Tuesday, September 30, 2008
Faks - Full Force
For great justice!1
Sunday, September 28, 2008
Short Story 9 - Pošasti iz globin
Ribnik ni bil miren, prav tako ni bil prazen. Modrozeleno gladino so preletavali kačji pastriji in najrazličnejši mrčes, topli veter je počasi majal zelene krošnje starih dreves, katerih veje so visele čez z močvirskim rastlinjem prekrito vodo, se ponekod dotikale spokojne vodne površine in zastirajoč močno pozno aprilsko sonce metale zanimive sence na okoliško rastje, ki je raslo ob bregu in po bližnjem cvetočem travniku. V bujnem rastlinju ob zaraščenem bregu se je nekaj premaknilo.
''Kje si?'' je odmaknišvi dolge svetle lase z obraza v mobitel vprašala Urška, se nekoliko dvignila na komolce na svojem betonskem ležišču ob vodi in prepodila zelenokrilnega kačjega pastirja, ki se ji je nesramno usedel na mali vršiček sredi belih razgaljenih prsi. ''A si kaj mislil name?''
''Midva s fotrom sva tukaj pri Ljubljanici,'' je razložila in naprej pripovedovala Petru o tem tednu, ki ga bo preživela pri očetu, saj je bil po sodni odločbi ta teden on na vrsti za skrb in varstvo. Naslednji teden pa bo spet prespala pri mami v Bohinju. ''Ribarjenje ni ravno moj hobi, ampak sonček je pa vseeno fajn,'' je nadaljevala, nato prišla na zanimivo idejo. ''Počakaj, ti pošljem en ememes.''
Kamero svojega mobilnika je obrnila proti sebi in se obsijana s soncem na eni strani nastavila fotoaparatu, nato pa je še hitro odtipkala par besed in vse skupaj zapakirano odposlala.
''Dej, te pokličem nazaj,'' je dejala, ko je zaslišala očetov glas.
Vstala je in si oblekla belo majico, si potegnila ozke naramnice preko glave, in se napotila do očetovega kraja ob vodi, kjer je sedeč na majhnem stolču v miru ribaril. Od daleč je videla, da je dobil družbo, saj se je ob majhnem obnju, na katerem se je že pekla sveže ulovljena riba, pomenkoval z starejšim možakom, bradačem v karirasti srajci. Še dobro, da se je že prej spomnila in oblekla majico.
Odloživši svoj mali nahrbtnik je prisedla in ''Dober dan,'' pozdravila, nato pa sprejela ponujeni plastični krožnik s svojo porcijo ribe. Oče je ribo izvedensko očistil in razrezal, razdelil na enake kose in enega ponudil tudi gostu. Nato so vsi trije obedovali in se pomenkovali, nakar je stari očanec začel s pripovedovanjem starih pravljic o vodnih bitjih, ki da prežijo na ljudi ob vodi. Urška je z velikimi očmi poslišala zgodbo o povodnem možu in deklici, ki jo je pošast nekega dne odvlekla k sebi v vodno kraljestvo, da je ni nihče več videl žive. Prav tako je prijazni gost opisal nadrobno druga bitja in prilike zastran obvodnega življenja, kar je Urška rada poslušala in medtem grizljala sočno ocvrto ribo, nato prosila za dodatek.
''Boš še malo majoneze?'' jo je vprašal oče. ''Ob ribah se prileže.''
''Mah, kaj boš otroka silil s temi nenaravnimi dodatki,'' je postrani dejal starec, ime mu je bilo Vinko. ''Nihče ne mara tople majoneze.''
''Ja,'' je bolj zase posmrknila Urška.
''In to ni bil edini tak zlodej, ki bi v vodi prežal, sploh ne,'' je nadaljeval stari Vinko. ''Povodni mož, že, že; ampak prenekatera druga pošast iz globin je domovala kraj vode oziroma v njej, prežala na mimoidoče ljudi. Posebno rada so imela mlada dekleta. Mirkati so morali vsi, ki so kdaj mimo vode hodili, najsibo to reke, jezera ali kakega večjega potoka. Heh, še vaški vodnjaki včasih niso bili povsem varni za vodo brezskrbno zajemati.'''
''Japajade, in potem svizec zavije čokolado v folijo,'' ga je z nasmeškom zavrnila Urška. Kakšnih starih povesti in pripovedk se je vse domislil staruh.
''Hopla, mlada gospodična mi ne verjamejo, kaj?'' je postrani pogledal Vinko.
''Ne,'' je jasno odsekalo dekle. ''Itak, da so to samo pravljice za otroke in stare babe.''
''Bo že nekaj na tem,'' se je nasmehnil starec. ''A vseeno je včasih dobro paziti; kaj veš, kje vse naletiš na pošasti. Ne čakajo samo v vodi ali njeni bližini; včasih pridejo povsem do domačih vrat.''
''Ja, in vljudno potrkajo,'' je nasmejano pokimala Urška.
Pojedli so in pospravili ostanke hrane, nakar se je stari bradač poslovil. Medtem ko je Urška pomagala očetu pri pospravljanju prtljage, ji je v hlačah zazvonil mobitel.
[Bi bil moj kačji pastir? WTF?]je bilo kratko sporočilo, ki ji je zvabilo kratek nasmeh na lica. Fant res ni bil ravno dojemljiv.
''Se spet igraš s tem vragom?'' je od strani vprašal oče. ''Odloži že in mi pridi pomagat,'' je dodal, ko se Urška ni takoj zganila in tako storila. Želela je še nekaj na hitro odpisati Petru, hitro tipkala po mobilniku, vendar je oče pristopil zraven, ji presenečeni izpulil napravico iz rok in jo zabrisal v vodo, nekje daleč je mobilnik pljusknil v mlako.
''A dej fak no,'' je ušlo Urški, ki si je takoj nato spomnila in pokrila usta. Prestrašeno je pogledala očeta. V njegovi bližini ni smela preklinjati. Vsaj ne preveč. No, relativno.
''Imaš pa dolg jezik, punca,'' jo je grdo pogledal.
''Saj nisem nič mislila s tem, oči,'' je milo prosila Urška, se objela preko komolcev in pogledovala proti ribniku. Čisto nov model je bil.
''Nič se sedaj ne cmeri, tamala, itak ti bo mama kupila drugega,'' je bil osoren oče.
''Zato jo pa imam raje,'' je tiho posmrknila Urška.
''Kako, prosim?'' jo je grdo pogledal. ''Nisem te dobro slišal, smrklja!''
''Nič nisem hotela s tem, oči,'' je jecnila. Skoraj je že mesto solzam dala.
''Pač, kar dobro si mislila.'' Stopil je bližje in jo trdo zagrabil za roko. ''Se nisva zmenila, da ne boš govorila naokoli, koga imaš raje? Nisem te tako učil.''
''Ne, oči.'' je tiho pokimala Urška. ''Tebe ima raje kot mamo,'' je nato poskusila, v tla pri tem gledala.
''Tako poveš, kaj?'' jo je pogledal oče. ''Bomo videli, če me imaš rada. Ne verjamem ti kar tako. Mi boš morala to sama pokazati.''
''V usta mi ga vzemi, tamala,'' ji je dejal in se lažerno ulegel v travo, se naslonil na nahrbtnik in si odpel hlače. ''Glej, da ti ne bom moral dvakrat reči, smrklja.''
Ne, ni hotela, da ji dvakrat reče. Le prvič ji je moral dvakrat ukazati, nato je vedno bila pridna punčka in takoj pokazala očku, da ga ima rada. Buške in modrice so bile zelo nezaželjeni elementi, še posebno sedaj pred maturanstskim plesom.
Ko sta pospravila vse stvari in jih spravila v nahrbtnika, pogasila ogenj za peko in pobrala ostanke hrane, je Urška zamišljeno mencala svojo majico, stala na bregu in gledala v modro gladino ribnika.
Morda so se pripovedovalčeve besede in pripovedi izkazale za resnične, kdo bi vedel.
''Vse je v avtu, tamala. Samo še tebe čakam,'' jo je poklical oče.
''Že grem,'' mu je čez ramo zaklicala Urška. Še zadnji je preletela ribnik, iskala pošasti iz globin. Bržkone so bile na kopnem, okoli nje. S prstki si je pomela oči, utrnila eno samo solzo.
Sunday, September 21, 2008
Way of the Rikishi - part 2
2. You must defeat my Oshidashi to stand a chance.
e.honda (Street Fighter)
Teh original rikishi, vsaj kolikor mi je znano. Tukaj v dvoboju z Guilom, edinim pravim moškim, ki se lahko enakovredno kosa z njim. Manly.
http://www.youtube.com/watch?v=6PyykWNg-EI
ganyru (tekken)
http://www.youtube.com/watch?v=0ASSSXvCQTo
taka-arashi (virtua fighter)
http://www.youtube.com/watch?v=XuTdkbfosO8
http://www.youtube.com/watch?v=CQhYuC6GHrs&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=29n6foiK_1I
Wednesday, September 17, 2008
Word to the Media
Way of the Rikishi - part 1
Ob poletnem brezdelju sem prišel na idejo, da bi malo pregledal kako stvari stojijo na področju računalniških/video iger s sumo vsebino, ob tem pa se cele stvari lotil malček širše in tako zraven predstavil še sumo kot IRL šport, njegovo zastopanost v določenih mainstream pretepačinah in nenazadnje v čisto pravih, dasiravno nekolikanj obskurnih elektronskih sumo igrah.
1. Madness? This Is Ouzumou!
Yup, arhaični ino tradicionalni japonski šport z obilico napornega treninga, filanja telesa na zadostno maso, taktičnega postavljanja v ringu, primerne izrabe lastne teže, višine in hitrosti pri tem pa seveda uspešno izmikanje nasprotnikovim podlim potezam. Vsekakor šport le za prave moške, ne za zavaljene polnoritneže z mercatorjevimi vozički, niti v fitnesu nabite yu-weeabooje.
Prvo malček splošnega recapa snovi za one, ki so spregledali starejšo objavo na to temo.
O začetkih, pravilih in sedanjem stanju je za začetek vredi tale wiki povezava;
http://en.wikipedia.org/wiki/Sumo
Kakopak ne škoduje niti ena stara tema na mn3njalu, ki je bila bolj aktualna, dokler je eurosport še kdaj ažurno predvajal posnetke turnirjev <_< http://www.joker.si/mn3njalnik/index.php?showtopic=16982&mode=threaded
Za spremljanje tekočega turnirskega dogajanja je jako uporabna njihova uradna stran
http://www.sumo.or.jp/eng/
kar se tiče posnetkov posameznih dvobojev pa je za silo pri roki youtube.
Ob strani se lahko doda še, da obstaja tudi ženska različica suma http://www.fscclub.com/history/sumo-hist-e.shtml , česar se pak v resnem svetu suma ne spodobi omenjati.
Friday, September 12, 2008
Yup
*
QFT
Friday, September 05, 2008
Female Growl Ist Krieg, Lol
Sinoči sem sanjal, da sem se zalizval z metalko, ki je medtem growlala, da mi je odmevalo v grlu.
Is this awesome?
yes/very yes
Tuesday, September 02, 2008
If I Hear That Fucking Song ...
http://en.wikipedia.org/wiki/Battle_Without_Honor_or_Humanity
>_<
also; tole je 150. objava. Yay.
Monday, September 01, 2008
Lulz tiem
http://en.wikipedia.org/wiki/Brotherhood_of_the_Wolf
poiskal par slikic od igralcev in igralk, nakar je nastal tale macro:

xd
Friday, August 08, 2008
Mai New Compu
Sprva sem sicer mislil nabavit takega z linuxom, smo potlej sem vzel kar Visto in zaenkrat dela vse kot mora. Emulatorji in ostalo programje je ubogljivo, net tudi, samo pri spravljanju miške iz embalaže sem se malo porezal :ne: . Pa na novo tipkovnico se moram še navadit.
še copypaste tehnikalij;
TOSHIBA Satellite L40-17S
Procesor : Intel® Core™Duo T2330 1.6GHz
Operacijski sistem : Microsoft Windows Vista Home premium ANG
Delovni Pomnilnik : 2x 1024 MB, DDR2 RAM 667MHz
Trdi disk : 160 GB, Serial ATA, 5400 rpm
Optična enota : DVD±RW
Zaslon : 15.4" TruBrite® WXGA 1280x800
Zvok : 24-bit, stereo zvočniki
Grafična kartica : Intel® GMA X3100
Modem, mrežna : 56k, 10/100
Brezžična povezava : WiFi 802.11 b/g
Priključki : Modem, 3x USB2.0, VGA, Microphone-In, LAN, Headphones
Vgrajene naprave : Touchpad
Baterija : Lithium Ion
Dimenzije (Š/G/V) : 365 x 269,5 x 36,8 mm
Teža : 2.8 kg
This was my face when I got new comp >

:3
Wednesday, August 06, 2008
YU Weeaboo
http://www.urbandictionary.com/define.php?term=wapanese
http://www.encyclopediadramatica.com/Weeaboo
In tako sem danes razmišljal, kako bi se lahko poimenovalo yu nostalgika.
tl;dr: tu gre po eni strani za starejše člane družbe, ki si domišljajo in to venomer tudi oznanjajo v družbi, kako je bilo v časih stare skupne države bolje, oh in sploh krasno, kar se tiče splošnega življenja, gospodarstva, turizma in sploh vsega, na drugi strani pa za mladostnike, ki se namesto za emo, rap ali kaj tretjega odločijo za exyu imidž (glej random gz/simpatije profile za ilustracijo), brez tega, da bi sami dejansko imeli južnejše korenine, kar ne gre inačiti z yu weeabooji. Obe našteti frakciji pa kakopak poslušata glasbo z exyu območja, hodijo na počitnice na njihove obale in silvestrovat v Beograd in šlepa skupni jezik, kar seveda ne bi bilo nič narobe, če se ne bi tega lotevali na weeaboo način.
Tuesday, August 05, 2008
Mord-Sith Will Rape Your Soul
http://www.legendoftheseeker.com/
http://www.sfcrowsnest.com/news/arc/2008/nz12851.php trailer
Mnja, konec upov, da bi bila Kahlan Kate Beckinsale :(
Zadnjič pogledat Prathettov Colour of Magic tv film, nekje moram staknit še Dune miniserijo, pa ASOIAF je tudi bojda v pripravi.
Friday, July 11, 2008
Poletno Čtivo
Miéville: scar
Pratchett: going postal
Hamilton: reality dysfunction
just what the doctor ordered XD
Needs Moar Cats Videos
It only makes me download even more ^________^
Friday, July 04, 2008
Life of Reilly
spiders are two,
one comes in scarlet,
the other in blue.
^_^
http://lifeofreillyarchives.blogspot.com/2008/03/part-1.html
Fino čtivo o ozadju clone sage; kako se je štorija sproti spreminjalam nauporabljene ideje etc.
NJO v SW je imel tudi nekaj podobnega v skrajšani obliki.
Monday, June 30, 2008
Fuzbal


K, prvenstvo je končano, Španija zmagala, par ostalih reprezentanc je presenetilo, ene par drugih pa bi se imo lahko višje uvrstilo. Osebno pa se itak pri vsaki tekmi posebej odločam, za koga bom navijal, opurtunistično, glede na konkretna nasprotnika.
par linkaž;
http://forum.ebaumsworld.com/showthread.php?p=4682392
http://euro2008spirit.blogspot.com/2008/04/babes-of-world-cup-will-come-to-euro.html
http://icanhashappy.blogspot.com/2008/03/hot-soccer-babes.html
pa še nekaj s prejšnjih prvenstev:
http://fivefalcons.com/world_cup_babes_2006/
http://www.wet-tshirt-worldcup.com/

xd
Sunday, June 29, 2008
Short Story 8: Los Angeles
Bil je veličasten dan, božično jutro, ko smo ubili zadnjega angela.
Po mnogih letih razvoja in napredka smo jim ljudje postali enaki po moči, parni po sposobnostih in enakovredni v potencialu. A naš ponos je zahteval več kot le to. Kot vedno in povsod nismo mogli sprejeti, da nam je kdo podoben, enakopraven. In smo jih pobili. Umorili. Ta svetla in dobrosrčna bitja, ki niso poznala nesreče, ne hudega, ne sovraštva, živela v miru, sožitju in slogi med seboj in z nami. Ljudem to ni bilo dovolj.
Se še spominjaš, ko sem te takrat ogovoril? Prav na tem mestu sva takrat stala, oba od svetlega meseca obsijana. Ali si angel? sem te takrat vprašal in v svoji mladostni, kdo bi nemara rekel naivni, zagnanosti mislil povsem resno. Neumestno vprašanje in beden poskus navezave stika zagotovo, ne bi ti zameril, če bi me takrat le ignorirala, še kako zajedljivo pripombo nadala povrhu. A si le sramežljivo povesila svoje velike rjave oči, nekolikanj zardelih lic nato z milim pogledom našla moje.
Kdo bi poprej verjel, da angeli resnično obstajajo, živijo med nami, bedijo nad našimi deli in hotenji, nas usmerjajo v življenju in varujejo pred vsako nesrečo? Ob tolikšni nesrečah in vojnah, svetovnih katastrofah ni bilo težko odmahniti z roko in zavrniti vsakršno pomisel glede njih. Če bog dopušča vse to gorje in ne poseže vmes, zakaj bi le verovali v nekakšne nižje sile, ki delujejo v njegovem imenu?
Nekateri so v svojih pravljicah in pripovedkah pripovedovali, da živijo angeli na Mesecu, nežna in razumevajoča bitja, zaprta v svojem belem, mirnem svetu, odmaknjena od ljudi. Pa so bili ves čas med nami, povsem blizu.
Takrat sva sedela na klopici, objeta in tako blizu, uživala v družbi eden drugega in delala načrte za skupno prihodnjost. Zagotovo je sam Mesec jokal, ko si odšla na Zemljo, sem takrat pripomnil v šali, saj so tako izgubili svojega najlepšega angela. Le nasmehnila si se na to in kasneje, ko sva se ljubila v travi pod mesečino, zajokala od sreče. S poljubom sem ti obrisal lica in utrnil solze, saj nisem mogel trpeti, da bi moj angel jokal.
In ko sem v tisti hudi nesreči bil skoraj ob nogo, si sedela ob meni, z mehko roko in svojim nežnim smehljajem nudila upanje in oporo v težkem trenutku. Bil sem potolažan in srečen obenem, kako bi tudi ne bil, saj je bil moj angel varuh ob meni.
A človeštvo je v svojem nenehnem stremenju po nečem boljšem in večjem preraslo okove in plašnice, ki so jim jih nadeli zmikljivi angeli, vsaj tako so nam govorili svetovni voditelji, in sveta naloga vsega človeštva je bila, da se dokončno zoperstavi grožnji in nevarnosti za prihodnji razvoj sveta, katero so predstavljali angeli.
Biotehnologija nam je razširila obzorja in zavest, spregledali smo in videli, da na svetu nismo sami. Videli smo angele. Bili so vsepovsod. Do nedavnega absurdne prerokbe so zadobile sporočilno vrednost in postale malodane enakovredne zakonom, državni voditelji pa so skoraj tekmovali, kdo bo izdal in potrdil boljši zakon, ki bi zatrl angele.
Najina zadnja skupna noč, kako bi jo lahko pozabil? V poltemi si sedela na robu postelje in me gledala s tistimi s svojimi globokimi in toplimi očmi, ki niso poznale hudobije. Razpleteni lasje so ti pokrivali male prsi, ki so narahlo vztrepetale, ko sem prisedel zraven tebe, preproste deklice, a hkrati tako veličastne. Skupaj sva objeta v tišini počakala zoro.
Boj je bil neenak, zakaj kakor so bili angeli po svoji božanski naravi veličastni in močni, se vseeno niso mogli kosati z vojaškimi silami nas ljudi, ki so bile poslane na lov širom sveta, opremljene z najboljšo tehnologijo in ledeno mržnjo. Niso poznali oziroma razumeli sovraštva zoper njih, niso bili pripravljeni na odpor zoper svoje nekdanje varovance.
Bil sem poleg, ko so ujeli zadnjega angela.
Stal sem med množico, ki se je zbrala na centralnem trgu, ko so jo privedli, še zadnjo preostalo iz njihovih vrst, jo kot boječo žival prisilili v vdajo in pokorščino, jo rastavili vsem na ogled.
Na glavni trg sta jo privedla svetovna vojaka, jo osorno odrivala pred seboj. Razmršenih dolgih las in okrvavljenega krila je šepala naprej, se sem in tja ustavila ter bolčala v prazno predse, dokler je vojaka nista sunila naprej. Sredi z močnimi reflektorji osvetljenega trga je počival dvignjen piedestal, nanj so zrinili prestrašeno revico, jo pustili samo sredi hreščeče množice.
Belo obleko je imela okrvavljeno na več mestih in raztrgano prav tako, dolgi lasje so ji razmršeni padali po krhkem telesu. In kljub temu je delovala veličastno tam sredi vzburjene drhali, ki se je enoumno drla le eno željo: njeno smrt.
In glej, kakor da ne bi bilo nikogar drugega takrat zate na svetu, si pogledala točno vame, me poiskala v množici. Nešteti ogromni zasloni so neposredno prenašali dogajanje, a tudi brez njih sem povsem jasno videl tvoje obličje, bledi in nežni obraz, ki je vedno premogel le prisrčen nasmeh in besedo prijazne podpore. Pošastno milo si se mi nasmehnila, potočila eno samo solzo.
Kdo bi si mislil, da bo zadnji angel umrl zaradi strtega srca.
Ni bilo šuma, niti najmanjšega zvoka, ko si padla.
Pregnali smo jih s sveta, pobili angele, vse do zadnjega, ogrizli njihova telesa in zlomili njihova krila, njihova ožgana trupla so zlomljena padala z neba kot goreče snežinke.
Niso imeli mesta na Zemlji, vsaj ne skupaj z ljudmi, ki jih niso sprejeli in razumeli. Odšli so in nikogar ni, da bi jokal za njimi. Zemlja je očiščena in Mesec je prazen. Le še v sanjah obstajajo.
Morda smo z njihovim uničenjem pričakovali kakšno presenečenje, božansko darilo, razkritje zmikljive skrivnosti, ki bi spremenila naš pogled na stvari in obstoj, nas pretresla v dno duše. A ni bilo velikega razkritja, nikakršne skrivnosti. Ostali smo le mi sami.
Počivaj zdaj v miru, moj angel. In sladko sanjaj.
Animooted
Do not want. Če se je mešanje animacije in glasbe obneslo za nekatere druge izvajalce, to še ne pomeni, da je zadeva vedno dobra. Kot da bi na clip iz Odiseje 2001 dodali random Dragonforce komad. ^_^
Saturday, June 28, 2008
Attack of the Clone
, ki je navkljub mnogim pomankljvostim in splošnemu hardcore&extreeme duhu 90-ih, še vedno vredu branje, vsekakor pa neprimerno boljše od zmazkov, ki sestojijo spidermanove stripe zadnje desetletje, s krono faila, katera je Brand New Day <_<. Sicer sem malček pristranski, ker sem v spiderman stripe uletel ravno sredi clone sage, ampak po kakovosti in zanimivosti štorije zagotovo presega gori omenjeni failtrain. Medtem ko je od boljši storylinov zadnjih let omembe vreden le Sins Past, sem imel s kloni pred leti veliko bralnega veselje, zaključek štorije je bil sprejemljiv, le osebno bi ne ubil klona, ampak ga ohranil v njegovi lastni seriji. No ja, fanfiction to teh rescue.
http://www.badmouth.net/top-five-stupid-spider-man-plots/
Zdaj pa na branje XD

