Saturday, September 14, 2013
I Spit on your Grave 2
I Spit on your Grave 2
http://www.imdb.com/title/tt2537176/
YOU DON'T UNDERSTAND MODELING INDUSTRY
Spet smo ga fasali; odličen direct-to-video sequel, namreć, izpod rok istih, ki so poskrbeli že za uredu remake klasične staroste rape ino revenga eksploatacijskega podžanra. Zapohane rednecke tokrat zamenjajo izitrjenci iz vzhodnega bloka, ki furajo artfagish usluge za wanabe manekenke. Ena teh je tudi kjut natakarica v podobi Jemme Dallender (, ki btw malček spominja na Emilio Clarke, medtem ko je Sarah Butler iz enice nalikovala na mlajšo Bridget Regan iz Legend of the Seeker serije; mogoče pa imajo producenti določen fetiš, hmm), ki doživeto ino realistično odigra svojo vlogo, vključno s full frontalom ino histeričnim dretjem. To bi ji bilo lahko kakopak prihranjen, če bi jih na fotoshootingu pokazala.

White penis is shown. Never erect though.
THE REAP NEVER STOPS
Po prvem ogledu se mi je sicer zdelo, da ima tokrat film drugačno razmerje med 'rape' in 'revenge' scenami, a je ponovni ogled, v raziskovalne namene, kakopak, dal dokaj podobno sliko kot predhodnika;
rape revenge ratio
OG 20-50 1.40 min
1 40-50 1.44 min
2 20-50 1.43 min
Remake je z reap sceno čakal skoraj tričetrt ure, pri ostalih dveh pa jih faše že po dobrih dvajetih minutah, nekje na polovici filma pa se začnejo povračilni ukrepi; vsekakor so imeli tu filmarji boljši občutek za tempo in razporeditev prizorov, kot pa npr. pri Man of Steel, kjer bi lahko prvo uro izrezali, pa ne bi nihče ničesar pogrešal.
Neizrekljivosti se tako kar ne nehajo, saj pretepeno deklino zadrogirajo in prepeljejo v Bolgarijo, (lahko bi bilo sicer še huje in bi se zbudila v slOVENiji), jo nudijo lokalnemu tajkunu z električnim fetišem, nakar živo zakopljejo. V primerjavi s predhodnikoma je kar nekaj dela na strani zgodbopisca, da glavno junakinjo ohrani med živimi, saj se zloraba kar ne neha. Zato pa je maščevanje tolikanj slajše, dasiravno v določenih segmentih preveč nahitro izpeljano. Vpliva Saw franšize ni čutiti, dva silneža pak končata v scatoloških vodah; eden podleže od feseca okuženim ranam, drugi pa utopitvi v wc školjki; tretje jajc je kakopak prišparano za končni obračun. Medtem ko je prvi del brutalno realističen, pa v drugem delu deklina relativno lahko opravi s svojimi mučitelji, kar v kombinaciji z zadnjim prizorom napeljuje na pomisel, da je bilo krvavo maščevanje zgolj v njeni glavi.
Kakor nadaljevanje v kakovosti zaostajajo za prvenci (glej npr. Hostel), pa IsoYG2 nadgradi predhodnici, doda primerno mero surovosti, a ne preide v torture pron vode, igra vseh igralcev, pa je na zadovoljivi ravni.
Horse Lasagna/10
http://www.imdb.com/title/tt2537176/
YOU DON'T UNDERSTAND MODELING INDUSTRY
Spet smo ga fasali; odličen direct-to-video sequel, namreć, izpod rok istih, ki so poskrbeli že za uredu remake klasične staroste rape ino revenga eksploatacijskega podžanra. Zapohane rednecke tokrat zamenjajo izitrjenci iz vzhodnega bloka, ki furajo artfagish usluge za wanabe manekenke. Ena teh je tudi kjut natakarica v podobi Jemme Dallender (, ki btw malček spominja na Emilio Clarke, medtem ko je Sarah Butler iz enice nalikovala na mlajšo Bridget Regan iz Legend of the Seeker serije; mogoče pa imajo producenti določen fetiš, hmm), ki doživeto ino realistično odigra svojo vlogo, vključno s full frontalom ino histeričnim dretjem. To bi ji bilo lahko kakopak prihranjen, če bi jih na fotoshootingu pokazala.

White penis is shown. Never erect though.
THE REAP NEVER STOPS
Po prvem ogledu se mi je sicer zdelo, da ima tokrat film drugačno razmerje med 'rape' in 'revenge' scenami, a je ponovni ogled, v raziskovalne namene, kakopak, dal dokaj podobno sliko kot predhodnika;
rape revenge ratio
OG 20-50 1.40 min
1 40-50 1.44 min
2 20-50 1.43 min
Remake je z reap sceno čakal skoraj tričetrt ure, pri ostalih dveh pa jih faše že po dobrih dvajetih minutah, nekje na polovici filma pa se začnejo povračilni ukrepi; vsekakor so imeli tu filmarji boljši občutek za tempo in razporeditev prizorov, kot pa npr. pri Man of Steel, kjer bi lahko prvo uro izrezali, pa ne bi nihče ničesar pogrešal.
Neizrekljivosti se tako kar ne nehajo, saj pretepeno deklino zadrogirajo in prepeljejo v Bolgarijo, (lahko bi bilo sicer še huje in bi se zbudila v slOVENiji), jo nudijo lokalnemu tajkunu z električnim fetišem, nakar živo zakopljejo. V primerjavi s predhodnikoma je kar nekaj dela na strani zgodbopisca, da glavno junakinjo ohrani med živimi, saj se zloraba kar ne neha. Zato pa je maščevanje tolikanj slajše, dasiravno v določenih segmentih preveč nahitro izpeljano. Vpliva Saw franšize ni čutiti, dva silneža pak končata v scatoloških vodah; eden podleže od feseca okuženim ranam, drugi pa utopitvi v wc školjki; tretje jajc je kakopak prišparano za končni obračun. Medtem ko je prvi del brutalno realističen, pa v drugem delu deklina relativno lahko opravi s svojimi mučitelji, kar v kombinaciji z zadnjim prizorom napeljuje na pomisel, da je bilo krvavo maščevanje zgolj v njeni glavi.
Kakor nadaljevanje v kakovosti zaostajajo za prvenci (glej npr. Hostel), pa IsoYG2 nadgradi predhodnici, doda primerno mero surovosti, a ne preide v torture pron vode, igra vseh igralcev, pa je na zadovoljivi ravni.
Horse Lasagna/10
Monday, September 09, 2013
Sunday, September 08, 2013
SkyCraper
SkyCraper
http://www.imdb.com/title/tt0114467/
Nekaj časa sem se držal pravila, da gledam samo filme, kjer se glavna igralka sleče, nekaj mesecev je to delovalo, a me je to omejilo na eksploatacije iz 70ih, scifi/fantasy produkte 80ih in b-akcijade 90ih; predstavnik slednjih je tokratni Die Hard klon z ženskim glavnim likom v obilno zaobljeni podobi Anna Nicole Smith; pilotka potnišega helikoptarja vs dežurni teroristi.
Žal gre pri softcore 'igralkah' in playboyevih zajčicah ponavadi za primer 'worst of both worlds;' podpovrečene oziroma nične igralske sposobnosti, katerih višek je proto-duckface, poleg tega pa se niti ne razgalijo ne docela. Skyraper tako vsebuje vsaj dve neumestni in predolgi softcore sceni, očitno dodani za potrebe širšega ciljnega občinstva. TBH bi njena vloga bolj pasala kakšnemu povprečnemu b-avanturniku(tm)npr. Brianu Bosworthu ali Garyu Danielsu; mož policist uleti v akcijo po pol ure in dela družbo zgolj kot nepotrebni oproda.

dat ass
Zaplet rotira okoli skupine najemnikov, ki hoardajo elektronske elemente za satelitski sistem or smtnh; dejansko je njihov končni cilj megleno zastavljen, k temu pa doprida tudi chaotic evil glavni zlobec Fairfax (Charles M. Huber), ki narandom citira Shakespeara, po campfactorju dosega M.Bisona iz Street Fighterja, trola policiste in odsteljuje poslovne partnerje. Pribočniki so lep kolaž klišejev; od dolgolasega računalničarja, dekline z bazuko, jamajčana, bodibuilderjev do lookalika wrestler Stevia Richardsa in 1993 K-1 World Grand Prix Champa Branimirja Cikatića kot Zarkova.

Ker gre za direct-to-video izdelek, obiluje eksekucij talcev, headshotov, prizorov okusno razgaljene zgoraj omenjene zaobljenke (žal igralsko netalantirane), eksplozije ne izostanejo, kakor tudi ne zajetno število padcev z višine; nenazadnje se le vse dogaja v nebotičniku. Sirasta akcija takorekoč sama drži pokonci cel film, svoje dodat tudi Fairfax, razočara edino končni obračun na vrhu stavbe, kjer sem pričakoval klasičen zaključek s helikopterjem, kot veleva nenapisano pravilo filmskih akcij iz 90ih in streets of rage&co pretepačin.
Horse Lasagna/10
http://www.imdb.com/title/tt0114467/
Nekaj časa sem se držal pravila, da gledam samo filme, kjer se glavna igralka sleče, nekaj mesecev je to delovalo, a me je to omejilo na eksploatacije iz 70ih, scifi/fantasy produkte 80ih in b-akcijade 90ih; predstavnik slednjih je tokratni Die Hard klon z ženskim glavnim likom v obilno zaobljeni podobi Anna Nicole Smith; pilotka potnišega helikoptarja vs dežurni teroristi.
Žal gre pri softcore 'igralkah' in playboyevih zajčicah ponavadi za primer 'worst of both worlds;' podpovrečene oziroma nične igralske sposobnosti, katerih višek je proto-duckface, poleg tega pa se niti ne razgalijo ne docela. Skyraper tako vsebuje vsaj dve neumestni in predolgi softcore sceni, očitno dodani za potrebe širšega ciljnega občinstva. TBH bi njena vloga bolj pasala kakšnemu povprečnemu b-avanturniku(tm)npr. Brianu Bosworthu ali Garyu Danielsu; mož policist uleti v akcijo po pol ure in dela družbo zgolj kot nepotrebni oproda.

dat ass
Zaplet rotira okoli skupine najemnikov, ki hoardajo elektronske elemente za satelitski sistem or smtnh; dejansko je njihov končni cilj megleno zastavljen, k temu pa doprida tudi chaotic evil glavni zlobec Fairfax (Charles M. Huber), ki narandom citira Shakespeara, po campfactorju dosega M.Bisona iz Street Fighterja, trola policiste in odsteljuje poslovne partnerje. Pribočniki so lep kolaž klišejev; od dolgolasega računalničarja, dekline z bazuko, jamajčana, bodibuilderjev do lookalika wrestler Stevia Richardsa in 1993 K-1 World Grand Prix Champa Branimirja Cikatića kot Zarkova.

Ker gre za direct-to-video izdelek, obiluje eksekucij talcev, headshotov, prizorov okusno razgaljene zgoraj omenjene zaobljenke (žal igralsko netalantirane), eksplozije ne izostanejo, kakor tudi ne zajetno število padcev z višine; nenazadnje se le vse dogaja v nebotičniku. Sirasta akcija takorekoč sama drži pokonci cel film, svoje dodat tudi Fairfax, razočara edino končni obračun na vrhu stavbe, kjer sem pričakoval klasičen zaključek s helikopterjem, kot veleva nenapisano pravilo filmskih akcij iz 90ih in streets of rage&co pretepačin.
Horse Lasagna/10
Saturday, September 07, 2013
Modeli demokracije
Oni dan sem na starih disketah med drugim našel pričujočo seminarsko na temo modelov demokracije.
Wednesday, September 04, 2013
Europa Report
Europa Report
http://www.imdb.com/title/tt2051879/
ALL THESE WORLDS
ARE YOURS EXCEPT
EUROPA
ATTEMPT NO
LANDING THERE
Nekoč je človeštvo potovalo na Luno, imelo vesoljski raketoplan in nadzvočno potniško letalo; vse to je zdaj le še nostalgična ostalina prejšnjega tisočletja (tudi dinozavri so bili dojemani kot orjaški plazilci plenilci in neoperjeni mrhovinarji), dandanes pa je za iluzijo demokracije in tiranijo manjšine pretententski mir dosežen na
račun svobode, edini 'napredek' pa je na področju IT. Jokat sn se začel.
Pravi tehnološki, še posebno vesoljski, napredek je spet v rokah zasebnikov, kar je tudi počelo konkretnega neodvisnega filma, kjer zasebno financirana odprava odleti na Jupitrovo luno Evropo, med potjo izgubi zvezo z Zemljo, se spoprijema z različnimi tehničnimi težavami in išče morebitne znake življenja, kar je vzeto naravnost iz 2010: Odiseja 2, žal pa za razliko od sodobnic, kot so Moon in Oblivion, ne doda svojih izvirnih elementov.
Zgodba oziroma manjko le-te je podana slogu kvazi-dokumentarca, kjer se izseki statičnih posnetkov iz vesoljkega plovila dopolnjujejo z izjavami znanstvenikov, vodij projekta in tudi eno izmed članic odprave, kar daje v kombinaciji z časovno pomešanimi in nepovezanimi prizori, napačno pričakovanje, da je odprava preživela.
Found footage je tako bolj ali manj uporabljan za prikrivanje manjka zgodbe in povezanega plota, a se politično korektno sestavljana ekipa astronavtov (od igralcev je še najbolj znan Sharlto Copley) vsaj ne izgubi v BigBrother drami tipa Defying Gravity; nekolikanj sem sicer pričakoval, da se bo enemu poškodovanemu članu utrgalo v slog tretjega razdelka Sunshine, a nam je to prihranjeno. Glavne težave vesoljskih raziskovalcev so tako predvsem tehnične narave, v kombinaciji z kvazi arhivskimi posnetki pa vse skupaj izpade zelo dolgočasno in, hja, realistično. Za bonus je pridodano še nekaj alienskega življa, a česa podobnega onemu iz Appolo 18 ni za pričakovati.
Kar se tiče scifi filmov preferiram semi-realistične izdelke naprav čistim space operam in blockbusterskim podrom, tako da je pričujoči izdelek vsekakor vreden ogleda, četudi hard science (,ki je bila nekoč del vsakdana, danes pa je žal spet področje znanstvene fantazije) zna koga tudi uspavati, a vseeno ni tako dolgočasno kot na primer fanfinanciran Pioneer One ali pretenciozni Love.
Hippo Entrails/10
http://www.imdb.com/title/tt2051879/
ALL THESE WORLDS
ARE YOURS EXCEPT
EUROPA
ATTEMPT NO
LANDING THERE
Nekoč je človeštvo potovalo na Luno, imelo vesoljski raketoplan in nadzvočno potniško letalo; vse to je zdaj le še nostalgična ostalina prejšnjega tisočletja (tudi dinozavri so bili dojemani kot orjaški plazilci plenilci in neoperjeni mrhovinarji), dandanes pa je za iluzijo demokracije in tiranijo manjšine pretententski mir dosežen na
račun svobode, edini 'napredek' pa je na področju IT. Jokat sn se začel.
Pravi tehnološki, še posebno vesoljski, napredek je spet v rokah zasebnikov, kar je tudi počelo konkretnega neodvisnega filma, kjer zasebno financirana odprava odleti na Jupitrovo luno Evropo, med potjo izgubi zvezo z Zemljo, se spoprijema z različnimi tehničnimi težavami in išče morebitne znake življenja, kar je vzeto naravnost iz 2010: Odiseja 2, žal pa za razliko od sodobnic, kot so Moon in Oblivion, ne doda svojih izvirnih elementov.
Zgodba oziroma manjko le-te je podana slogu kvazi-dokumentarca, kjer se izseki statičnih posnetkov iz vesoljkega plovila dopolnjujejo z izjavami znanstvenikov, vodij projekta in tudi eno izmed članic odprave, kar daje v kombinaciji z časovno pomešanimi in nepovezanimi prizori, napačno pričakovanje, da je odprava preživela.
Found footage je tako bolj ali manj uporabljan za prikrivanje manjka zgodbe in povezanega plota, a se politično korektno sestavljana ekipa astronavtov (od igralcev je še najbolj znan Sharlto Copley) vsaj ne izgubi v BigBrother drami tipa Defying Gravity; nekolikanj sem sicer pričakoval, da se bo enemu poškodovanemu članu utrgalo v slog tretjega razdelka Sunshine, a nam je to prihranjeno. Glavne težave vesoljskih raziskovalcev so tako predvsem tehnične narave, v kombinaciji z kvazi arhivskimi posnetki pa vse skupaj izpade zelo dolgočasno in, hja, realistično. Za bonus je pridodano še nekaj alienskega življa, a česa podobnega onemu iz Appolo 18 ni za pričakovati.
Kar se tiče scifi filmov preferiram semi-realistične izdelke naprav čistim space operam in blockbusterskim podrom, tako da je pričujoči izdelek vsekakor vreden ogleda, četudi hard science (,ki je bila nekoč del vsakdana, danes pa je žal spet področje znanstvene fantazije) zna koga tudi uspavati, a vseeno ni tako dolgočasno kot na primer fanfinanciran Pioneer One ali pretenciozni Love.
Hippo Entrails/10
Monday, September 02, 2013
Friday, August 30, 2013
Wednesday, August 28, 2013
Pigkeeper's Daugter
Pigkeeper's Daugter
http://www.imdb.com/title/tt0069087/
Hčerka svinjskega pastirja je sexploatacijski film iz 70-ih let spod rok Harrya Novaka, ki si je podobno kot Russ Meyer in še kdo napravil ime ino kariero z exploatacijo in nudie cutie izdelki. Minimalna zgodba na ravni kratkih skečev povezuje predolge simulirane prizore softcore secksa; pogojno smešnega humorja in zapretiravanih južnjaških naglasov na ravni American Gothic obiluje, godnih razodetih deklin, pred katerimi se lahko recimo one iz Farmer's Daughters skrijejo, pa tudi.

Podeželska idila razpuščene svinje pastirice potrebne možitve, se meša z neuspešnimi poskusi lokalnega jebača, da bi defloriral svojo izvoljenko, in prihodom trgovskega potnika, ki naskoči, kar mu pač pride na pot; od oropanega štoparja, jaiblait štoparke, svinjepasne milfice do končne osvojitve naslovne pastirice, kar mu za nagrado pripelje shutgun poroko.

Velik naslovni potencial se žal izcimi v morskega prašička, ki ni ne morski, ne prašiček, slično pa film ne premore dovolj zgodbe in kompetentnih igralcev za konkretno eksploatacijo, ne dovolj nazorne kopulacije, da bi bil zaresen pron. Umanjkajo blatne kopeli, incest in bestialnosti, lowbudget produkcija pa pomeni, da je od živali prisoten le majhen pujsek, ki se henta naokoli in moti že tako razvlečeno seckssceno. Da je svinjarka zgodbovno šele v drugem ali celo tretjem planu, kar se osredotočenosti plota tiče, tudi ne pomaga h končni pozitivni oceni.
Goodie Bag of Crap/10
Sunday, August 25, 2013
No One Lives
No One Lives
http://www.imdb.com/title/tt1763264/
Pričakovanje pred ogledom niso bila visoka, ker je opis odkazoval na wwe produciran cookiecuter slasher, ampak sem bil iz minute iz minuto bolj navdušen in vsekakor prijetno presenečen nad ziher enim izmed top 10 filmi leta.
Uvod sicer malček nakazuje, da bi lahko šlo za kakšen revenge film v stilu The Tortured ali kaj podobnega, a se hitro izpelje v zelo solidno karnažo, ki v slogu Collectorja domiselno premutira horror elemente in vpelje classy&fit as fuck sociopata v stilu Ameriškega psiha, ki nad ugrabljenkami izvaja sociološke eksperimente.

Keeps me fit
Lokalna družinska tolpa slučajno reši eno izmed ugrabljanih žrtev serijskega profesionalista(tm) Adelaide Clemens, ki po pojavi in igri deluje, kot da je še vedno v Silent Hillu (kar ni nujno dobra stvar), enako kot v Velikem Gatsbyu pa je večino časa le pasiven predmet ruvanja med dvema antagonističnima stranema.
Spoiler iz naslova obvelja, saj kruto in domiselno smert doživi sleherni član tolpe, saj Luke Evans, ki si je vzel predah od fantazijskih akcijad, in zelo solidno odigra sociopatskega klavca, za uvod odere wwe midcarderja Brodus Clay in ga dobesedno uporabi za preobleko, nato pa preudarno in domiselno obračuna še z ostali. Le-ti preživijo slabo uro, kar je vseeno dosežek, saj jih vodi dežurni hothead, pa tudi medsebojne razprtije poskrbijo za catfighte in sočne dialoge.

Walk in bathroom, see this, wat do?
Gore eksekucij in headshotov je obilo, besednjak je prav tako na R nivoju, za goloto pa poskrbi še glavni antagonist, ki ga krvavo početje ohranja fit, nenazadnje pa ugledamo še Američine umetnice.
Newborn Lion Cub/10
http://www.imdb.com/title/tt1763264/
Pričakovanje pred ogledom niso bila visoka, ker je opis odkazoval na wwe produciran cookiecuter slasher, ampak sem bil iz minute iz minuto bolj navdušen in vsekakor prijetno presenečen nad ziher enim izmed top 10 filmi leta.
Uvod sicer malček nakazuje, da bi lahko šlo za kakšen revenge film v stilu The Tortured ali kaj podobnega, a se hitro izpelje v zelo solidno karnažo, ki v slogu Collectorja domiselno premutira horror elemente in vpelje classy&fit as fuck sociopata v stilu Ameriškega psiha, ki nad ugrabljenkami izvaja sociološke eksperimente.

Keeps me fit
Lokalna družinska tolpa slučajno reši eno izmed ugrabljanih žrtev serijskega profesionalista(tm) Adelaide Clemens, ki po pojavi in igri deluje, kot da je še vedno v Silent Hillu (kar ni nujno dobra stvar), enako kot v Velikem Gatsbyu pa je večino časa le pasiven predmet ruvanja med dvema antagonističnima stranema.
Spoiler iz naslova obvelja, saj kruto in domiselno smert doživi sleherni član tolpe, saj Luke Evans, ki si je vzel predah od fantazijskih akcijad, in zelo solidno odigra sociopatskega klavca, za uvod odere wwe midcarderja Brodus Clay in ga dobesedno uporabi za preobleko, nato pa preudarno in domiselno obračuna še z ostali. Le-ti preživijo slabo uro, kar je vseeno dosežek, saj jih vodi dežurni hothead, pa tudi medsebojne razprtije poskrbijo za catfighte in sočne dialoge.

Walk in bathroom, see this, wat do?
Gore eksekucij in headshotov je obilo, besednjak je prav tako na R nivoju, za goloto pa poskrbi še glavni antagonist, ki ga krvavo početje ohranja fit, nenazadnje pa ugledamo še Američine umetnice.
Newborn Lion Cub/10
Saturday, August 24, 2013
Thursday, August 22, 2013
Wednesday, August 21, 2013
Monday, August 19, 2013
Short Story 36: FanFiction: Another Star Wars Fanfic
Po daljšem času objavljam eno krajšo nedokončano star wars fanfiction zgodbico iz prequel obdobja, spisana pa je bila že več kot 10 let nazaj, danes pa sem jo potegnil iz arhiva nedokončanih ali uporabljenih besedil.
Pravzaprav je zanimivo, koliko elementov in motivov iz mojih zgodb je tako ali drugače nevede prisotnih v drugih star wars izdelkih. Ashika na primer iz na tam blogu objavljene štorije je po imenu malček podobna Ashoki, v pričujoči objavi pa gre za transplantacijo midichlorianov (oziroma naj bi vsaj šlo, saj zgodbice nisem nikoli dokončal).
Pravzaprav je zanimivo, koliko elementov in motivov iz mojih zgodb je tako ali drugače nevede prisotnih v drugih star wars izdelkih. Ashika na primer iz na tam blogu objavljene štorije je po imenu malček podobna Ashoki, v pričujoči objavi pa gre za transplantacijo midichlorianov (oziroma naj bi vsaj šlo, saj zgodbice nisem nikoli dokončal).
Wednesday, July 17, 2013
Thursday, July 11, 2013
Hummingbird & Wrong Side of Town
Hummingbird
http://www.imdb.com/title/tt1893256/
Zadnji filmi Jasona Stathama, začenši z Blitz in končavši s Parkerjem, vmes pa je bil redka svetla točka Potrošnikov(tm), so bili podpovprečni, tako kar se tiče zgodbe in likov, da se o pretepih in streljanju sploh ne govori, konkretni izdelek pa je nadpovprečen, tako kar se tiče njegove igralske širine kot splošne izvedbe; od odgovornega za Eastern Promises je bilo to tudi nekako za pričakovati.
Resda je realistično karnažne akcije bolj za odtenek in je več neo-noir drame, a ravno slednje viša končno oceno.
Na eni strani vojni zločinec/dezarter, ki kot opit brezdomec beži pred uniformo, na drugi strani dobrosrčna nuna, ki ji je kuta zavetje pred preteklostjo, oba pa skušata po svojih močeh oprati krivdo in spremeniti svet na boljše.
tfw no qt3,14 artfagish nun
Zgodba se odvija preko parih mesecev, v tem času pa Statham najde prazno stanovanje, dela kot 'voznik' za lokalne kitajce, z nabranim denarjem hrani reveže, skuša popraviti zvezo s hčerko in najti znankinega morilca, kakopak pa ne umanjka tudi baletna romanca z nuno.
Poletje pak ne traja večno in končna katarza se odvrti v nedorečen konec za oba lika, kjer je pot do odpuščanja več vredna od klišejske črno/bele delitve in tudi nekaj plotholov ne skazi zelo vredu izdelka.
7/10
Wrong Side of Town
http://www.imdb.com/title/tt1431191/
Ta vikend se v Money in the Bank PPV-ju vrača Rob van Dam, tako da se spodobi, da pogledam tudi kakšne njegov film. Do tega je tbh prišlo po naključju, saj plakat odkazuje na to, da gre za film z Batisto v glavni vlogi; še en primer čudnega trženja, tako kot je bil Hummingbird preimenovan tudi v Redemption ino Crazy Joe, kar vsekakor ne bo dvignilo obiska oziroma gledanosti.
Zgodba se odvrti v eni noči, kjer mora v slogu arkadnih beat-em upov bivši tjulenj rešiti ženo, hčerko in sosede pred maščevanjem lokalnega tajkuna, ker pa skurumpirani policist ni v pomoč se zateče h Batisti, ki uleti šele po 45 minutah, a takoj prikaže boljšo igro od RVD-ja in vnese nekaj prepotrebne dinamike.
Čeprav se naveliko preklinja in ne izostanejo niti topless statistke, je sama akcija bolj kilava, kar je tolikanj bolj čudno, glede na to, da RVD v ringu vedno poskrbi za spodobno koreografirane borbe. Batista sicer potala headshote in opravi s midlevel bossom, aje vse skupaj bolj slabo izvedeno. Klišejski zaplet, švoh izvedba, a za b izdelek z dvema wrestlerjema razmeroma sprejemljivo.
6/10
http://www.imdb.com/title/tt1893256/
Zadnji filmi Jasona Stathama, začenši z Blitz in končavši s Parkerjem, vmes pa je bil redka svetla točka Potrošnikov(tm), so bili podpovprečni, tako kar se tiče zgodbe in likov, da se o pretepih in streljanju sploh ne govori, konkretni izdelek pa je nadpovprečen, tako kar se tiče njegove igralske širine kot splošne izvedbe; od odgovornega za Eastern Promises je bilo to tudi nekako za pričakovati.
Resda je realistično karnažne akcije bolj za odtenek in je več neo-noir drame, a ravno slednje viša končno oceno.
Na eni strani vojni zločinec/dezarter, ki kot opit brezdomec beži pred uniformo, na drugi strani dobrosrčna nuna, ki ji je kuta zavetje pred preteklostjo, oba pa skušata po svojih močeh oprati krivdo in spremeniti svet na boljše.
tfw no qt3,14 artfagish nun
Zgodba se odvija preko parih mesecev, v tem času pa Statham najde prazno stanovanje, dela kot 'voznik' za lokalne kitajce, z nabranim denarjem hrani reveže, skuša popraviti zvezo s hčerko in najti znankinega morilca, kakopak pa ne umanjka tudi baletna romanca z nuno.
Poletje pak ne traja večno in končna katarza se odvrti v nedorečen konec za oba lika, kjer je pot do odpuščanja več vredna od klišejske črno/bele delitve in tudi nekaj plotholov ne skazi zelo vredu izdelka.
7/10
Wrong Side of Town
http://www.imdb.com/title/tt1431191/
Ta vikend se v Money in the Bank PPV-ju vrača Rob van Dam, tako da se spodobi, da pogledam tudi kakšne njegov film. Do tega je tbh prišlo po naključju, saj plakat odkazuje na to, da gre za film z Batisto v glavni vlogi; še en primer čudnega trženja, tako kot je bil Hummingbird preimenovan tudi v Redemption ino Crazy Joe, kar vsekakor ne bo dvignilo obiska oziroma gledanosti.
Zgodba se odvrti v eni noči, kjer mora v slogu arkadnih beat-em upov bivši tjulenj rešiti ženo, hčerko in sosede pred maščevanjem lokalnega tajkuna, ker pa skurumpirani policist ni v pomoč se zateče h Batisti, ki uleti šele po 45 minutah, a takoj prikaže boljšo igro od RVD-ja in vnese nekaj prepotrebne dinamike.
Čeprav se naveliko preklinja in ne izostanejo niti topless statistke, je sama akcija bolj kilava, kar je tolikanj bolj čudno, glede na to, da RVD v ringu vedno poskrbi za spodobno koreografirane borbe. Batista sicer potala headshote in opravi s midlevel bossom, aje vse skupaj bolj slabo izvedeno. Klišejski zaplet, švoh izvedba, a za b izdelek z dvema wrestlerjema razmeroma sprejemljivo.
6/10
Sunday, July 07, 2013
Trance
Trance
http://www.imdb.com/title/tt1924429/
Neo-noir triler, ki si veliko elementov deli z Inception, a za razliko od Nolanove medle postanosti in patetične epskosti odlično poveže mindfuck zgodbo, odličen igralski trio in vizualno dovršeno režijo ter vse skupaj zaokroži s spodobnim soundtrackom in primerno merico full frontal golote za zadovoljitev artfagovskega fetiša obritosti.
Določene podobnosti ima tudi z letošnjim Now You See Me, saj je pri obeh za manipulacijo, a čarovniški blockbuster z medlo končnico in neizkoriščenimi liki ostane pri odvračanju pozornosti in preprosti hipnozi, Trance pa se zadeve loti bolj minimalistično, a hkrati dovršeno. James McAvoy za razliko od Maguirea in Wooda, ki imata le kripi beta potencial, premore širši igralski razpon, Vincent Cassel odigra standardno zloveščega heela, Rosario Dawson pa fatalno deklino, ki mogoče malček pretirava pri svojem prikritem načrtu in ne pusti presenečenih le glavnih likov, marveč tudi gledalce in jih vabi h ponovnemu ogledu.
Začetek odkazuje na preprosti standarni ponesrečeni rop in iskanje odtujene robe opeharjenih kolegov, a se za razliko od sorodnih Sushi Girl ali Stolen izpelje v bolj zapletene mahinacije, kjer dobršen del filma ne vemo, kdo trola koga.
7/10
http://www.imdb.com/title/tt1924429/
Neo-noir triler, ki si veliko elementov deli z Inception, a za razliko od Nolanove medle postanosti in patetične epskosti odlično poveže mindfuck zgodbo, odličen igralski trio in vizualno dovršeno režijo ter vse skupaj zaokroži s spodobnim soundtrackom in primerno merico full frontal golote za zadovoljitev artfagovskega fetiša obritosti.
Določene podobnosti ima tudi z letošnjim Now You See Me, saj je pri obeh za manipulacijo, a čarovniški blockbuster z medlo končnico in neizkoriščenimi liki ostane pri odvračanju pozornosti in preprosti hipnozi, Trance pa se zadeve loti bolj minimalistično, a hkrati dovršeno. James McAvoy za razliko od Maguirea in Wooda, ki imata le kripi beta potencial, premore širši igralski razpon, Vincent Cassel odigra standardno zloveščega heela, Rosario Dawson pa fatalno deklino, ki mogoče malček pretirava pri svojem prikritem načrtu in ne pusti presenečenih le glavnih likov, marveč tudi gledalce in jih vabi h ponovnemu ogledu.
Začetek odkazuje na preprosti standarni ponesrečeni rop in iskanje odtujene robe opeharjenih kolegov, a se za razliko od sorodnih Sushi Girl ali Stolen izpelje v bolj zapletene mahinacije, kjer dobršen del filma ne vemo, kdo trola koga.
7/10
Nagoya 2013 PreGame
Jutri se pričenja sumo turnir v Nagoyi;
Yokozuna Hakuho je na majskem turnirju število yusho zmag popravil na 25, se izenačil z Asashoryem in sedaj zaostaja samo še za Chijonofujijem (31) in Taihom (32), ob tem pa ima spet tekočo serijo 30 zaporednih zmag in je le vprašanje ali bo tudi ta turnir končal z zensho yushem.
Resno konkurenco mu predstavljata edino drugi yokozuna Harumafuji, kjer je veliko odvisno od (ne)poškodovanosti slednjega, in Kisenosato, ki je po majskem turnirju, ki ga je končal z rezultatom 13:2 in bil vse do zadnjih dni v igri za končno zmago nato pa pobral 'le' jun-yusho, od NSK dobil namig, da ob osvojitvi yusha ali 14 zmagah lahko računa na napredovanje v status yokozune. To bil prvi japonski yokozuna po Wakanohani (Nagoya 1998). Ob manjku Baruta in ostalih ozekijih, ki imajo dovolj problemov že z zagotavljanjem lastnih KK, ter ugodnim spodnjim sanyaku delom ter M1-M5 upi na yokozuno ne bi smeli biti prehudi, še posebno ker je Kisensoato v zadnjem letu in pol le enkrat dosegel manj kot 10 zmag.
Dve leti nazaj je bil resen kandidat za yokozuno, sedaj pa je Estonec Baruto bržkone tik pred upokojitvijo
Za prvi dan je uradno kjuyo, morebiti pa bo začel z boji kasneje, a je to zavoljo manjka pravega treninga in predvsem nepozdravljenih poškodb kolena zelo malo verjetno. V idealnih pogojih bi imel sicer s pozicije M6 razmeroma lahko delo.
Myogiryu nabira kinboshije in sanshe, kot sekiwake pa bo poskušal še nadgraditi svoj sumo in sestaviti ozeki-run serijo zmag (minimalno 33 v treh zaporednih turnirjih). Zadnji turnir je končal z 11 zmagami in pri tem upsetal ozekije in yokozuno.
Kitajec Sokokurai se po dveh letih odsotnosti vrača kot M15
http://en.wikipedia.org/wiki/Sokokurai
Oosunaarashi pa bo kot prvi Afričan, Egipčan in musliman debitiral v juryo deviziji
http://en.wikipedia.org/wiki/%C5%8Csunaarashi_Kintar%C5%8D
Yokozuna Hakuho je na majskem turnirju število yusho zmag popravil na 25, se izenačil z Asashoryem in sedaj zaostaja samo še za Chijonofujijem (31) in Taihom (32), ob tem pa ima spet tekočo serijo 30 zaporednih zmag in je le vprašanje ali bo tudi ta turnir končal z zensho yushem.
Resno konkurenco mu predstavljata edino drugi yokozuna Harumafuji, kjer je veliko odvisno od (ne)poškodovanosti slednjega, in Kisenosato, ki je po majskem turnirju, ki ga je končal z rezultatom 13:2 in bil vse do zadnjih dni v igri za končno zmago nato pa pobral 'le' jun-yusho, od NSK dobil namig, da ob osvojitvi yusha ali 14 zmagah lahko računa na napredovanje v status yokozune. To bil prvi japonski yokozuna po Wakanohani (Nagoya 1998). Ob manjku Baruta in ostalih ozekijih, ki imajo dovolj problemov že z zagotavljanjem lastnih KK, ter ugodnim spodnjim sanyaku delom ter M1-M5 upi na yokozuno ne bi smeli biti prehudi, še posebno ker je Kisensoato v zadnjem letu in pol le enkrat dosegel manj kot 10 zmag.
Dve leti nazaj je bil resen kandidat za yokozuno, sedaj pa je Estonec Baruto bržkone tik pred upokojitvijo
Za prvi dan je uradno kjuyo, morebiti pa bo začel z boji kasneje, a je to zavoljo manjka pravega treninga in predvsem nepozdravljenih poškodb kolena zelo malo verjetno. V idealnih pogojih bi imel sicer s pozicije M6 razmeroma lahko delo.
Myogiryu nabira kinboshije in sanshe, kot sekiwake pa bo poskušal še nadgraditi svoj sumo in sestaviti ozeki-run serijo zmag (minimalno 33 v treh zaporednih turnirjih). Zadnji turnir je končal z 11 zmagami in pri tem upsetal ozekije in yokozuno.
Kitajec Sokokurai se po dveh letih odsotnosti vrača kot M15
http://en.wikipedia.org/wiki/Sokokurai
Oosunaarashi pa bo kot prvi Afričan, Egipčan in musliman debitiral v juryo deviziji
http://en.wikipedia.org/wiki/%C5%8Csunaarashi_Kintar%C5%8D
Subscribe to:
Posts (Atom)







