ob tem pa umanjkajo enovrstičnice ali kakšen RKO; nasploh je, tako kot v izvirniku, neposrednega pretepa bore malo, glede na to, da gre za wrestlerja. Nekaj potrebnega subplota doda detektivka, ki za spremembo ni povsem nesposobna in podobno kot v prvem delu spravi policijo v iskanje pravega storilca, ne pa, da je samo za motnjo glavnemu junaku. WWE tedensko ven spravi 6 wrestling oddaj in občasno še kakšen ppv, tako da ni čudno, da je produkcija na višji ravni od večine onih ostarelih b junakov, ki snemajo po vzhodni evropi.

6,5/10




Assault on Wall Street
http://www.imdb.com/title/tt2368553/

Uwe Boll je najprej posnel Postal, ki se ni ravno približal svoji igričarski predlogi, nato je nadaljeval z Rampage, kjer glavni lik pod pretvezo svetobolja brezkompromisno postreli lokalno prebivalstvo, v pričujočem izdelku pa končno pride na vrsto osnovna premisa: mali človek ima dovolj in se s puško spravi nad 1%.

Varnostnik se zaradi zdravstvenih računov znajde v finančni stiski, svoje dodajo ekonomska kriza, špekulanti z Wall Streeta, odvetniki in borzni posredniki, nakar izgubi pe službo, žena pa naredi samomor; kot da bi snov pobrali iz resničnih dogodkov iz slOVENije. Po Punishersko se oprata z orožjem in naredi odstrel odgovornih posameznikov.

Da gre za Uwe Boll film, se pozna le pri tem, da je notri Michaele Pare, sicer pa je igra, še posebno s strani Dominica Purcella, dialog in sam tempo ter režija na visoki ravni. Ekonomska stiska ni melodramatična, a realistična, zmoti le nekolikanj prehiter in srečen konec, ko glavni lik brez problemov postreli celotno pisarno, nato pa se mimo policistov sprehodi skozi glavni izhod.

7/10

Natsu Basho, Week 2

Juryo:

Homasho je drugi del turnirja popravil svoj sumo in po slabem začetu iztržil rezultat 9:6, kar pa ga na nizki poziciji j14 še ne pelje nazaj v makuuchi divizijo. Tja bo slejkoprej napredoval juryo zmagovalec j3 Kotoyuki (13:2), ki je danes za yusho premagal (12:3) j6 Tokushoryuja. J1 Tamawashi bo najverjetneje tudi med napredovalci; danes je premagal solidnega j8 Tochinowako (10:5). 10 ali več zmag je zbral tudi j13 Kagamio (12:3). J10 Čeh Takanoyama in Tokushinho sta oba na minimalnem MK 7:8. Med potencialnimi sumotoriji, ki bodo izgubili status sekitorija so j14 Kagamio (7:8), j13 Akiseyama (7:8) in j11 Kimurayama (3:12).

Z osvojitvijo yusha v makushita diviziji pa bo v juryo napredoval Egipčan Oosunaarashi in postal prvi Afriški sekitori.



Makuuchi:

Najprej par rikishijev, ki so razočarali;
Daikiho (3:12) je debitiral v mukuuchiju s 7 zaporedminimi porazi in ponavadi končal na hrbtu, posledično se bo vrnil nazaj v juryo. Azumaryu je bil malček boljši s šestimi zmagami, kar ga ne bo obvarovalo izpada.
Jokoryu, ki je v nižjih divizijah postavljal rekorde se v najvišjem rangu na znajde najbolje in je prav tako začel z nizom sedmih porazov in zmogel vsega 4 zmage. Na izhodu je tudi M15 Homarefuji (5:10).

Tochinoshin je bil še nekolikanj slabši in začel z desetkico; (2:13). Aoiyama je po drugi strani začel s petimi zmagami, nato pa naredil serijo 10 porazov. Gagamaru je na ugodni poziciji M11 lagodno prišel do 11 zmag.

Heel divizija je bila relativno uspešna in zato niti ne preveč podpasna; Aran in Tokitneku sta imela bolj ali manj legit borbe; Mongol je zbral kar 10 zmag, Rus pak 11 porazov. Od KazeBros je Yoshi končal z minimalnim MK, Take pa pri 9 zmagah.

'He's Ready, Brother' oddelek je bil uspešen; Takayasu (8:7) in bi lahko bil uspešnejši, Ikioi (9:6), Chiyotairyu (10:5) in Myogiryu (11:4); slednji je upsetal yokozuno in dva ozekija ter ni na koncu prislužil posebno nagrado za tehniko, že njegovo 5.

Spodnji del sanyakuja je bil počiščen; Komusubija Tochiozan (6:9) in Okinoumi (4:11) in sekiwakeja Goeido ter Baruto niso nudili pravega odpora ozekijem in yokozunam. Za nameček se je BAruto zaradi poškodbe kolena spet umaknil in bo bržkone kyujo tudi na naslednjem turnirju, Goedio pa ni bil uspešen pri nabiranju 10 ali več zmag za ozeki run.

Zadnji trije boji turnirja so bili vsi odločilni in potencialno zanimivi, razplet pa antiklimatično pričakovan.

Trije ozekiji so bili v dobri formi, kadoban Kotooshu pak je čakal na potrebno 8. zmago vse do zadnjega dne, ko mu je nasproti stal ozeki Kakuryu. Mongol je tekom turnirja prikazal zelo čvrst sumo, a je kar nekolikanj pričakovano prepustil zmago.

V derbiju obeh japonskih ozekijev je zmagal Kotoshogiku (11:4), potem ko je nepričakovano lahko zrinil ven Kisenosata, ki se ni pretirano upiral, predtem pa je bil do predzadnjega dne neporažen in tudi proti Hakuhoju prikazal eno svojih boljših borb. Za uteho je z 13:2 osvojil jun-yusho.

Yokozuna derbi zadnjega dne je bil tako zgolj še formalnost; Harumafuji (11:4) je že pred tem bil izven borbe za končno zmago in bi se lahko po dbeh porazih v prvem tednu tudi predčasno umaknil, a je vztrajal in z ne preveč dobrim rezultatom za yokozuno dočakal konec turnirja. V zadnji borbi ni bilo pravega žara in želje po zmagi, tako da je Hakuho osvojil zensho-yusho. But you already knew that.

Natsu Basho, Week 1

Tokratni majski turnir premore nekaj zanimivih stranskih storylinov, medtem ko je vprašanje yusho zmagovalca bržkone že oddano v naprej, saj z izjemo zenkrat neporaženih ozekije Kisenosata in Kakurya ostali ne predstavljajo resnih konkurentov. Harumafuji je dropnil dva kinboshija (proti ) že v prvem tednu in izgledalo je že, da se bo zaradi poškodbe oz. slabega rezultata predčasno umaknil.

Ozekiji so sicer zelo suvereno začeli turnir in zmagali vse dvoboje prvih štirih dni, nato pa sta heya kolega Kotoshogiku in kotooshu dva dni zapored izgubila. Za Bolgara je vsaka zmaga še tolikanj bolj pomembna, saj je v kadoban položaju zaradi MK od prejšnjič in za ohranitev ozeki statusa potrebuje minimalnih 8 zmag. Bivši ozeki Baruto je medtem daleč od vrnitve med ozekije, saj je po dobrih prvih dneh nanizal par porazov, nato pa proti Kisenosatu še obnovil poškodbo noge in je z rezultatom (3:5 ) kyujo od 8. dne, bržkone pa bo izgubil tudi sekiwake položaj. Goeido s 5:3 rezultatom tudi tokrat bržkone ne more upati na ozeki run.

Dobra forma ozekijev je seveda posledično pustila zgornji del makuuchi divizije praktično na nuli, saj sta Tochinoshin in Takarafuji na 0:8, Okinoumi in Kitataiki pa 1:7. V spodnjem delu so blizu MK z 1:7 Daikiho, Jokoryu in Sadanofuji. Prva dva sta razmeroma razočarala, sploh debitant Daikiho, ki nikakor ne najde svoje forme, podobno kot veteran Wakanosato, ki se bržkone bliža upokojitvi. Chiyotairyu je očitno saniral poškodbo in je 5:3, enako Brazilec Kaisei, ki je prve dni deloval izgubljeno, nato pa nanizal serijo zmag. Enakrezultat ima tudi Aoiyama, kar je na njegovo M4 pozicijo več kot odličen rezultat.
Myogiryu je prav tako pri petih zmagah, s kinoboshijem proti Harumafujiju in zmagama proti kotooshu in Kotoshogiku, proti Barutu pa je pobasal fusen.

Tokitenku bo tudi brez podpasnosti dokaj lagodno prišel do KK, drugi zmikljivec Miško je pak z 2:8 izkupičkom v slabšem položaju. KazeBros ima preslikan rezultat, Take je 5:3, Yoshi pa 3:5.

Homasho, ki je zaradi poškodbe rame izpustil zadnja dva turnirja in padel na dno juryo divizije,je po polovici turnirja na polovičnem izkupiču 4:4, na prekarni j14 pozicijipa nujno potrebuje pozitiven rezultat, saj bi ga morebitni MK ekspresno poslal v makushito, od koder bi se pri teh letih in s trenutno obrambno naravnano tehniko le stežka spet vrnil med sekitorije. V juryu zaenkrat vodi Tokushoryu (8-0). Od 10 dne je kyujo M12W Kyokushuho (5-4), ob nadaljevanju pa se mu v juryu znata pridružiti še Daikiho, Homerafuji in še kdo.

Blockbusters 2013

Sequeli, prequeli, alternativna vesolja, reciklaža akcijskih in sci-fi klasik ter igračkarskih predlog, zraven je pa še eden po bojda resničnih dogodkih - mhm, iz smetnjaka smrdi po poletnih kockoruših(tm), od katerih je vsaj polovica oplemenitena z zajetnim dodatkom star wars elementov; pa sem mislil, da nas bo Disney z njimi zasul šele čez nekaj let.

Po začetku leta, ko sem pogledal kup b akcijad od Austina, JCVD&co (kar me spomni, da je spet čas za kakšnega od Gary Danielsa) in serije creature mockbusterjev, je sedaj čas za kratek pregled letošnjih filmov, ki so zaradi v prvem odstavku naštetih elementov vnaprej obsojeni na visok denarni izkupiček in slabe kritike.

Oblivion izpade najbolje, četudi gre v osnovi 'samo' za posrečeno mešanico neštetih sci-fi elementov in poklonov tovrstnim klasičnim filmom; zmes pretencijoznega Moon in obskurnega Cargo z dodatki 'zadnjega' moža na zemlji, seveda pa se ne da spregledati niti Last Starfighter, Odiseje 2001, Matrice in še česa.

Prvi v seriji treh letošnjih filmov s postapokaliptično premiso zapuščene Zemlje; za Elysium sem delno optimističen, od After Earth pa ne pričakujem ničesar omembe vrednega.

Reciklaža je očitna, a tokrat za spremembo zelo dobro izvedena; tempo je ravno pravšnji, da ogledalec ohrani zbranost skozi 2 uri (tukaj grdo gledam Iron Man 3 in Oza, kjer prve pol ure gledalca bombrardirajo z bla bla šodrom), podajanje zgodbe z začetno ekspozicijo, ki ni nadležna, in poda nastavek za logično in ne za lase privlečeno razkritje (ane, Oz?) je prav tako vuredu tempirano, enako uvajanje likov. Ker pred ogledom nisem bral opisov ali liste igralcev sem bil tolikanj bolj prijetno presenečenj ob uvidu določenih igralcev; čeprav bi bila lahko vsaj dva malček bolje izkoriščena. Prav gotovo eden top 10 filmov leta.

Jcvd je imel v 90-ih zelo posrečen Dia Hard klon, Sudden Death imenovan, kjer je glavni negativec imel načrt, sredstva in voljo počiti slehernika. Vsega tega tudi v Olympus has Fallen ne manjka, enovrstičnice so prisotne, midlevel boss prav tako, izbira relativno znanih igralcev za minimalne stranske vloge pa je odkazovala na več subplotov in morebitni twist s predsednikovim namestnikom, ki pa ga na žalost ni bilo. Razmeroma spodobna zgodba in brutalno neomiljena akcija, vse kar si Die Hard 5 želi, da bi imel. Skoraj identičen White House Down pa kani uleteti čez par mesecev.

Prvi G.I Joe je smrdel po cgi-Bayfest Transformerjih, nadaljevanje pak po plotu in izvedbi bolj spominja na X-men franšizo, s tem, da je manj Wolverina in več ninja. Obojega pa bo verjetno obilovalo tudi v Wolverinu, ki bo uletel vkratkem. Vseeno bolj gledljiv in ne intelektualno podcenjujoč od Železnega moža in Čarovnika iz Oza, ob tem pa premore še The Rocka, ki podobno kot pri Pain&Gain doda par točk h končni oceni.

Zvezdne Steze:AU začnejo podobno kot Iron Man s teroristično eksploatacijo in cosplayanjem izvirnika, nato pa se ustvarjalci prenehajo povsem truditi in dobimo skoraj dobesedno ponovitev Wrath of Khan (bi si mislil, da so se pri Nemesis kaj naučili) z veliko elementi Star Wars:Ep2/3 (lava, koordinate skrivne vojaške baze, lov po coruscantu, 'nov this is podracing' plavanje po vesolju.) Očitno novih SW filmov sploh ne potrebujemo, saj sta Oz in ST povsem dovolj, tukaj pa je še nedavni Disneyev John Carter. Glavni negativec očitno nekaterim ni dovolj, zato mora zlobo deliti z random vojne potrebnim generalom, kivzrokuje ponepotrebnem zapletenemu plotu.

Oz je prequel, izpade kot remake, če pa bi si želeli kaj količkaj originalnega in/ali zanimivega iz Oza, pa je treba poseči po miniseriji Tin Man, ki za razliko od tegale šodrastega skrapucala izkoristi steam/dieselpunk, resda pa ne more mimo naumnih sestrskih razprtij in absurdno prikladnega plota. Kunisova čarovnica je [Steiner]/FAT/[Steiner],

njena romanca s čarovnikom pod ravnjo one iz SW:Ep2, twist povsem nepotreben in antiklimatičen, zaključni boj pa vzet naravnost iz SW:Ep3&6, če se k temu doda še neprepričljivo plastičen cgi, ki v črnobeli tehniki izpade še grši, je vse skupaj komaj kaj boljše od tretjega nadaljevanja Iron Mana (Avangers je bil tak al tak Iron Man in prijatelji).

Mandarin oziroma manjko le-tega me kot nebralcu stripovskega Iron Mana ne moti (če bi hoteli stripovskega, bi dobili kaj podobnega patetičnemu Lokiju iz Avengerjev, če pa bi šli po sprva nakazani poti, bi dobili teroriste iz prvega IM); prav tako me ne moti reciklaža Dark Knight Rises, cgi ali preveč opuščenih plotov, elementov in likov, ki so notri za potrebe kontinuitete in zadovoljitev striparskih geekov. Moti pa me ponepotrebnem zamotan neumen plot, načrt osrednjega nezanimiviega zlobca in predvsem nezanivimo nakladanje RDJR, ki večino časa preživi zunaj kostuma in se gre ekscentričnega detektiva, ter nadležni ženski liki. Pravzaprav identični minusi, kot pri Sherlocku Holmesu (2). Star Trek, G.I.Joe in Pain&Gain imajo svoje pomanjkljivosti, a so kljub vsemu normalno gledljivi, Iron Man 3 pa me je prav spravil v slabo voljo. V dobro mu štejem edino, da ni samo še en remake origin zgodbe (ane, Superman?), in da so ga razmeroma hitro sproducirali in ne posiljevali publike par let vnaprej (ane, Dark Knight Rises in Superman?)
Slabši od IM2, Thora in Captain America, čeprav ne porabi polovice filma za pripravo na Avangers, prav tako kot tretji del trilogije slabši od Spider-man 3 in TDKR.

mfw Iron Man 3 & Oz:



Oblivion 7/10, Olympus Has Fallen 6,8/10,
G.I. Joe 6,3/10, Pain ino Gain 6,2/10,
Star Trek:Into Darkness 6/10,
Oz 5,8/10, Iron Man 3 4/10.

Manborg, Monster Brawl, Sushi Girl

ManBorg
http://www.imdb.com/title/tt2060525/

Soočeni z nizkim oziroma ničnim proračunom in povsem šund fabulo se lahko nadebudni ustvarjalci z produkcije odločijo bodisi za smer v katero je šla mini serija Metal Hurlant bodisi za to, kar je Man Borg. Prej omenjena serija po klasični stripovski predlogi je preveč omejena s kratkostjo formata in neizkoriščenostjo potencijala izvirnika, cgi pa je na ravni web serije, zgodbovno pa večinoma izpade pretenijozno. Pričujoči izdelek pak je nasprotno zelo zabaven sc-ifi šodr, ki samoparodijaroče vključuje elemente iz sirastih 80/90 splatter akcij, povsem retro posebne učinke, vključno s stopmotionom, vse skupaj pa spominja na mešanico video iger Doom in Mortal Kombat, z dodatkom originalnih Star Wars.


Johnny Cage, Sonya in Lu Keng

Padli vojak se v slogu Univerzalnega vojaka vrne v boj proti hordam naci vampirjev iz pekla, pri tem pa mu družbo dela trojica bojevnikov na čelu z No.1 Manom, ki je kakopak sinhroniziran v slogu Godfrey Ho štancev. Postapokaliptični živelj je borgizificiran v slogu MK3, glavni junaki pa se med drugim borijo v gladiatorski areni, na hoveroardih ipd. Akcija je takorekoč neprestana in očitno zapretiravana, dialogi ementalerski, končni šef pa okusno odvraten. Minus je le v kratkosti filma in nekaterih neizkoriščenih subplotih, ki vključujejo izgubljeno sestro pionirko in beta demonskega poveljnika.

7/10


Monster Brawl
http://www.imdb.com/title/tt1716753/

Kupček klasičnih pošasti se spopade v wrestling ringu v tej mešanici Darkstalkers in Celebritiy Deathmatch.
Kljub minimalnemu proračunu igralska lista premore par pretepaških očancev, kot so Kevin Nash, kot general in meneger zombija, Jimmy Hart kot hiperaktivni napovedovalec in Herb Dean kot gostujoči sodnik, Lance Henriksen pa posodi svoj glas kot napovedovalec in infight medklicnik v slogu Shao Khana.

Vse skupaj je zastavljeno kot tv epizoda wrestlinga, tako da kakšne posebne zgodbe ni, z izjemo subplota, da se vse to dogaja na starem pokopališču, kar proti koncu vzrokuje manjšemu vpadu zombijev. Kratka predstavitev in promo posameznih pretepačev se nadaljuje z nepredolgimi obračuni, vmes pa komentatorja zabavljata po svoje; eden je zapit, drugi bivši rokoborec, medtem ko se v ringu mlatijo pošasti iz preteklosti - kot da bi gledal TNA.

Pretepi, ki bi lahko bili malček daljpi, se običajno končajo s fatalityi, osvetlitev prizorišča je le kanček nad ROH, zato pa je komentatorski dvojec mnogo bolj poslušljiv od zlajnanega WWE šodra.

6,5/10


Sushi Girl
http://www.imdb.com/title/tt1606339/

Roparski tovariši se zberejo na zadnji sushi večerji, da bi od kolega dobili informacije o pogrešanem plenu, nakar se stvari zapletejo. Plot tukaj spomni na Stolen, a Cage se je preganjal za taksistom po celem mestu, tukaj pa je celotno dogajanje osredotočeno na zasebno obednico, kjer se razpleta skorja Tarantinovski dialog, ki pa ni banalen ali nepomemben, saj se počasi razpletajo posamezni karakterji in razmerja, ne izostane pa niti končni preobrat. Proper Tony Todd kot Kingpin in odlični Mark Hamill kot lokalni psihopat, medtem ko sta Biehn in Trejo zreducirana na varnostnika, ki ju počijo v njuni edini sceni. Prizori mučenja, em pridobivanja informacij, ponekod zaide že skoraj v torture porn vode, a je celotna scenografija na okusnem nivoju.

6,6/10

Webcomic: Chubby Bunny 05

The Divide & Dark Country

Trenutno stanje na korejskem polotoku nekolikanj spominja na kuliso iz poldokumentarne (post)apokaliptične klasike Threads, zatorej sta predmeta tokratnega zapisa dva po eni strani različna po drugi strani pa zelo podobna filma; pri obeh preživetje ne prinese odrešilne katarze, marveč samo bridko spoznanje. Aja, pa Lauren German igra v obeh.


The Divide (2011)
http://www.imdb.com/title/tt1535616/

Minimalistični sociološki eksperiment, kjer se peščica preživelih po jedsrki katastrofi v kleti bori s klavstrobofijo, sklepa kratkotrajan zavezništva za zaloge hrane, se prepira gdo bo razsekal trupla, kakopak pa ne umanjka klasičen element tovrstnega podžanra, t.j. boj za godne samice. Vse skupaj malček spominja na še en morebiti spregledan film, Blindness (2008); obakrat je vzrok drugotnega pomena, spoprijemanje s posledicami pa v ospredju, ne umanjka pa niti lepa količina prvinske gnusnosti.

Michael Biehn v vlogi fanatičnega očanca na začetku nakaže, da bi lahko fabula sledila oni iz druge epizode Metal Hurlant Kronik; dvom, ali je jedrska katastrofa sploh resnična, ali samo priročen izgovor za ugrabitev, nato uletijo azijski vojaki v lovu za neokrnjenim genetskim materialom, nato pa se zgodba vrne na peščico ujetih preživelih. Dežurni b multipraktik Michael Eklund tudi tokrat odigra več kot solidno, s svojim psihotrannyem pa sodi malodane ob bok zadnjemu Jokerju.

Prizorišče je bržkone tudi zavoljo proračuna skrčeno na kletne prostore, igralska zasedba je, poleg prej omenjenih, na zadovoljivem nivoju; glede plota je videti, da se na začetku ne morejo odločiti, točno v katero smer naj se stvar odvijala. Temu in manjšim plotholom navkljub je za svoj žanr dokaj dolg film še vedno nadpovprečen izdelek, za bonus še brez srečnega konca. R oznaka je povsem zaslužena, saj je s pravo kombinacijo osvetlitve, soundtracka in karnaže izjemno kripi fetišistična ostudnost.

6,8/10


Dark Country
http://www.imdb.com/title/tt0469318/

Sveže poročeni par iz Vegasa poverba štoparja, nakar vstopijo v Zono Somraka. Kratek imdb opis spominja na Hitcherja in njegov remake/sequel (btw. slednji je zaradi Kari Wührer psiho trola Jakea Buseya razmeroma gledljiv), a nato zavije v drugo smer, saj je pobrani neznanec zgolj ogledalo za osrednja lika, dostojno odigrana, ob tem pa se je Thomas Jane potrudil še z režijo.

Neo noir elementi v slogu Sin Citya se vstijo od uvodnega prizora naprej, scenografija je klub očitni rabi blue skrina odlična, dialog pa ponekod že skoraj risankast. Zgodba je po eni strani zelo osnovno zastavljena in bolj pritiče tv epizodi, saj je film kljub dodani drami med zakoncema še vedno prekratek, konec pa po eni strani enoznančen, po drugi strani pa preveč stvari pusti odprtih in pošilja na ponovni ogled.

6,4/10

končna ocena za oba: Horse Lasagna