Monday, June 29, 2009
Thursday, June 18, 2009
Pet Plant
V sobi imam novo sobno rastlino; poganjek vrtnih jagod, zaradi povezave z večjim nasadom na balkonu poimenovano Ben Reiley.
slika je namig.
slika je namig.
Thursday, June 04, 2009
David Carradine RIP
http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/8083479.stm
http://en.wikipedia.org/wiki/David_Carradine
FFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFF
Povsem nepričakovano; ko si človek želi, da bi šlo le za prvoaprilsko ali kakšno drugo internetno potegavščino. Žal ne. :(
http://en.wikipedia.org/wiki/David_Carradine
FFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFFF
Povsem nepričakovano; ko si človek želi, da bi šlo le za prvoaprilsko ali kakšno drugo internetno potegavščino. Žal ne. :(
David Eddings RIP
http://geeksofdoom.com/2009/06/03/fantasy-...ngs-dies-at-77/
http://en.wikipedia.org/wiki/David_Eddings
Zadnje čase se vidnejši pisatelji fantasy kar na veliko poslavljajo; npr. David Gemmell in Robert Jordan, Goodkind in Aalston sta imela težave s srcem, zdadj zdaj bo pobralo še Martina...
http://en.wikipedia.org/wiki/David_Eddings
Zadnje čase se vidnejši pisatelji fantasy kar na veliko poslavljajo; npr. David Gemmell in Robert Jordan, Goodkind in Aalston sta imela težave s srcem, zdadj zdaj bo pobralo še Martina...
Tuesday, May 19, 2009
Thursday, May 14, 2009
Friday, May 08, 2009
Short Story 13 - Superheroes B.C.
Še ena od ekserimentalnih zgodbic, tokrat je nastala na podlagi predloga od dc(tm) superjunakih v prazgodovinskih časih, pa še lih sovpada s koncem fainal crisis in usodo batmana po koncu le te.
SUPERHEROJI B.C. - ZELENI PLAMEN
Na hladnem zahodu je vskalila temna senca in prihuljeno sledila gorkemu soncu, ki je izgubljalo svojo dnevno moč in počasi potovalo proti večerni zarji; v zavetju je tiho prežal somrak. Ne ozirajoč se na dolge lazeče se sence je le pospešil drseči korak in nadaljeval dolgo pot po zasneženi pokrajini; stepa je dala mesto tajgi in nato pomrznjeni zemlji, za naslednjo goro se je odprla pobeljena dolina; dom in varno zavetje pred snegom in temo.
Kakor vsak dober lovec je poznal svoje mesto v naravnem krogu in znal prepustiti izbojevano zmago močnejšemu; bil je le preprost človek in se ni mogel meriti z onimi bitji iz pripovedi, kakršne so znali pripovedovati stari očanci ob ognju; Kan-Rejem, najdencem s severa, ki je premogel silo desetih odraslih mož, hitrost snežnega leoparda in v svojem fjordu gojil čredo mamutov; ali visokoraslo Artemijo, ki je po pripovedovanju velmož s svojimi sestrami bivala na južnejših ozemljih in bila v boju enakovredna slehernemu moškemu nasprotniku ter se ponašala z vrsto pomembnih dosežkov znotraj svoje skupnosti.
Pod noč je le dospel do vhoda v votlino, hladen piš mu je zabril okoli okapučene glave in kožnate oprave, težki plašč je zafrfotal na prepihu, ko se je še zadnjič ozrl po prazni pokrajini, se nato izgubil v temi gore.
V glavnem predelu votline, kjer so se godili vsi najbolj pomembni dogodku skupnosti, je že bila zbrana množica željna pogovora in zgodb od drugod; mladiči in staruhi enako, vsi so radi prisluhnili dobri pripovedi. Za ognjem je bila skala živobarno poslikana, sem in tja so slike živali in bitij krasili razni magični simboli; od strani je počasi pristopil, kakor veleva njegovemu položaju v družbi, dostojanstveno in z občutkom moči, pripovedovalec in zagonetkar, na vodilnem mestu ob ognju zasedel svoje dano mesto, po zbranih bežno pogledal, s svojo pripovedjo začel.
Na zahodnem ozemlju se je bilo to zgodilo pred nekim časom, da je mladenič ne posebne moči in ugleda, po imenu Nara'k, v svoji mali skupnosti, nekega dne na nabiranju zeli in korenin po naključju ali nemara čem drugem v odročni dolini daleč stran od njegovih domačij naletel na veliko zaplato ožgane zemlje in njej bratsko ogromno luknjo v tleh; o starem pripovedovanju očancev je bil dobro poučen in je zato takoj vedel s čim ima opravka: z neba se je utrnila zvezda. Vsaj tako je sprva dejal ostalim, ali resnica je bila drugačna in tolikanj bolj čudovita. Ni se utrnila zvezda, marveč je na ostalinah ožgane savane Nara'k našel prstan in zeleno obarvano kamenje ter zeli, vse to navdano s čarobno močjo, katere se je mladenič tistega dne prostovoljno polastil. Ta moč pa je bila svojevrstna in nikomur med njegovimi domačini podobna; zmogel je namreč iz teh najdenih zelenih zeli in ognja ustvarjati oblike in slike po svoji volji in želji, ne da bi za to potreboval podlago skale ali kože.
Moč in ugled v njegovi skupnosti se mu je sčasoma podeseteril in nato razširil zunaj domača doline, kmalu je premogel svojo lastno čredo in pet žena; vse to zahvaljujoč njegovi umetnosti z zeljo in pripadajočim ognjem, iz katerih je izvabljal najrazličnejše oblike in čare, jih dajal videti drugim.
Pripovedovalec je na tem mestu zamolknil in se vsevedno razgledal po zbranih poslušalcih v votlini, od najmanjšega dojenca, ki je visel dekletu z razkritih prsi, do stare kavke ob stranski steni, ki je pestovala udomačeno mačko. Kakor že neštetokrat do sedaj je s pripovedjo zadobil njihovo popolno pozornost, s spletanjem svoje zgodbe deloval neposredno na njih, vplival na njihovo razmišljanje.
Iz ognjišča je izbral par ogljenih palic in od pasu vzel posodico z barvo, na steno za seboj začel nanašati barvo in črtati obrise likov svoje pripovedi.
Primerilo se je tako, da je Nara'k svojo moč zelene zeli in plemena izrabil in si pridobil veliko moč in ozemlje, poskrbel za lagodno življenje sebe in svojih družbenikov. Po vplivu in spoštovanju je bil skoraj raven Kan-Reju in Utrapu, mogočnemu bojevniku z juga, ki je svojo moč črpal iz obredne maske samega snežnega vola. Vendar pa je od vzhoda zapretila nevarnost bojevitega plemena, ki se je kanilo polastiti njegove črede in ugrabiti ženske za svoj razplod. Zeleni plamen, kakor so znani poimenovali Nara'ka, je bil sprva prsenečen nad silo vpada sovražnikov, nato pa je skoval svoj načrt za zmago in pregon nasilne družbe.
V svoji veliki domišljiji in sposobnosti in na pot napadalcem podstavil snope svoje zeli, pomešane z netilom in vse to pripravljeno na vžig ob njihovem prihodu. Kakor je bilo načrtovani, tako se je bio tudi izpolnilo; vpadniki so v gruči prišli na nastavljeno polje zeli, ob gorjenju le-te so se jim začele prikazovati hude slike in pošasti, ki jih je Zeleni plamen priklical v resničnost. Kakopak so se sovražniki tega pošteno prestrašili in brez večje borbe zapustili oblegano ozemljo, pustile Nara'ku vlogo zmagovalca in rešitelja svoje skupnosti.
Dober razplet zgodbe je poslušalce pomiril in nekatere uspaval; počasi so se začeli odpravljati k nočnemu počitku saj je bil za njih jutri spet dolg in hladen zimski dan. Zagonetkar Fleder pa je v miru sam nadaljeval s slikanjem risb in simbolov na z berljavo sveč osvetljeno skalnato steno, z enim ušesom vseskozi poslušal tuleče zavijanje vetra in frfotanje netopirjev visoko nad seboj.
SUPERHEROJI B.C. - ZELENI PLAMEN
Na hladnem zahodu je vskalila temna senca in prihuljeno sledila gorkemu soncu, ki je izgubljalo svojo dnevno moč in počasi potovalo proti večerni zarji; v zavetju je tiho prežal somrak. Ne ozirajoč se na dolge lazeče se sence je le pospešil drseči korak in nadaljeval dolgo pot po zasneženi pokrajini; stepa je dala mesto tajgi in nato pomrznjeni zemlji, za naslednjo goro se je odprla pobeljena dolina; dom in varno zavetje pred snegom in temo.
Kakor vsak dober lovec je poznal svoje mesto v naravnem krogu in znal prepustiti izbojevano zmago močnejšemu; bil je le preprost človek in se ni mogel meriti z onimi bitji iz pripovedi, kakršne so znali pripovedovati stari očanci ob ognju; Kan-Rejem, najdencem s severa, ki je premogel silo desetih odraslih mož, hitrost snežnega leoparda in v svojem fjordu gojil čredo mamutov; ali visokoraslo Artemijo, ki je po pripovedovanju velmož s svojimi sestrami bivala na južnejših ozemljih in bila v boju enakovredna slehernemu moškemu nasprotniku ter se ponašala z vrsto pomembnih dosežkov znotraj svoje skupnosti.
Pod noč je le dospel do vhoda v votlino, hladen piš mu je zabril okoli okapučene glave in kožnate oprave, težki plašč je zafrfotal na prepihu, ko se je še zadnjič ozrl po prazni pokrajini, se nato izgubil v temi gore.
V glavnem predelu votline, kjer so se godili vsi najbolj pomembni dogodku skupnosti, je že bila zbrana množica željna pogovora in zgodb od drugod; mladiči in staruhi enako, vsi so radi prisluhnili dobri pripovedi. Za ognjem je bila skala živobarno poslikana, sem in tja so slike živali in bitij krasili razni magični simboli; od strani je počasi pristopil, kakor veleva njegovemu položaju v družbi, dostojanstveno in z občutkom moči, pripovedovalec in zagonetkar, na vodilnem mestu ob ognju zasedel svoje dano mesto, po zbranih bežno pogledal, s svojo pripovedjo začel.
Na zahodnem ozemlju se je bilo to zgodilo pred nekim časom, da je mladenič ne posebne moči in ugleda, po imenu Nara'k, v svoji mali skupnosti, nekega dne na nabiranju zeli in korenin po naključju ali nemara čem drugem v odročni dolini daleč stran od njegovih domačij naletel na veliko zaplato ožgane zemlje in njej bratsko ogromno luknjo v tleh; o starem pripovedovanju očancev je bil dobro poučen in je zato takoj vedel s čim ima opravka: z neba se je utrnila zvezda. Vsaj tako je sprva dejal ostalim, ali resnica je bila drugačna in tolikanj bolj čudovita. Ni se utrnila zvezda, marveč je na ostalinah ožgane savane Nara'k našel prstan in zeleno obarvano kamenje ter zeli, vse to navdano s čarobno močjo, katere se je mladenič tistega dne prostovoljno polastil. Ta moč pa je bila svojevrstna in nikomur med njegovimi domačini podobna; zmogel je namreč iz teh najdenih zelenih zeli in ognja ustvarjati oblike in slike po svoji volji in želji, ne da bi za to potreboval podlago skale ali kože.
Moč in ugled v njegovi skupnosti se mu je sčasoma podeseteril in nato razširil zunaj domača doline, kmalu je premogel svojo lastno čredo in pet žena; vse to zahvaljujoč njegovi umetnosti z zeljo in pripadajočim ognjem, iz katerih je izvabljal najrazličnejše oblike in čare, jih dajal videti drugim.
Pripovedovalec je na tem mestu zamolknil in se vsevedno razgledal po zbranih poslušalcih v votlini, od najmanjšega dojenca, ki je visel dekletu z razkritih prsi, do stare kavke ob stranski steni, ki je pestovala udomačeno mačko. Kakor že neštetokrat do sedaj je s pripovedjo zadobil njihovo popolno pozornost, s spletanjem svoje zgodbe deloval neposredno na njih, vplival na njihovo razmišljanje.
Iz ognjišča je izbral par ogljenih palic in od pasu vzel posodico z barvo, na steno za seboj začel nanašati barvo in črtati obrise likov svoje pripovedi.
Primerilo se je tako, da je Nara'k svojo moč zelene zeli in plemena izrabil in si pridobil veliko moč in ozemlje, poskrbel za lagodno življenje sebe in svojih družbenikov. Po vplivu in spoštovanju je bil skoraj raven Kan-Reju in Utrapu, mogočnemu bojevniku z juga, ki je svojo moč črpal iz obredne maske samega snežnega vola. Vendar pa je od vzhoda zapretila nevarnost bojevitega plemena, ki se je kanilo polastiti njegove črede in ugrabiti ženske za svoj razplod. Zeleni plamen, kakor so znani poimenovali Nara'ka, je bil sprva prsenečen nad silo vpada sovražnikov, nato pa je skoval svoj načrt za zmago in pregon nasilne družbe.
V svoji veliki domišljiji in sposobnosti in na pot napadalcem podstavil snope svoje zeli, pomešane z netilom in vse to pripravljeno na vžig ob njihovem prihodu. Kakor je bilo načrtovani, tako se je bio tudi izpolnilo; vpadniki so v gruči prišli na nastavljeno polje zeli, ob gorjenju le-te so se jim začele prikazovati hude slike in pošasti, ki jih je Zeleni plamen priklical v resničnost. Kakopak so se sovražniki tega pošteno prestrašili in brez večje borbe zapustili oblegano ozemljo, pustile Nara'ku vlogo zmagovalca in rešitelja svoje skupnosti.
Dober razplet zgodbe je poslušalce pomiril in nekatere uspaval; počasi so se začeli odpravljati k nočnemu počitku saj je bil za njih jutri spet dolg in hladen zimski dan. Zagonetkar Fleder pa je v miru sam nadaljeval s slikanjem risb in simbolov na z berljavo sveč osvetljeno skalnato steno, z enim ušesom vseskozi poslušal tuleče zavijanje vetra in frfotanje netopirjev visoko nad seboj.
Short Story 12 - Public Shower Buttsecks
POLTENOSTI NA KOPALIŠČU
'Končno jo je lahko imela samo zase. V udobnem zavetju svoje pagode in stran od nepotrebnega nasilja, kjer se bo lahko v miru poigrala z njo. Ko jo je našla ležati nezavestno v temni ulici zraven kluba, je bila Millia prestrašena in nebogljena, pošteno izmučena zaradi dogodkov pretekle noči. Vzela jo je k sebi in ji dala zavetja, oskrbela skeleče rane. Ko je prišla k sebi, je prosila za vodo in nato spet spala naprej. Ni bila huje ranjena, le izčrpana od preteklih dogodkov. Sedaj je bila ona na vrsti, da se oddolži za iskazano pomoč. Ob sladki pomisli, kaj bo počela z njenim delikatnim telesom se je Baiken namuznila in si obliznila ustnice. Kakšna sreča.
Svetlolaso dekle je izgledalo čudovito, četudi malenkost neurejeno. Ni točno vedela, koliko je stara, vendar je bila zagotovo okoli Baikenih let, morda kakšno leto mlajša. Svileno mehko glavico ji je pokrivala kot megla rahla modra rutica, ki je povezovala dva pramena njenih dolgih svetlih las. Ko je ležala ob odprtem kaminu, se je njeno drobno telo počasi dvigalo in spuščalo; Baiken jo je lahko v miru opazovala. Prsi je imela prikupno majhna, ravno pravšnja za v roko. Kako si jih je želela oblizniti, jih nežno vzeti v svoja mokra usta. A njeno pozornost je sedaj prevzel nek drug zanimiv del njenega sočnega telesa.
Njen falus.'
Obrnivši novo stran svojega čtiva, ki si ga je prejšnji dan sprintala z neta, je Neža narahlo zavzdihnila, odpila požirek sangrije in se ozrla po prijateljicah, s katerimi je danes prišla na mestni bazen. Sedela so nekaj metrov stan v travi ter se niso kaj prida menila zanjo in raje čebljale. Ni je motilo. Ležeča na boku si je z eno roko podpirala glavo pri branju, z drugo pa si pod hlačkami modrih kopalk narahlo dražila ritko. Z oslinjenim prstkom je narahlo krožila po mali luknjici, ga sem in tja vtaknila v svojo razgreto notranjost. Na bazenu se na žalost ni mogla v miru poigrati z ritnim čepkom, kot je to imela navado doma, malim vstavkom s puhastim repkom na koncu.
Sredi poletne vročine se je odzvala na prigovarjanje svojih kolegic in prišla z njimi na mestno kopališče, čeprav je ni kaj posebno mikalo in bi raje študijske počitnice preživela v miru doma za knjigami in računalnikom. Še posebej zdaj, ko je na neki obskurni internetni strani našla nemalo zanimivih erotičnih zgodbic. No, bolje rečeno futanari in yaoi fanfiction, kar pa verjetno med njenimi znanci ne bi ravno spadalo med običajno erotično čtivo. Nazadnje, ko je prijateljem omenila le delcek neke tovrstne pisarije, je bilo videti le zgrožene obraze in slišati pokašljevanje.
'Med ubornim obedom jo je Baiken tiho opazovala od strani, med tem ko je Millia žmulila porcijo riža in nato sprejela ponujeno skodelico čaja; tiho posrebala vročo notranjost keramične umetnine. Čakanje na pravi trenutek je bilo sladko mučenje in drobna samurajka je komaj krotila napetost v svojih hlačkah. Za sprostitev, je dejala, nalila blondinki zvrhano čašo riževega žganja, jo pozoro spremljala, ko si je ta obliznila sladke kapljice z drobnih usten. Kmalu bo imela še nekaj drugega za oblizovat. Za pogum, je Baiken nasmejano nagnila steklenico.'
'Meni ni problem biti na plaži naga,' je Neža od strani ujela del pogovora svojih kolegic. Očitno je bila Maša spet najbolj gobčna pička v skupini. 'Pa se mi prov jebe, al je kao nudl plaža, al pa obična. Men ni panika se sleč, tud gate dam tam dol.' Ostale so se na to nekaj nasmihale in mrmrale, ona pa je nadaljevala. 'Mislim, a ni normaln to, no? A se ve v kopalkah doma tuširate al kva?'
Razen Neže so bila ostala dekleta v skupini vsa zgoraj brez, dve sta ležali na trebuhu in si hlačke potegnili dol z ritnic, da sta se lahko tudi tam enakomerno posončili.
Ostale so se še naprej muzale, Maša pa je srknila gazirano vodo iz plastenke in še kar nadaljevala, 'Ne, resno. Ful bolš mi je brez kopalk se sončt, pa tud za sušenje pol ni problema. Samo kadar grem na morju v vodo, oblečem hlačke, lih tolk, da mi ne bi kakšna ribica noter zašla. Fak, To bi blo ful bad.'
Amagad, kere base, je Neža lahko le zavila z očmi, si mislila svoje in raje brala naprej. Sama je bila vedno na morju v kopalkah in se ni nameravala slačit pred neznanci, po možnosti pohotnimi upokojenci in pedofili. Že v kakšnih novejših bikinkah se je počutila nelagodno, ker ji je špeh visel mimo trakcev blaga na vseh straneh, na srečo vsaj celulita še ni imela preveč.
Pod vročim dopoldanskim soncem ji je postajalo že kar pošteno vroče, kapljice svežega znoja so se ji nabirale na polnem trebuščku in lile po nenaličenem obrazu, pod kopalkami pa je kar čutila postani smrad, ki se ji je širil iz premočene muce in razgrete ritke. Potrebna je bila tuša. In še česa. Hladnega, če se da.
Odloživši futačtivo je Neža vstala in si popravila kopalke, ki so ji nekolikanj zlezle v rit. Kot so rade pripominjale njene kolegice, so na njeni mastni riti itak vse gate izgledale kot tangice.
'Ej, js grem pod tuš,' je rekla ostalim, pobrala modro brisačo z medvedki in se migajoč po taktu mainstream glasbe iz zvočnika bosa napotila do bližnjega tuša. Natikače je na žalost pozabila doma, zategadelj jo je na poti razgreti grobi beton narahlo žgal v mehke in občutljive podplate.
V teh dopoldanskih urah na bazenu ni bilo kakšne posebno velike gneče; večina folka je prišla šele popoldne. Nekaj uvenelih upokojencev se je grelo na ležalnikih, mimo je prišel tudi mlajši par z otroki, od nekod se je slišalo piskanje reševalca. Na srečo za tuš ni bilo vrste.
Odložila je mehko brisačo in stopila pod hladni curek tuša, namočila dolge temne lase in sprala umazanijo z od hrapavega betona razbolelih podplatov, migala z njimi, da je voda zapolnila vse prostorčke med drobcenimi prstki. Voda je bila nekolikanj hladnejša kot je pričakovala, pa saj je v resnici kar potrebovala mrzlo prho. Oboževala je vodo. Ponavadi je stala pod tušem, ko pa je imela ogromno časa, se je doma lepo usedla na ploščice in pustila, da teče voda po njej.
Nekajkrat se je obrnila pod tušem, izdatno namočila lase in spirala smrdljivi znoj s sebe, se nato spomnila, da je pozabila s seboj vzeti kakšen šampon. Po drugi strani pa je domnevala, da ta itak ni bil priporočljiv pod javnim tušem. Vsaj nepriročne polivinilaste naglavne kape ji ni bilo treba nositi in je lahko pustila, da so ji mokri lasje prosto padlali po razgaljenem mokrem hrbtu.
Pod tušem je bila sama, čeprav je bilo prostora za več ljudi naenkrat, in je bila kar vesela te svoje samote, saj si je tako lahko nekolikanj odmaknila kopalke in umila intimne predele pod njimi, privzignila hlačke in si oprala tudi varno skrito muco.
Skoraj nevede se je ob tuširanju rahlo pozibavala v ritmu glasbe iz ozadja, zamišljeno premlevala besedilo, ki ga je napol prebranega putila pri kolegicah. Le kaj sta vse nameravali ušpičiti Baiken in Millia; zagotovo veliko poltenih dejanj, če je lahko sklepala po ostalih izdelkih avtorja. Škoda, da sama ni bila deležna tovrstnih stvari. Ampak saj si ni nič upala; še njene kolegice so bile glede tega bolj pogumne.
No, pa poskusimo, si je mislila Neža, se še naprej zvijala pod tušem, sedaj malček bolj izzivalno migala z ritko. Mimo ni hodilo ravno veliko kopalcev, redko kdo od njih pa jo je sploh opazil tam pod tušem.
Zamižala je pod vročim soncem, pustila, da ji je voda zalila lase in obraz, si počasi odpela nedrček modrih kopalk, ga počasi spustila s snežno belih prsi, odvrgla na stran, počasi odprla oči. Upam, da nisem preveč zafarbala.
Očitno nihče od mimoidočih ni opazil njenega početja, saj so se maloštevičlni mirno sprehajali mimo; u, sreča, si je mislila Neža, lažje zadihala, od razburjenja, ali bolje rečeno vzburjenja, pa ji je muco kar zalilo, in to ne zaradi tuša. Bučna glasba in njene umazane fantazije so jo spodbudile, da si je šla z roko v hlačke, si jo narahlo podražila, priječa za robove in si s kopačkami drgnila mednožje, se nekako ne upala odločiti za naslednji korak.
Jebat ga, si je mislila, v ritmu gnetla svojo ritko, nato v eni potezi potegnila dol hlačke, jih sputila do kolen, pustila, da so zdrsnile v močo na tla.
Tole je še boljše kot pornič, si je zadovoljno mislila Neža, osvobojena odvečnih krpic blaga prosto migala pod tušem. Prijeten južni veter in pršeča voda sta ji kaj hitro vzbudila mali občutljivi bradavički. Ko bi jo sedaj videle kolegice.
Slednje so bile preveč oddaljene, da bi jo, jo je pa očitno zagorel mladenič, ki se je sutavil nedaleč stran in jo slikal na mobitel. O, ti pacek, si je mislila, a hkrati bila tudi malček vesela pozornosti, ki je ni bila ravno pogosto deležna. Očitno si z golim tuširnajem v javnosti hitro pritegnil pozornost.
'Kaj, a boš kar gledal?' mu je rekla spod tuša, si napol pokrila joške, ga izzivalno gledala. Pod boksarcami je imel lepo viden šotor. Spodobne velikosti, mimogrede.
Tip je pritopil, jo še vedno snemal na mobi. 'Si pa upaš, tamala,' se je nasmejal in pristopil bliže, 'A imaš kasneje kaj časa?'
'Ga imam kar zdaj,' se je pokvarjeno zarežala Neža, ga potegnila bliže, z eno roko šla za njegove kopalke, mu ga začela počasi drkati. 'A naj neham?'
'N-ah,' je bil pričakovan odgovor, ki jo je le še vzpodbudil, da mu je z drugo roko slekla kopalke. 'Da ne bom samo jaz tukaj spodaj brez,' se je prijazno nasmehnila, mu s prstkom potegnila dol kožico, da je ta lahko le globoko vdihnil. Radiatorčke je pa imel.
'A bi ga v usta?' jo je vprašal čez nekaj časa, gledal naokoli, če ju je kdo opazil pri ročnih opravilih.
'Ne,' je odkimala Neža in mu ga še naprej mencala. Oči so si je nagajivo zaiskrile ob nanedni domislici. 'V rit mi ga daj.'
Obrnila se je in ga z roko počasi vodila do svojega zadnjega vhoda, si z drugo roko pomencala po ritki, mu nastavila mastno odprtino, narahlo zastokala, ko je prodrl vanjo, ji konkretno odprl rit.
Stoječa pod blagim curkom tuša se mu je prepustila, ga z eno roko objemala čez boke, z drugo narahlo dražila muco, ki ji jo je dobesedno zalivalo, pri tem vseskozi pazila, da ju kdo ne bi zmotil, po drugi strani pa jo je misel na to le še dodatno rajcala.
'Maš pa tesno,' ji je šepnil in obliznil uho, v parih močnih sunkih končal, da ga je čutila, ko jo je napolnil. Od zadaj ga je z rokama zagrabila za napeti ritnici in sunkovito potisnila k sebi, se tako do konca z ritjo nasadila nanj, vse do izpraznjenih jajc, zatulila v končnem užitku.
'Fak, kok je tole pasal,' je zadovoljno zapredla, se ga okleščeno držala, s priprtimi očmi gledala naokoli, če ju je kdo začopatil in lovila sapo.'Kok bi zdej sedel,' je zašepetala, 'če bi imela tudi jaz kurca,' Obliznila si je ustnice in odstranila nekaj mokrih las z obraza, 'Lahko bi vrnila uslugo in te pofukala v rit.'
Videla je, da njen predlog ni bil ravno tisto, kar je pričakoval od nje, in je ni posebno začudilo, ko je le nekaj polglasno zajamral v pozdrav in se nahitro pobral izpod tuša.
Tudi prav, si je mislila Neža in počasi pobrala svoje kopalke in brisačo. Doma jo je tako ali tako čakalo branje in par zanimivih igračk. Žal ji je bilo edino, da ga ni vprašala za telefonsko in za slike z njegovega mobitela. Hja, mogoče jih bo pa kdaj zasledila kje na netu. Narahlo je prdnila, da se ji je pocedilo iz ritke, mokro steklo po notranjosti njenih mastnih stegen.
'Končno jo je lahko imela samo zase. V udobnem zavetju svoje pagode in stran od nepotrebnega nasilja, kjer se bo lahko v miru poigrala z njo. Ko jo je našla ležati nezavestno v temni ulici zraven kluba, je bila Millia prestrašena in nebogljena, pošteno izmučena zaradi dogodkov pretekle noči. Vzela jo je k sebi in ji dala zavetja, oskrbela skeleče rane. Ko je prišla k sebi, je prosila za vodo in nato spet spala naprej. Ni bila huje ranjena, le izčrpana od preteklih dogodkov. Sedaj je bila ona na vrsti, da se oddolži za iskazano pomoč. Ob sladki pomisli, kaj bo počela z njenim delikatnim telesom se je Baiken namuznila in si obliznila ustnice. Kakšna sreča.
Svetlolaso dekle je izgledalo čudovito, četudi malenkost neurejeno. Ni točno vedela, koliko je stara, vendar je bila zagotovo okoli Baikenih let, morda kakšno leto mlajša. Svileno mehko glavico ji je pokrivala kot megla rahla modra rutica, ki je povezovala dva pramena njenih dolgih svetlih las. Ko je ležala ob odprtem kaminu, se je njeno drobno telo počasi dvigalo in spuščalo; Baiken jo je lahko v miru opazovala. Prsi je imela prikupno majhna, ravno pravšnja za v roko. Kako si jih je želela oblizniti, jih nežno vzeti v svoja mokra usta. A njeno pozornost je sedaj prevzel nek drug zanimiv del njenega sočnega telesa.
Njen falus.'
Obrnivši novo stran svojega čtiva, ki si ga je prejšnji dan sprintala z neta, je Neža narahlo zavzdihnila, odpila požirek sangrije in se ozrla po prijateljicah, s katerimi je danes prišla na mestni bazen. Sedela so nekaj metrov stan v travi ter se niso kaj prida menila zanjo in raje čebljale. Ni je motilo. Ležeča na boku si je z eno roko podpirala glavo pri branju, z drugo pa si pod hlačkami modrih kopalk narahlo dražila ritko. Z oslinjenim prstkom je narahlo krožila po mali luknjici, ga sem in tja vtaknila v svojo razgreto notranjost. Na bazenu se na žalost ni mogla v miru poigrati z ritnim čepkom, kot je to imela navado doma, malim vstavkom s puhastim repkom na koncu.
Sredi poletne vročine se je odzvala na prigovarjanje svojih kolegic in prišla z njimi na mestno kopališče, čeprav je ni kaj posebno mikalo in bi raje študijske počitnice preživela v miru doma za knjigami in računalnikom. Še posebej zdaj, ko je na neki obskurni internetni strani našla nemalo zanimivih erotičnih zgodbic. No, bolje rečeno futanari in yaoi fanfiction, kar pa verjetno med njenimi znanci ne bi ravno spadalo med običajno erotično čtivo. Nazadnje, ko je prijateljem omenila le delcek neke tovrstne pisarije, je bilo videti le zgrožene obraze in slišati pokašljevanje.
'Med ubornim obedom jo je Baiken tiho opazovala od strani, med tem ko je Millia žmulila porcijo riža in nato sprejela ponujeno skodelico čaja; tiho posrebala vročo notranjost keramične umetnine. Čakanje na pravi trenutek je bilo sladko mučenje in drobna samurajka je komaj krotila napetost v svojih hlačkah. Za sprostitev, je dejala, nalila blondinki zvrhano čašo riževega žganja, jo pozoro spremljala, ko si je ta obliznila sladke kapljice z drobnih usten. Kmalu bo imela še nekaj drugega za oblizovat. Za pogum, je Baiken nasmejano nagnila steklenico.'
'Meni ni problem biti na plaži naga,' je Neža od strani ujela del pogovora svojih kolegic. Očitno je bila Maša spet najbolj gobčna pička v skupini. 'Pa se mi prov jebe, al je kao nudl plaža, al pa obična. Men ni panika se sleč, tud gate dam tam dol.' Ostale so se na to nekaj nasmihale in mrmrale, ona pa je nadaljevala. 'Mislim, a ni normaln to, no? A se ve v kopalkah doma tuširate al kva?'
Razen Neže so bila ostala dekleta v skupini vsa zgoraj brez, dve sta ležali na trebuhu in si hlačke potegnili dol z ritnic, da sta se lahko tudi tam enakomerno posončili.
Ostale so se še naprej muzale, Maša pa je srknila gazirano vodo iz plastenke in še kar nadaljevala, 'Ne, resno. Ful bolš mi je brez kopalk se sončt, pa tud za sušenje pol ni problema. Samo kadar grem na morju v vodo, oblečem hlačke, lih tolk, da mi ne bi kakšna ribica noter zašla. Fak, To bi blo ful bad.'
Amagad, kere base, je Neža lahko le zavila z očmi, si mislila svoje in raje brala naprej. Sama je bila vedno na morju v kopalkah in se ni nameravala slačit pred neznanci, po možnosti pohotnimi upokojenci in pedofili. Že v kakšnih novejših bikinkah se je počutila nelagodno, ker ji je špeh visel mimo trakcev blaga na vseh straneh, na srečo vsaj celulita še ni imela preveč.
Pod vročim dopoldanskim soncem ji je postajalo že kar pošteno vroče, kapljice svežega znoja so se ji nabirale na polnem trebuščku in lile po nenaličenem obrazu, pod kopalkami pa je kar čutila postani smrad, ki se ji je širil iz premočene muce in razgrete ritke. Potrebna je bila tuša. In še česa. Hladnega, če se da.
Odloživši futačtivo je Neža vstala in si popravila kopalke, ki so ji nekolikanj zlezle v rit. Kot so rade pripominjale njene kolegice, so na njeni mastni riti itak vse gate izgledale kot tangice.
'Ej, js grem pod tuš,' je rekla ostalim, pobrala modro brisačo z medvedki in se migajoč po taktu mainstream glasbe iz zvočnika bosa napotila do bližnjega tuša. Natikače je na žalost pozabila doma, zategadelj jo je na poti razgreti grobi beton narahlo žgal v mehke in občutljive podplate.
V teh dopoldanskih urah na bazenu ni bilo kakšne posebno velike gneče; večina folka je prišla šele popoldne. Nekaj uvenelih upokojencev se je grelo na ležalnikih, mimo je prišel tudi mlajši par z otroki, od nekod se je slišalo piskanje reševalca. Na srečo za tuš ni bilo vrste.
Odložila je mehko brisačo in stopila pod hladni curek tuša, namočila dolge temne lase in sprala umazanijo z od hrapavega betona razbolelih podplatov, migala z njimi, da je voda zapolnila vse prostorčke med drobcenimi prstki. Voda je bila nekolikanj hladnejša kot je pričakovala, pa saj je v resnici kar potrebovala mrzlo prho. Oboževala je vodo. Ponavadi je stala pod tušem, ko pa je imela ogromno časa, se je doma lepo usedla na ploščice in pustila, da teče voda po njej.
Nekajkrat se je obrnila pod tušem, izdatno namočila lase in spirala smrdljivi znoj s sebe, se nato spomnila, da je pozabila s seboj vzeti kakšen šampon. Po drugi strani pa je domnevala, da ta itak ni bil priporočljiv pod javnim tušem. Vsaj nepriročne polivinilaste naglavne kape ji ni bilo treba nositi in je lahko pustila, da so ji mokri lasje prosto padlali po razgaljenem mokrem hrbtu.
Pod tušem je bila sama, čeprav je bilo prostora za več ljudi naenkrat, in je bila kar vesela te svoje samote, saj si je tako lahko nekolikanj odmaknila kopalke in umila intimne predele pod njimi, privzignila hlačke in si oprala tudi varno skrito muco.
Skoraj nevede se je ob tuširanju rahlo pozibavala v ritmu glasbe iz ozadja, zamišljeno premlevala besedilo, ki ga je napol prebranega putila pri kolegicah. Le kaj sta vse nameravali ušpičiti Baiken in Millia; zagotovo veliko poltenih dejanj, če je lahko sklepala po ostalih izdelkih avtorja. Škoda, da sama ni bila deležna tovrstnih stvari. Ampak saj si ni nič upala; še njene kolegice so bile glede tega bolj pogumne.
No, pa poskusimo, si je mislila Neža, se še naprej zvijala pod tušem, sedaj malček bolj izzivalno migala z ritko. Mimo ni hodilo ravno veliko kopalcev, redko kdo od njih pa jo je sploh opazil tam pod tušem.
Zamižala je pod vročim soncem, pustila, da ji je voda zalila lase in obraz, si počasi odpela nedrček modrih kopalk, ga počasi spustila s snežno belih prsi, odvrgla na stran, počasi odprla oči. Upam, da nisem preveč zafarbala.
Očitno nihče od mimoidočih ni opazil njenega početja, saj so se maloštevičlni mirno sprehajali mimo; u, sreča, si je mislila Neža, lažje zadihala, od razburjenja, ali bolje rečeno vzburjenja, pa ji je muco kar zalilo, in to ne zaradi tuša. Bučna glasba in njene umazane fantazije so jo spodbudile, da si je šla z roko v hlačke, si jo narahlo podražila, priječa za robove in si s kopačkami drgnila mednožje, se nekako ne upala odločiti za naslednji korak.
Jebat ga, si je mislila, v ritmu gnetla svojo ritko, nato v eni potezi potegnila dol hlačke, jih sputila do kolen, pustila, da so zdrsnile v močo na tla.
Tole je še boljše kot pornič, si je zadovoljno mislila Neža, osvobojena odvečnih krpic blaga prosto migala pod tušem. Prijeten južni veter in pršeča voda sta ji kaj hitro vzbudila mali občutljivi bradavički. Ko bi jo sedaj videle kolegice.
Slednje so bile preveč oddaljene, da bi jo, jo je pa očitno zagorel mladenič, ki se je sutavil nedaleč stran in jo slikal na mobitel. O, ti pacek, si je mislila, a hkrati bila tudi malček vesela pozornosti, ki je ni bila ravno pogosto deležna. Očitno si z golim tuširnajem v javnosti hitro pritegnil pozornost.
'Kaj, a boš kar gledal?' mu je rekla spod tuša, si napol pokrila joške, ga izzivalno gledala. Pod boksarcami je imel lepo viden šotor. Spodobne velikosti, mimogrede.
Tip je pritopil, jo še vedno snemal na mobi. 'Si pa upaš, tamala,' se je nasmejal in pristopil bliže, 'A imaš kasneje kaj časa?'
'Ga imam kar zdaj,' se je pokvarjeno zarežala Neža, ga potegnila bliže, z eno roko šla za njegove kopalke, mu ga začela počasi drkati. 'A naj neham?'
'N-ah,' je bil pričakovan odgovor, ki jo je le še vzpodbudil, da mu je z drugo roko slekla kopalke. 'Da ne bom samo jaz tukaj spodaj brez,' se je prijazno nasmehnila, mu s prstkom potegnila dol kožico, da je ta lahko le globoko vdihnil. Radiatorčke je pa imel.
'A bi ga v usta?' jo je vprašal čez nekaj časa, gledal naokoli, če ju je kdo opazil pri ročnih opravilih.
'Ne,' je odkimala Neža in mu ga še naprej mencala. Oči so si je nagajivo zaiskrile ob nanedni domislici. 'V rit mi ga daj.'
Obrnila se je in ga z roko počasi vodila do svojega zadnjega vhoda, si z drugo roko pomencala po ritki, mu nastavila mastno odprtino, narahlo zastokala, ko je prodrl vanjo, ji konkretno odprl rit.
Stoječa pod blagim curkom tuša se mu je prepustila, ga z eno roko objemala čez boke, z drugo narahlo dražila muco, ki ji jo je dobesedno zalivalo, pri tem vseskozi pazila, da ju kdo ne bi zmotil, po drugi strani pa jo je misel na to le še dodatno rajcala.
'Maš pa tesno,' ji je šepnil in obliznil uho, v parih močnih sunkih končal, da ga je čutila, ko jo je napolnil. Od zadaj ga je z rokama zagrabila za napeti ritnici in sunkovito potisnila k sebi, se tako do konca z ritjo nasadila nanj, vse do izpraznjenih jajc, zatulila v končnem užitku.
'Fak, kok je tole pasal,' je zadovoljno zapredla, se ga okleščeno držala, s priprtimi očmi gledala naokoli, če ju je kdo začopatil in lovila sapo.'Kok bi zdej sedel,' je zašepetala, 'če bi imela tudi jaz kurca,' Obliznila si je ustnice in odstranila nekaj mokrih las z obraza, 'Lahko bi vrnila uslugo in te pofukala v rit.'
Videla je, da njen predlog ni bil ravno tisto, kar je pričakoval od nje, in je ni posebno začudilo, ko je le nekaj polglasno zajamral v pozdrav in se nahitro pobral izpod tuša.
Tudi prav, si je mislila Neža in počasi pobrala svoje kopalke in brisačo. Doma jo je tako ali tako čakalo branje in par zanimivih igračk. Žal ji je bilo edino, da ga ni vprašala za telefonsko in za slike z njegovega mobitela. Hja, mogoče jih bo pa kdaj zasledila kje na netu. Narahlo je prdnila, da se ji je pocedilo iz ritke, mokro steklo po notranjosti njenih mastnih stegen.
Monday, May 04, 2009
/co/ - The Soundtrack vol. 3
/co/ The Soundtrack volume 3
Batman of Zur En Arrh - Kosheen - All in My Head
Spider-Man (Ben Reiley) - The Virgins - Celebrity Clone Parade
Superboy Prime - Garbage - Nobody Loves You
Norman Osborn - King Crimson - 21st Century Schizoid Man
Spawn - Angtoria - Suicide on My Mind
Wonder Woman - Jill Sobule - I Kissed a Girl
Midnighter - Frank Sinatra - Strangers sin the Night
Thunderbolts - Inner Circle - Bad Boys
Darkseid - Epica - The Divine Conspiracy
Dr Manhattan - Leonar Cohen - First we take Manhattan
Green lantern - Within Temptation - It's the Fear
Ms Marvel - The Pretenders - Only Human On The Inside
Dr Doom - Dr Steel - Doctor's Propaganda
X-Men - Rasputina - Girls' School
The Magdalena - Otep - The Lord is my Weapon
Mandy - Dressden Dolls - Mandy Goes To Med School
Saturday, April 18, 2009
Weaponlord
weaponlord
povezave do wiki in uradne strani:
http://en.wikipedia.org/wiki/Weaponlord
http://weaponlord.crunchtimegames.com/
1.GENTLEMEN, WHAT IS BEST IN LIFE?
[quote]
Sonček neki sem pa tja pa tople temperaturice so gay...za pedre kise porivajo v rit.
Za prave desce je vreme, da ti smrkl zmrzne, da ti slina na bradi zmrzne in ostanki piva od prejšnje noči globoko v bradi ohranijo svoj žmoht. Ko so prsti, ki oklepajo bridko sekirico, malo trdi in ko sovragu odvzameš sleherno upanje na zmago, ker že mraz komaj zdrži. To je pravo vreme!
Also: ob osvajanju sovragovih vasi, ko pokolješ vse izgovore za moške, kar jih imajo na selu in se spustiš v hiše ropat in posiljevat, prsne bradavičke žensk lepše stojijo.
[/quote]
Zmaga epskih razsežnosti nad sovragom in naricanje žensk je kakopak edini odgovor pravih moških, ki lahko tovrstne cilje v sodobnem svetu legalno dosegajo v svetu video iger, konkretno pretepačin, ki čim bolj verodostojno prikažejo borbo, po možnosti z veliko krvi inu črevi na plotu. V tem pogledu tudi pričujoča igra ne
razočara, v določenih pogledih pa celo preseže pričakovanja.
Po zgledu serije Samurai Shodown gre za borbo nasprotnikov, ki premorejo najrazličnejša hladna orožja, s to razliko da tokrat ne gre za samuraje in ninje, pač pa za conanovsko razbacane like, ki variirajo od klasičnega barbara, prek pofarbane amazonke in redsonje do proto-Rocka iz takisto Namcove serije Soul Edge/Calibur, katerega je Weaponlord v določenih elementih legitimen predhodnik, akoravno 2d in celo bolj krvav od slednjega.
Likov na izbiro je sicer le peščica, konkretno sedem, a ni raznih shoto-klonov in raznobarvnih ninj, tako da se konbatanti lepo razlikujejo med seboj, tako po izgledu kot orožjih. Domet in učinek slednjih je tekom borbe mogoče s pravilno uporabo za to namembnih posebnih udarcev zmanjšati, vendar tu ne gre razorožitev kot pri Samurai Shodownu, kar je dobro za ohranjanje uravnoteženosti igre. Poleg te premore ta pretepačina še par ostalih naprednih tehnik; pariranje in counterattack, guardbreak in groundhite, medtem ko je bolj za hec dodano še krajšanje las in/ali oklepa nasprotniku, a žal pri tem dekline ne ostanejo brez obleke. Izključno control-trhowi
so blokabilni, kar pa se tiče krvavih pokončanj na koncu runde se igra spet zgleduje po SS, tako da ni predviden le en določen udarec za to, ampak se nasprotniku lahko najprej razpara čreva, nato odrobi glavo, to letečo po zraku pa nato še dodatno obdela, vse to z določenimi običajnimi posebnimi udarci. Tu je igra včasih nekolikanj hecna, saj se ekran pomrači četudi nasprotnika sploh ne razčetveriš.
Razni comboti in usmrtitve v temle priloženem filmčku:
http://www.youtube.com/watch?v=RXQ6SjbBNUo savages
http://www.youtube.com/watch?v=TG9LVem4DcY combos
2. PAIN AND DOOM!
Slastni in krvavi obeti, ki jih tovrstni opis prikaže, ostanejo v določeni meri neizkoriščeni, saj je igra v določenih elementih vrhunska, spet v drugih pa nekolikanj razočara. Na nesrečo je zadeva izšla ob somraku 16-bitne dobe, ko so vodilno vlogo začele prevzemati 3d pretepačine, poleg tega je bila tale pretepačina izdelana le za SNES in Genesis/Mega Drive, kar je skrajšalo njen domet, največji zastrupljeni žebelj pa so v pogansko krsto zabile dokaj težke oziroma vsaj neklasične kontrole, ki so po sorodnem Primal Rageu prevzele držanje udarca in
nato pritiska smeri. Sicer niso vsi posebni udarci taki in so dodani tudi klasične kontrole z charganjem in hadokeni, a tako je dostopnost koj zmanjšana, umanjka pa tudi practice način, ki bi bil potreben za učenje številnih posebnih udarcev in nato še kombinacij.
Temu navkljub je igra povsem igrabilna in računalo nudi konkreten odpor, zato se jo splača najmanj preizkusiti na emulatorju. Pri tem nastane problem, ker je SNES verzija neigralna, saj zašteka po eni rundi, zvok pa ne deluje. Posledično ostane le Genesis inačica, ki se sicer v nekaterih pogledih razlikuje od Nintendove, a je kar
se tiče igralnosti in hitrosti celo boljša, le zvok in velikost ekrana naj bi bila manjvredna. Zvok nasplošno je v igri bolj uboren, saj je krikov in dretja bolj malo, tolčenje po oklepih in drgnenje rezil je po drugi strani realistično, a vseeno skupno izpade manjvredno v preimerjavi s kakšnim KI&MK&SS. Za uživanje ob igranju in tr00 pagan vtis je zatorej najbolje izklopiti backgorund music in na playlist vreči Conan&300 ost ter po želji še Dragonforce inu Epico.
primerjava snes/genesis igre in skeni stategy guidea:
http://www.gamepilgrimage.com/Weaponlord.htm
povezave do wiki in uradne strani:
http://en.wikipedia.org/wiki/Weaponlord
http://weaponlord.crunchtimegames.com/
1.GENTLEMEN, WHAT IS BEST IN LIFE?
[quote]
Sonček neki sem pa tja pa tople temperaturice so gay...za pedre kise porivajo v rit.
Za prave desce je vreme, da ti smrkl zmrzne, da ti slina na bradi zmrzne in ostanki piva od prejšnje noči globoko v bradi ohranijo svoj žmoht. Ko so prsti, ki oklepajo bridko sekirico, malo trdi in ko sovragu odvzameš sleherno upanje na zmago, ker že mraz komaj zdrži. To je pravo vreme!
Also: ob osvajanju sovragovih vasi, ko pokolješ vse izgovore za moške, kar jih imajo na selu in se spustiš v hiše ropat in posiljevat, prsne bradavičke žensk lepše stojijo.
[/quote]
Zmaga epskih razsežnosti nad sovragom in naricanje žensk je kakopak edini odgovor pravih moških, ki lahko tovrstne cilje v sodobnem svetu legalno dosegajo v svetu video iger, konkretno pretepačin, ki čim bolj verodostojno prikažejo borbo, po možnosti z veliko krvi inu črevi na plotu. V tem pogledu tudi pričujoča igra ne
razočara, v določenih pogledih pa celo preseže pričakovanja.
Po zgledu serije Samurai Shodown gre za borbo nasprotnikov, ki premorejo najrazličnejša hladna orožja, s to razliko da tokrat ne gre za samuraje in ninje, pač pa za conanovsko razbacane like, ki variirajo od klasičnega barbara, prek pofarbane amazonke in redsonje do proto-Rocka iz takisto Namcove serije Soul Edge/Calibur, katerega je Weaponlord v določenih elementih legitimen predhodnik, akoravno 2d in celo bolj krvav od slednjega.
Likov na izbiro je sicer le peščica, konkretno sedem, a ni raznih shoto-klonov in raznobarvnih ninj, tako da se konbatanti lepo razlikujejo med seboj, tako po izgledu kot orožjih. Domet in učinek slednjih je tekom borbe mogoče s pravilno uporabo za to namembnih posebnih udarcev zmanjšati, vendar tu ne gre razorožitev kot pri Samurai Shodownu, kar je dobro za ohranjanje uravnoteženosti igre. Poleg te premore ta pretepačina še par ostalih naprednih tehnik; pariranje in counterattack, guardbreak in groundhite, medtem ko je bolj za hec dodano še krajšanje las in/ali oklepa nasprotniku, a žal pri tem dekline ne ostanejo brez obleke. Izključno control-trhowi
so blokabilni, kar pa se tiče krvavih pokončanj na koncu runde se igra spet zgleduje po SS, tako da ni predviden le en določen udarec za to, ampak se nasprotniku lahko najprej razpara čreva, nato odrobi glavo, to letečo po zraku pa nato še dodatno obdela, vse to z določenimi običajnimi posebnimi udarci. Tu je igra včasih nekolikanj hecna, saj se ekran pomrači četudi nasprotnika sploh ne razčetveriš.
Razni comboti in usmrtitve v temle priloženem filmčku:
http://www.youtube.com/watch?v=RXQ6SjbBNUo savages
http://www.youtube.com/watch?v=TG9LVem4DcY combos
2. PAIN AND DOOM!
Slastni in krvavi obeti, ki jih tovrstni opis prikaže, ostanejo v določeni meri neizkoriščeni, saj je igra v določenih elementih vrhunska, spet v drugih pa nekolikanj razočara. Na nesrečo je zadeva izšla ob somraku 16-bitne dobe, ko so vodilno vlogo začele prevzemati 3d pretepačine, poleg tega je bila tale pretepačina izdelana le za SNES in Genesis/Mega Drive, kar je skrajšalo njen domet, največji zastrupljeni žebelj pa so v pogansko krsto zabile dokaj težke oziroma vsaj neklasične kontrole, ki so po sorodnem Primal Rageu prevzele držanje udarca in
nato pritiska smeri. Sicer niso vsi posebni udarci taki in so dodani tudi klasične kontrole z charganjem in hadokeni, a tako je dostopnost koj zmanjšana, umanjka pa tudi practice način, ki bi bil potreben za učenje številnih posebnih udarcev in nato še kombinacij.
Temu navkljub je igra povsem igrabilna in računalo nudi konkreten odpor, zato se jo splača najmanj preizkusiti na emulatorju. Pri tem nastane problem, ker je SNES verzija neigralna, saj zašteka po eni rundi, zvok pa ne deluje. Posledično ostane le Genesis inačica, ki se sicer v nekaterih pogledih razlikuje od Nintendove, a je kar
se tiče igralnosti in hitrosti celo boljša, le zvok in velikost ekrana naj bi bila manjvredna. Zvok nasplošno je v igri bolj uboren, saj je krikov in dretja bolj malo, tolčenje po oklepih in drgnenje rezil je po drugi strani realistično, a vseeno skupno izpade manjvredno v preimerjavi s kakšnim KI&MK&SS. Za uživanje ob igranju in tr00 pagan vtis je zatorej najbolje izklopiti backgorund music in na playlist vreči Conan&300 ost ter po želji še Dragonforce inu Epico.
primerjava snes/genesis igre in skeni stategy guidea:
http://www.gamepilgrimage.com/Weaponlord.htm
Friday, April 17, 2009
Tannith Lee - Cast a Bright Shadow
Tannith Lee: Lionwolf Trilogy
book I: Cast a Bright Shadow
Življenje v večnem snegu in ledu pomrznjenih zloveščih ravnic ima za vsakokratnega tr00 pagan severnjaka svoje prednosti. Sem in tja ledenomrzlo morje naplavi ostanke odmrlega rastlinja in užitnega južnega sadja, kakšne polrazpadle plodove morja, pa čak i nosečo deklino.
Za razliko od klasičnih pustološčin tipa 'mi gremo skozi jamo in gozd na zmaja in spotoma še kraljestvo rešimo oziroma kar cel svet, dečve pa skrbijo za pogovor in vlečno službo' in onih bolj brutalno realističnih političnih žajfnic 'naša znana hiša si ni več dobra z vašo, zatorej bomo s poltretjim stricem in njegovimi posvojenci, ki so v bistvu talci vašega zeta iz drugega kolena, sklenili kao zavezništvo in na koncu v povezavi s hudimi bolhami™ premagali preživelo sestro neke četrte hiše ter zavladali vsem osemindvajsetim grofijam. Incest included.', premore opisovana knjiga elemente obojega a ne v preveliki meri, hkrati pa doda še malo raziskovanja samega sebe v smislu klasičnega Dune-a. Čarovnije v tem svetu praktično ni, so pa zato tolikanj bolj dejavni bogovi, ki si krajšajo čas s poseganjem v življenja smrtnikom in priložnostno bestialnostjo.
Saphay, petnajsta hčerka tretjega sokralja (koliko le je potem vseh potomcev?) omikanega velemesta, ki kraljuje sredi barbarskih ravnic večnega snega v političnem zakonu z lokalno hudo bolho™ povije otroka, ki hitro odraste v kwizatcs haderacha, kateri maščuje starše, spwna in podredi lokalne warlorde in opleni večja mesta, dobi pri sleherni deklini in se nato jako močan ino pameten, v bistvu preveč za njegovo dobro, spravi na zadnjo utrdbo civiliziranega sveta. Tam se ne sekirajo pretirano, zakajti premorejo wmd, s katerim upravljajo lokalni žreci.
Lionwolf v iskanju svojega smisla ino pravega otca (Nameless, I am your father.) naleti na zanimive stranske like, recimo duhca materinega napadalca, par deklin, pa čak in kita. Aja, sem od boga ustvarjeno črno-kip žensko in Saphay v.2.0 že omenil?
Par low-pointov tele basni; mnogo veliko pov-jev aka. oseb, katerih življenje spremljamo, nekateri se vključijo šele proti koncu zgodbe. Bitke za prestol so podane zelo površno. Kako za vraga lahko zelenolasa čarovnica tako preprosto zapelje celibatu zapisanega vodilnega čarovnika? (Obi-Wan would hit it!2).
book I: Cast a Bright Shadow
Življenje v večnem snegu in ledu pomrznjenih zloveščih ravnic ima za vsakokratnega tr00 pagan severnjaka svoje prednosti. Sem in tja ledenomrzlo morje naplavi ostanke odmrlega rastlinja in užitnega južnega sadja, kakšne polrazpadle plodove morja, pa čak i nosečo deklino.
Za razliko od klasičnih pustološčin tipa 'mi gremo skozi jamo in gozd na zmaja in spotoma še kraljestvo rešimo oziroma kar cel svet, dečve pa skrbijo za pogovor in vlečno službo' in onih bolj brutalno realističnih političnih žajfnic 'naša znana hiša si ni več dobra z vašo, zatorej bomo s poltretjim stricem in njegovimi posvojenci, ki so v bistvu talci vašega zeta iz drugega kolena, sklenili kao zavezništvo in na koncu v povezavi s hudimi bolhami™ premagali preživelo sestro neke četrte hiše ter zavladali vsem osemindvajsetim grofijam. Incest included.', premore opisovana knjiga elemente obojega a ne v preveliki meri, hkrati pa doda še malo raziskovanja samega sebe v smislu klasičnega Dune-a. Čarovnije v tem svetu praktično ni, so pa zato tolikanj bolj dejavni bogovi, ki si krajšajo čas s poseganjem v življenja smrtnikom in priložnostno bestialnostjo.
Saphay, petnajsta hčerka tretjega sokralja (koliko le je potem vseh potomcev?) omikanega velemesta, ki kraljuje sredi barbarskih ravnic večnega snega v političnem zakonu z lokalno hudo bolho™ povije otroka, ki hitro odraste v kwizatcs haderacha, kateri maščuje starše, spwna in podredi lokalne warlorde in opleni večja mesta, dobi pri sleherni deklini in se nato jako močan ino pameten, v bistvu preveč za njegovo dobro, spravi na zadnjo utrdbo civiliziranega sveta. Tam se ne sekirajo pretirano, zakajti premorejo wmd, s katerim upravljajo lokalni žreci.
Lionwolf v iskanju svojega smisla ino pravega otca (Nameless, I am your father.) naleti na zanimive stranske like, recimo duhca materinega napadalca, par deklin, pa čak in kita. Aja, sem od boga ustvarjeno črno-kip žensko in Saphay v.2.0 že omenil?
Par low-pointov tele basni; mnogo veliko pov-jev aka. oseb, katerih življenje spremljamo, nekateri se vključijo šele proti koncu zgodbe. Bitke za prestol so podane zelo površno. Kako za vraga lahko zelenolasa čarovnica tako preprosto zapelje celibatu zapisanega vodilnega čarovnika? (Obi-Wan would hit it!2).
Thursday, April 16, 2009
Greg Keyes - The Charnel Prince
GREG KEYES; THE CHARNEL PRINCE
druga knjiga iz serije Kindoms of Thorn and Bone
Nekolikanj bolj moderna visoka fantazija po vzoru G.R.R. Martina o političnih spletkah ino bojih za prestol, ki se je začela v predhodnici The Briar King, se nadaljuje, v ospredje pa stopajo cekrvene spletke. Namesto na severnjaški mitologiji ino pokrajini temelji na bolj evropskih temeljih (podobno kot od J. Carey: Kushiel trilogija); Italiji/Španiji/Franciji/Nizozemski, temu pa se pridoda še malo stare angleščine ino par izmišljenih jezikov.
Starodavne beštije iz gozda ino ponorela človeška drhal jamejo huda dela po deželi storjevati, ali kraljestvo ima svoje probleme, zakajti kralj ino hčerke so umorjeni, preživela princeska na begu, kraljica regentka pa stvari bojda hoče voditi po svoje, kar ni pogodu državnim prevratnikov, ki so povezani s cerkvijo, katere bistvo je gnilo.
Medtem ko se zala princesa Anne s pomagači ogiba morilcem ino izdajalcem ter skuša priti domov, je stari holter s priležnico ino parimi pomagači po cerkvenem nalogu poslan briar kinga zatreti, da le-ta nesveta beštija dežele ne potisne v propad, izkaže pa se, da je he-ivy še najmanj zlovešča nadloga za državo, zakajti preklicani duhovni uganjajo svoja dejanja of pain&doom, nemrtvi pa harajo po deželi, eden ima celo oči za prestol.
Da ni le vse tako hudo ino brezizhodno, poskrbi skladatelj, ki prvo državo pred zunanjo nesrečo obvaruje, potlej pa še zmagoviti koncert s petjem izvede, zraven pa so še pogumni vitez ino zabavljajoči sabljač.
Vredi ino fajn napisana knjiga zagotovo, včasih nekolikanj prekratka poglavja, še posebej proti koncu, ko pride do končnega obračuna ino soočenja večine protagonistov, kjer bi si bralec morebiti zaželel več elaboracije določenih elementov. Ker je mnogo veliko POV-jev, včasih pride do rahle časovne neusklajenosti, saj se določeno poglavje zaključi z dialogom oz. dogajanjem, ki se nadaljuje takoj v naslednjem poglavju tega lika, samo vmes je pa recimo par poglavij ostalih karakterjev, ki pokrivajo včasih par dni oz. tednov. Ampak se preživi, saj besedenje ni preobteženo z duhamornimi opisi pokrajine, dialogi pa so življenjski ino duhoviti.
Majhen minus je le nedorečenost določenih stranskih likov, ki so jako zanimivo predstavljeni, pa potem odidejo, ne da bi izvedeli njihovo življenjsko zgodbo (tota čarovnica z ladjo, pred tem Neilova spremljevalka oz. spremljevalec, pa ciganka, Mery, da se o starem maestru ne govori). Upajmo, da se vse razplete ino poveže v tretji knjigi, The Blood Knight, oziroma koncu četverologije, The Born Queen.
Vsekakor knjigo priporočam v branje ino nato ponovno branje; minus, če se temu lahko tako reče, je pravzaprav le občasna kratkost inu nekrvavost, kakršno bi morda bralec pričakoval (no ja, ni vsak Martin ali pa Goodkind), verjetno zaradi dobrega editorja. Aja, pa zemljevid manjka.
druga knjiga iz serije Kindoms of Thorn and Bone
Nekolikanj bolj moderna visoka fantazija po vzoru G.R.R. Martina o političnih spletkah ino bojih za prestol, ki se je začela v predhodnici The Briar King, se nadaljuje, v ospredje pa stopajo cekrvene spletke. Namesto na severnjaški mitologiji ino pokrajini temelji na bolj evropskih temeljih (podobno kot od J. Carey: Kushiel trilogija); Italiji/Španiji/Franciji/Nizozemski, temu pa se pridoda še malo stare angleščine ino par izmišljenih jezikov.
Starodavne beštije iz gozda ino ponorela človeška drhal jamejo huda dela po deželi storjevati, ali kraljestvo ima svoje probleme, zakajti kralj ino hčerke so umorjeni, preživela princeska na begu, kraljica regentka pa stvari bojda hoče voditi po svoje, kar ni pogodu državnim prevratnikov, ki so povezani s cerkvijo, katere bistvo je gnilo.
Medtem ko se zala princesa Anne s pomagači ogiba morilcem ino izdajalcem ter skuša priti domov, je stari holter s priležnico ino parimi pomagači po cerkvenem nalogu poslan briar kinga zatreti, da le-ta nesveta beštija dežele ne potisne v propad, izkaže pa se, da je he-ivy še najmanj zlovešča nadloga za državo, zakajti preklicani duhovni uganjajo svoja dejanja of pain&doom, nemrtvi pa harajo po deželi, eden ima celo oči za prestol.
Da ni le vse tako hudo ino brezizhodno, poskrbi skladatelj, ki prvo državo pred zunanjo nesrečo obvaruje, potlej pa še zmagoviti koncert s petjem izvede, zraven pa so še pogumni vitez ino zabavljajoči sabljač.
Vredi ino fajn napisana knjiga zagotovo, včasih nekolikanj prekratka poglavja, še posebej proti koncu, ko pride do končnega obračuna ino soočenja večine protagonistov, kjer bi si bralec morebiti zaželel več elaboracije določenih elementov. Ker je mnogo veliko POV-jev, včasih pride do rahle časovne neusklajenosti, saj se določeno poglavje zaključi z dialogom oz. dogajanjem, ki se nadaljuje takoj v naslednjem poglavju tega lika, samo vmes je pa recimo par poglavij ostalih karakterjev, ki pokrivajo včasih par dni oz. tednov. Ampak se preživi, saj besedenje ni preobteženo z duhamornimi opisi pokrajine, dialogi pa so življenjski ino duhoviti.
Majhen minus je le nedorečenost določenih stranskih likov, ki so jako zanimivo predstavljeni, pa potem odidejo, ne da bi izvedeli njihovo življenjsko zgodbo (tota čarovnica z ladjo, pred tem Neilova spremljevalka oz. spremljevalec, pa ciganka, Mery, da se o starem maestru ne govori). Upajmo, da se vse razplete ino poveže v tretji knjigi, The Blood Knight, oziroma koncu četverologije, The Born Queen.
Vsekakor knjigo priporočam v branje ino nato ponovno branje; minus, če se temu lahko tako reče, je pravzaprav le občasna kratkost inu nekrvavost, kakršno bi morda bralec pričakoval (no ja, ni vsak Martin ali pa Goodkind), verjetno zaradi dobrega editorja. Aja, pa zemljevid manjka.
Friday, April 10, 2009
:nostalgija:
Ne bi si mislil, da me bo nostalgija začopatila že v 4. letniku ob gostujočem predavanju profesorja iz prvega letnika, ampak se je vseeno zgodilo.
:zamišljen:
:zamišljen:
Wednesday, April 08, 2009
Peter F. Hamilton - The Nano Flower
Delo osvobaja, prav tako človeka krepi, vendar pa je treba glede tega, kakor tudi glede vseg drugih pomembnih stvari v življenju, imeti pravo mero, da se osnovna zamisel ne izpridi oziroma zaradi nepravilne interpetatecije ne uporabi za doseganje napačnih ciljev. Enako razmišljanje lahko uporabimo tudi za znanost in tehnični napredek v primeru konkretno obravnavane knjige, po eni strani kot načelo glede pisanja znanstvenofantastičnih del nasplošno, po drugi strani pa kot osnovno življensko vodilo, ki ga skozi zanimivo zgodbo sporoča to delo. Namreč, nemalo književnih in v drugih medijih nastalih del s tega področja postavlja tehnični napredek v glavno vlogo, ponavadi v navezi z generičnimi zunajzemejskimi napadalci in dodatkom raznobarvnih eksplozij, vse to le za zadovoljitev pričakovanj bralcev ali gledalcev, še najbolj pa založnikov in pruducentov, pri tem pa se na človeške like in njihov duhovni razvoj kar malo pozablja, ali vsaj ob številnih tehnoloških novotarijah, malodane čudežnih napravah in vsemogočnih plovilih, ki vsekakor so potrebne, da delo pridobi znanstvenofantastični naziv, s čimer kakopak ni nič narobe, ob primernem doziranju slednjega, seveda, postavlja na obrobje.
Zato je tolikanj bolje, da se avtor obravnavane knjige tega zaveda, in v pravi meri dozira navedene elemente v zgodbo, ki je dokaj posrečena zmes hard sci-fija in kriminalke, ob tem pa uspe zadržati bralčevo pozornost skozi celotno knjigo in skozi doživete dialoge in nepreveč nezemeljsko tehnologijo pripeljati zaplet do relativno srečnega konca. Za razliko od nekaterih drugih Hamiltonovih del je Nano Flower relativno kratka knjiga, in čeprav sodi po kronologiji in likih v neuradno Greg Mandel trilogijo, se jo da povsem spodobno brati samostojno, saj so liki in njihovo ozadje predstavljeni tekom razvoja dogodkov, vendar ne v obliki izčrpnih infodumpov oz. enciklopedičnega navajanja dejstev, ki je prisotno v drugih Hamiltonovih, ampak na nevsiljiv, naraven način.
Napredna tehnologija tako v konkretnem primeru Nano rože omogoča gospodarski razcvet in celovit družbeni preporod, ki je potreben britanski družbi, da se po letih propadanja pod socialistično vlado spet postavi na noge in postane vodilne država v krasnem novem svetu. Hamilton je sicer najbolj poznan po svojih The Night's Dawn in Commonwealth trilogijah, v kratkem bo končana še serija Void, vendar se v Roži vzdrži pretirane uporabe space opera elementov in prikaže bolj življensko dogajanje. Tako ni nikakršnih medplenearnih portalov, živih ladij in množičnega obujanja od mrtvih, prav tako lahko pozabimo na medgalaktične konglomerate in nepotešene hčerke lokalnih oblastnikov. Večina zgodbe se odplete v Evropi in nekaj na v zemjino orbito ujetem asteroidu, Novem Londonu. Le-ta je v lasti in upravljanju družbe Event Horizon (ki ni nikakor povezana z zakleto ladjo iz pekla. Resnično.), katere voditeljica Julia Evans imo poleg vseh običajnih problemov, ki spremljajo vodenje visokotehnoloških družb, še dodatno težavo, da ji je mož izginil v neznano. Na pomoč je tako iz pokoja vpoklican stari prijatelj, telepatski detekiv Greg Mandel, ki ob pomoči najemnice Suzi in varnostno službo, raziskuje primer in sled, ki jo pusti preko neznane rože. Njena dostavljalka je določena spremljevalka za visoko družbo, ki tekom razpleta dogodkov postane najbolj iskana roba, tako pri Mandelu kot tudi pri mafiji in vseh večjih zemeljskih družbah, ki si obetajo oblast nad prelomno nano tehnologijo. Kaj, če sploh kaj, ima pri tem izginuli mož, in kako to, da se istočasno drugod na trgu pojavi sumljivo podobna tehnologija, morajo glavni junaki seveda raziskati in razčistiti s čim manj žrtvami, ter po možnosti zmagati v bitki za prevladujoči položaj na trgu. Dogajanje se tako izmenjuje med pisarnami pomembnih politikov in gospodarstvenikov, kjer svojo igro ob pomoči računalniško generiranih osebnosti igra Julia Evans ter terenskim delom Mandela, katero poskrbi za potrebno dozo akcije in eksplozij, četudi bi tudi brez tega zgodba solidno shajala. Kot že omenjeno, se napetost ohranja skozi večino knjige in končni razplet pride res skoraj povsem na koncu, ko se dokončno razčisti tudi o obstoju zunajzemeljskega življenja in vlogi, ki jo ima nano roža pri vsem tem.
Razplet je katarzičen, z Julijino God-Emperor odločitvijo vred, nekolikanj to pokvari le občutek, da je večina dežurnih zlobcev bila notri le zaradi predpisanega deleža akcije in pew pew elementa, medtem ko junaki niso bili v neki silni nevarnosti. Kakor koli že, zgodba je podana domiselno, z ne preveč stranskih likov, za katere vemo, da so le filanje strani, obstoječi pa so dobro izkoriščeni in vsi s svojimi dejanji in motivi, predvsem pa iskani soprog, odsevajo vodilno fabulo Nano rože; ne glede na neizmerni tehnološki napredek in poklicne uspehe, ki ga spremjajo je najbolj pomembno od vsega pri tem ohraniti človeškost in poskrbeti za varno prihodnost zanamcev; ne biti zadovoljen le s tem, kar drugi naredijo za tebe, ampak s tem, kar si ti sam dosegel. S tem pa je dosežena naloga sci-fija; ne samo zabavati, ampak tudi dati misliti.
Zato je tolikanj bolje, da se avtor obravnavane knjige tega zaveda, in v pravi meri dozira navedene elemente v zgodbo, ki je dokaj posrečena zmes hard sci-fija in kriminalke, ob tem pa uspe zadržati bralčevo pozornost skozi celotno knjigo in skozi doživete dialoge in nepreveč nezemeljsko tehnologijo pripeljati zaplet do relativno srečnega konca. Za razliko od nekaterih drugih Hamiltonovih del je Nano Flower relativno kratka knjiga, in čeprav sodi po kronologiji in likih v neuradno Greg Mandel trilogijo, se jo da povsem spodobno brati samostojno, saj so liki in njihovo ozadje predstavljeni tekom razvoja dogodkov, vendar ne v obliki izčrpnih infodumpov oz. enciklopedičnega navajanja dejstev, ki je prisotno v drugih Hamiltonovih, ampak na nevsiljiv, naraven način.
Napredna tehnologija tako v konkretnem primeru Nano rože omogoča gospodarski razcvet in celovit družbeni preporod, ki je potreben britanski družbi, da se po letih propadanja pod socialistično vlado spet postavi na noge in postane vodilne država v krasnem novem svetu. Hamilton je sicer najbolj poznan po svojih The Night's Dawn in Commonwealth trilogijah, v kratkem bo končana še serija Void, vendar se v Roži vzdrži pretirane uporabe space opera elementov in prikaže bolj življensko dogajanje. Tako ni nikakršnih medplenearnih portalov, živih ladij in množičnega obujanja od mrtvih, prav tako lahko pozabimo na medgalaktične konglomerate in nepotešene hčerke lokalnih oblastnikov. Večina zgodbe se odplete v Evropi in nekaj na v zemjino orbito ujetem asteroidu, Novem Londonu. Le-ta je v lasti in upravljanju družbe Event Horizon (ki ni nikakor povezana z zakleto ladjo iz pekla. Resnično.), katere voditeljica Julia Evans imo poleg vseh običajnih problemov, ki spremljajo vodenje visokotehnoloških družb, še dodatno težavo, da ji je mož izginil v neznano. Na pomoč je tako iz pokoja vpoklican stari prijatelj, telepatski detekiv Greg Mandel, ki ob pomoči najemnice Suzi in varnostno službo, raziskuje primer in sled, ki jo pusti preko neznane rože. Njena dostavljalka je določena spremljevalka za visoko družbo, ki tekom razpleta dogodkov postane najbolj iskana roba, tako pri Mandelu kot tudi pri mafiji in vseh večjih zemeljskih družbah, ki si obetajo oblast nad prelomno nano tehnologijo. Kaj, če sploh kaj, ima pri tem izginuli mož, in kako to, da se istočasno drugod na trgu pojavi sumljivo podobna tehnologija, morajo glavni junaki seveda raziskati in razčistiti s čim manj žrtvami, ter po možnosti zmagati v bitki za prevladujoči položaj na trgu. Dogajanje se tako izmenjuje med pisarnami pomembnih politikov in gospodarstvenikov, kjer svojo igro ob pomoči računalniško generiranih osebnosti igra Julia Evans ter terenskim delom Mandela, katero poskrbi za potrebno dozo akcije in eksplozij, četudi bi tudi brez tega zgodba solidno shajala. Kot že omenjeno, se napetost ohranja skozi večino knjige in končni razplet pride res skoraj povsem na koncu, ko se dokončno razčisti tudi o obstoju zunajzemeljskega življenja in vlogi, ki jo ima nano roža pri vsem tem.
Razplet je katarzičen, z Julijino God-Emperor odločitvijo vred, nekolikanj to pokvari le občutek, da je večina dežurnih zlobcev bila notri le zaradi predpisanega deleža akcije in pew pew elementa, medtem ko junaki niso bili v neki silni nevarnosti. Kakor koli že, zgodba je podana domiselno, z ne preveč stranskih likov, za katere vemo, da so le filanje strani, obstoječi pa so dobro izkoriščeni in vsi s svojimi dejanji in motivi, predvsem pa iskani soprog, odsevajo vodilno fabulo Nano rože; ne glede na neizmerni tehnološki napredek in poklicne uspehe, ki ga spremjajo je najbolj pomembno od vsega pri tem ohraniti človeškost in poskrbeti za varno prihodnost zanamcev; ne biti zadovoljen le s tem, kar drugi naredijo za tebe, ampak s tem, kar si ti sam dosegel. S tem pa je dosežena naloga sci-fija; ne samo zabavati, ampak tudi dati misliti.
Saturday, April 04, 2009
Spacebat
http://www.nasa.gov/mission_pages/shuttle/shuttlemissions/sts119/launchbat.html
http://www.space-bat.com/
http://www.youtube.com/watch?v=eipkKgTKAN8
http://www.space-bat.com/
http://www.youtube.com/watch?v=eipkKgTKAN8
Friday, April 03, 2009
Social Experiment vol. 2
eksperiment II:
Girls kissing dogs, not kissing you
izvajanje:
mnn3njalnik, izba straniščni humor
rezultat:
par ugorčenih odgovorov, nestrinjanje s tematiko, izbris teme v parih urah
katalizator:
nedožno poljubljanje s svojim psom je za nekatere gnusna tema
Girls kissing dogs, not kissing you
izvajanje:
mnn3njalnik, izba straniščni humor
rezultat:
par ugorčenih odgovorov, nestrinjanje s tematiko, izbris teme v parih urah
katalizator:
nedožno poljubljanje s svojim psom je za nekatere gnusna tema
Wednesday, April 01, 2009
Social Experiment vol. 1
Razni intenetni forumi inu imageboardi so dobro okolje za izvajanje socialnih eksperimentov; v seriji postov bomo to pogledali od bliže.
eksperiment I:
Glasba za h secksu
izvajanje:
mnn3njalnik, izba gnoj
rezultat:
4plus strani odgovorov v parih urah
katalizator:
osebna nota op-ja spodbudi ostale k spamu in tudi uporabnim predlogom.
vkolikor ne bi bilo v začetnem postu nakazano, da bo op dejasnko predlagano glasbo uporabil v rl, bi bil odziv dokazano manjši. čas postavitve teme ima pri tem le malo vpliva.
eksperiment I:
Glasba za h secksu
izvajanje:
mnn3njalnik, izba gnoj
rezultat:
4plus strani odgovorov v parih urah
katalizator:
osebna nota op-ja spodbudi ostale k spamu in tudi uporabnim predlogom.
vkolikor ne bi bilo v začetnem postu nakazano, da bo op dejasnko predlagano glasbo uporabil v rl, bi bil odziv dokazano manjši. čas postavitve teme ima pri tem le malo vpliva.
Thursday, March 26, 2009
Posting In a Sticky
Danes sem dosegel še en mn3n forum acchievement, saj je bila že druga tema, ki sem jo tam odprl, upgradana v sticky. Prejšnjič je šlo za vedež o star wars eu leiteraturi, tokrat pa za predstavitev sumo iger na konzolah.
Monday, March 23, 2009
Short Story 11: Victorian Blowjob
ena kratka zgodbica starejše zdelave, ki se imo ni povsem dobro posrečila, ampak je škoda, da je ne bi nihče prebral. Vbistvu sem eksperimentiral z raznimi elementi; konkretno steampunk, jack razparač in pygmalion, pa še malo hecanja z angleščino.
Gosta in siva megla je visela po ulici, se valila okoli vogalov, zvijala med nogami ljudi in se kačasto izvijala v strupeno mrzli zimski zrak. Smog danes ni bil tako strupen kot ponavadi, tako da ji za zdaj še ni bilo potrebno nositi plinske maske; očela je vendarle obdržala.
Ni se spomnila leta, da ne bi bilo megle, pozno pozimi, okoli Božiča pa sploh ne. Snežinke so počasi naletavele, da se je videlo še slabše in ne prav daleč, tolikanj le, da je opazila morebitne stranke preden so prišle mimo. Zvoki z natrpane ulice so bili vseeno jasni in glasni, škripanje mnogoterih kočij, parnih avtomobilov in oglašanje konj, pogovori maloštevilnih ljudi, ki so se na ta praznični dan vseeno zadali pot po pobeljenem mestu, so hodili zaviti v topla, debela oblačila, hiteli po opravkih, se ne menili zanjo, sem in tja je vse to preglasil rezek pisk lokomotiv z bližnje postaje.
''I say, wench. Aye, you there,'' je že od daleč glasno dejal v šal pod čelado zaviti bobby, bližajoč se v spremstvu kolega. Puhajoča vročo sapo nalikujočo parni lokomotivi sta dospela do njene ubožne stojnice, kjer je prodajala klobase in pecivo. Nemara bi kdo kupil kaj od tega, četudi je bila prepričana, da so imeli na obloženih mizah druge dobrote. Sama bi bila povsem zadovoljna, če bi imela nocoj to za večerjo, a ji je bilo zabičano, da je to le za stranke, in si potemtakem ni drznila vzeti ničesar za domov. Tako bo spet žmulila stare piškote ob čaju in poslušala ropotanje plinskega grelca iz sosednje tovarne.
''Care for a wurst, kind sirs?'' je dejala ponižno, upala pri sebi, da ju zanima le njena hrana in ne kaj drugega. Policisti so venomer vohali gor in dol po ulici, o določenih ljudeh vedeli veliko, včasih preveč. Sama nikakor ni želela postati predmet njihove preiskave. ''Only half a pound; a bargain, it is.''
''Not today, lass,'' jo je zavrnil prvi okrogloličnež, v pozdrav nekoliko privzdignil svojo čelado. ''It's an official bussines we're here, I'm afraid.''
''Oh,'' je le dejala, nekako na izgubi.
''Aye, some questions we've got for you, if you don't mind,'' je nadaljeval njegov kolega. ''Zadnje čase se je v okolici zgodilo nekaj umorov; zagotovo si slišala kaj o tem. Precej krvavi zločini, my word, yes. No, policija je seveda vedno na lovu z zločinci in v interesu priskave je, da nama odgovoriš na par vprašanj. Si v preteklih dneh videla kakšno sumljivo osebo, opazilo kakšno nenavadno dogajanje na ulici; karkoli drugega pomebnega, kar bi lahko pomagalo?''
''Nay, sir. Me haven't seen a thing, not a thing,'' je ubogljivo odgovorila in si popravila obleko, skušala ne gledati policistov v oči.
''What's your name, girl?'' je zanimalo prvega ispraševalca.
''Meggan, if it please you, milord.''
''It's a welsh name, isn't it, Pikers?''
''Wouldn't now it myself,'' mu je dogovoril kolega. ''You're the expert here, not me.''
''You from the Yancy Street, aren't you?'' je naprej zanimalo policista. ''Or maybe somewhere about the Widow Square. Am I right?'
''Aye, Widow it is,'' je pokimala Meggan. ''How did you now, sir?''
''Accent, my dear. Gave it right away,'' se je poznavalsko namuznil bobi, nato pa dodal: ''Now, you are sure, you don't know nothing about the murderer or some other unlawfull activities around this block?'' ji je s svojim trdim črnim pendrekom dvignil brado, da so se ji nehote napele mlade prsi pod belo obleko in ji je rdečica stopila v mrzla lica.
''I say, she blushes like a maiden!''
''Fair dame, my aerse,'' se je pokvarjeno zarežal drugi. ''Bloody bitch, I'll wager she's been walking the street and sucking cocks for a tuppence even yesterday.''
''Now, don't you go so harsh on the poor girl, Murkow. What with all the brown hair and prety face of hers, she might get as far as a quid. At least. Gotta love them freckles, too.''
''It's not a way to talk to a girl like that, is not,'' se je zahudovala Meggan, da so ji nehote solze stopile v oči. ''Me be a respectable girl, sir. I may be poor, but am not a whore. Me paps' been reising me properly, is true, he did.''
''So I'd imagine. Right after he pulled his bloody cock out of you and whiphed it in your hair.''
''Be that as it may,'' je povzel drugi, '' We still got another block to survey. Come on, Pikers. Good day to you, lass.''
''Bloody coppers,'' s e je pridušala Meggan, ko sta se bobija oddaljila na varno razdaljo.
''Coldn't agree more, my dear,'' se je od strani oglasil črnolasi mladenič, zavit v debel plašč, s visokim klobukom na glavi. ''It's a bad day as it it without them.''
''Right you are,'' je pokimala Meggan. ''Would mister care for a bratwurst?'' Iz sosednje ulice je medtem veter zanesel novo porcijo smoga in tovarniškega dima, tako da je segla pod pult in si začela nameščati plinsko masko. Sicer je bila le-ta nekolikanj ponošena in že leta neservisirana, a nekaj zaščite je vseeno še nudila.
''That's why I'm here,'' se je nasmehnil prišlek, nato počakal, da je dekle vse skupaj vzelo iz vroče vode, spravila v žemljo in dodala vse potrebne dodatke.
''How do you like them wurst, sir?'' je prijazno vprašala skozi filter, ko je požvečil prvi grižljaj.
''Smells like horse dung,'' je ugriznil vanj. ''Taistes like one, too. Except, the dung's warmer.''
''How much do I owe you?''
''Pound and a half, sir.''
''Indeed. What you'll get, is a quarter. It's not worth more; my word, is not.''
''Would mister care to spare a tuppence?''
''Depends of the goods you offer,'' se je pomenljivo zarežal mladenič.
Ob tem je Meggan še bolj zardela v lica, bila vesela zaslombe črnega usnja maske, a vseeno počasi snela volneno jopico in razprla zgronji del obleke, pokazala svoja razgaljena bela prsa. Skoraj nehote so se ji vrhovi odzvali na zimski hlad.
Z nasmeškom ji je dal vedeti, da mu je všeč njeno početje, ko pa je stopil okoli stojnice in mu je skozi odprtino maske čepe vzela moškost v usta, so ji njegovi vzdihi ugodja to le še podtrdili. Raje ni razmišljala, kaj počne in raje mislila na smetanove rolice, ki jih je gledala prejšnji večer v bližnji izložbi, nakar je bela smetana tudi v resnici napolnila njena usta in je morala debelo pogoltniti, saj je mladcu prišlo kot konju, da se je razmazal po orošenih maski.
''Kako jim je ime, milord?'' je vprašala Meggan, si z robcem čedila očala.
''They call me Jack.''
''Jack? Oh shi
Gosta in siva megla je visela po ulici, se valila okoli vogalov, zvijala med nogami ljudi in se kačasto izvijala v strupeno mrzli zimski zrak. Smog danes ni bil tako strupen kot ponavadi, tako da ji za zdaj še ni bilo potrebno nositi plinske maske; očela je vendarle obdržala.
Ni se spomnila leta, da ne bi bilo megle, pozno pozimi, okoli Božiča pa sploh ne. Snežinke so počasi naletavele, da se je videlo še slabše in ne prav daleč, tolikanj le, da je opazila morebitne stranke preden so prišle mimo. Zvoki z natrpane ulice so bili vseeno jasni in glasni, škripanje mnogoterih kočij, parnih avtomobilov in oglašanje konj, pogovori maloštevilnih ljudi, ki so se na ta praznični dan vseeno zadali pot po pobeljenem mestu, so hodili zaviti v topla, debela oblačila, hiteli po opravkih, se ne menili zanjo, sem in tja je vse to preglasil rezek pisk lokomotiv z bližnje postaje.
''I say, wench. Aye, you there,'' je že od daleč glasno dejal v šal pod čelado zaviti bobby, bližajoč se v spremstvu kolega. Puhajoča vročo sapo nalikujočo parni lokomotivi sta dospela do njene ubožne stojnice, kjer je prodajala klobase in pecivo. Nemara bi kdo kupil kaj od tega, četudi je bila prepričana, da so imeli na obloženih mizah druge dobrote. Sama bi bila povsem zadovoljna, če bi imela nocoj to za večerjo, a ji je bilo zabičano, da je to le za stranke, in si potemtakem ni drznila vzeti ničesar za domov. Tako bo spet žmulila stare piškote ob čaju in poslušala ropotanje plinskega grelca iz sosednje tovarne.
''Care for a wurst, kind sirs?'' je dejala ponižno, upala pri sebi, da ju zanima le njena hrana in ne kaj drugega. Policisti so venomer vohali gor in dol po ulici, o določenih ljudeh vedeli veliko, včasih preveč. Sama nikakor ni želela postati predmet njihove preiskave. ''Only half a pound; a bargain, it is.''
''Not today, lass,'' jo je zavrnil prvi okrogloličnež, v pozdrav nekoliko privzdignil svojo čelado. ''It's an official bussines we're here, I'm afraid.''
''Oh,'' je le dejala, nekako na izgubi.
''Aye, some questions we've got for you, if you don't mind,'' je nadaljeval njegov kolega. ''Zadnje čase se je v okolici zgodilo nekaj umorov; zagotovo si slišala kaj o tem. Precej krvavi zločini, my word, yes. No, policija je seveda vedno na lovu z zločinci in v interesu priskave je, da nama odgovoriš na par vprašanj. Si v preteklih dneh videla kakšno sumljivo osebo, opazilo kakšno nenavadno dogajanje na ulici; karkoli drugega pomebnega, kar bi lahko pomagalo?''
''Nay, sir. Me haven't seen a thing, not a thing,'' je ubogljivo odgovorila in si popravila obleko, skušala ne gledati policistov v oči.
''What's your name, girl?'' je zanimalo prvega ispraševalca.
''Meggan, if it please you, milord.''
''It's a welsh name, isn't it, Pikers?''
''Wouldn't now it myself,'' mu je dogovoril kolega. ''You're the expert here, not me.''
''You from the Yancy Street, aren't you?'' je naprej zanimalo policista. ''Or maybe somewhere about the Widow Square. Am I right?'
''Aye, Widow it is,'' je pokimala Meggan. ''How did you now, sir?''
''Accent, my dear. Gave it right away,'' se je poznavalsko namuznil bobi, nato pa dodal: ''Now, you are sure, you don't know nothing about the murderer or some other unlawfull activities around this block?'' ji je s svojim trdim črnim pendrekom dvignil brado, da so se ji nehote napele mlade prsi pod belo obleko in ji je rdečica stopila v mrzla lica.
''I say, she blushes like a maiden!''
''Fair dame, my aerse,'' se je pokvarjeno zarežal drugi. ''Bloody bitch, I'll wager she's been walking the street and sucking cocks for a tuppence even yesterday.''
''Now, don't you go so harsh on the poor girl, Murkow. What with all the brown hair and prety face of hers, she might get as far as a quid. At least. Gotta love them freckles, too.''
''It's not a way to talk to a girl like that, is not,'' se je zahudovala Meggan, da so ji nehote solze stopile v oči. ''Me be a respectable girl, sir. I may be poor, but am not a whore. Me paps' been reising me properly, is true, he did.''
''So I'd imagine. Right after he pulled his bloody cock out of you and whiphed it in your hair.''
''Be that as it may,'' je povzel drugi, '' We still got another block to survey. Come on, Pikers. Good day to you, lass.''
''Bloody coppers,'' s e je pridušala Meggan, ko sta se bobija oddaljila na varno razdaljo.
''Coldn't agree more, my dear,'' se je od strani oglasil črnolasi mladenič, zavit v debel plašč, s visokim klobukom na glavi. ''It's a bad day as it it without them.''
''Right you are,'' je pokimala Meggan. ''Would mister care for a bratwurst?'' Iz sosednje ulice je medtem veter zanesel novo porcijo smoga in tovarniškega dima, tako da je segla pod pult in si začela nameščati plinsko masko. Sicer je bila le-ta nekolikanj ponošena in že leta neservisirana, a nekaj zaščite je vseeno še nudila.
''That's why I'm here,'' se je nasmehnil prišlek, nato počakal, da je dekle vse skupaj vzelo iz vroče vode, spravila v žemljo in dodala vse potrebne dodatke.
''How do you like them wurst, sir?'' je prijazno vprašala skozi filter, ko je požvečil prvi grižljaj.
''Smells like horse dung,'' je ugriznil vanj. ''Taistes like one, too. Except, the dung's warmer.''
''How much do I owe you?''
''Pound and a half, sir.''
''Indeed. What you'll get, is a quarter. It's not worth more; my word, is not.''
''Would mister care to spare a tuppence?''
''Depends of the goods you offer,'' se je pomenljivo zarežal mladenič.
Ob tem je Meggan še bolj zardela v lica, bila vesela zaslombe črnega usnja maske, a vseeno počasi snela volneno jopico in razprla zgronji del obleke, pokazala svoja razgaljena bela prsa. Skoraj nehote so se ji vrhovi odzvali na zimski hlad.
Z nasmeškom ji je dal vedeti, da mu je všeč njeno početje, ko pa je stopil okoli stojnice in mu je skozi odprtino maske čepe vzela moškost v usta, so ji njegovi vzdihi ugodja to le še podtrdili. Raje ni razmišljala, kaj počne in raje mislila na smetanove rolice, ki jih je gledala prejšnji večer v bližnji izložbi, nakar je bela smetana tudi v resnici napolnila njena usta in je morala debelo pogoltniti, saj je mladcu prišlo kot konju, da se je razmazal po orošenih maski.
''Kako jim je ime, milord?'' je vprašala Meggan, si z robcem čedila očala.
''They call me Jack.''
''Jack? Oh shi
Subscribe to:
Posts (Atom)
