12 Rounds 2:Reloaded
http://www.imdb.com/title/tt2317524/
Ravno v času, ko na wwe sceni Ryback strpava jabronije v rešilca, je na direct-to-video uletel Randy orton, ki se kot reševalec spoprijema z 12 nalogami, ki mu jih pod noge meče togotni bombaš, ki si v slogu Law Abiding CItizen na svoj način išče uteho ob izgubi žene, na seznamu za odstrl pa so vsi, ki so količkaj povezani z avtomobilsko nesrečo. Kleč je kakopak v politiki in korupciji, Orton, pa se opremljen z mobitelom fijaka po nočnem mestu, dostavlja bombe in ugrablja ljudi, da bi le rešil ugrabljeno ženo.
POodobnost z izvirnikom izpred nekaj let, kjer je osrednjo vlogo niti ne tako leseno odigral wwe poster boy John Cena, Littlefingerski bombaš pa je Aidan Gillen, kateremu antagonist iz sequela nea seže do pasu, je očitna, čeprav se je prvenec nato razvil v superioren Speed klon, nadaljevanje pa ostaja v okviru nižjega proračuna in manjšega števila likov, ter tudi bolj linearnega plota.
Orton je za spoznanje manj lesen od svojega lika v ringu, določena dinamika s senatorjevim sinom je prisotna, vseeno pa ob parih dialogih izpade preveč zaspano (Ne on, ne Miz iz tretjega Marinca, ne premoreta karizme, s katero Rock dviga sleherni film v katerem je letos), ob tem pa umanjkajo enovrstičnice ali kakšen RKO; nasploh je, tako kot v izvirniku, neposrednega pretepa bore malo, glede na to, da gre za wrestlerja. Nekaj potrebnega subplota doda detektivka, ki za spremembo ni povsem nesposobna in podobno kot v prvem delu spravi policijo v iskanje pravega storilca, ne pa, da je samo za motnjo glavnemu junaku. WWE tedensko ven spravi 6 wrestling oddaj in občasno še kakšen ppv, tako da ni čudno, da je produkcija na višji ravni od večine onih ostarelih b junakov, ki snemajo po vzhodni evropi.
6,5/10
Assault on Wall Street
http://www.imdb.com/title/tt2368553/
Uwe Boll je najprej posnel Postal, ki se ni ravno približal svoji igričarski predlogi, nato je nadaljeval z Rampage, kjer glavni lik pod pretvezo svetobolja brezkompromisno postreli lokalno prebivalstvo, v pričujočem izdelku pa končno pride na vrsto osnovna premisa: mali človek ima dovolj in se s puško spravi nad 1%.
Varnostnik se zaradi zdravstvenih računov znajde v finančni stiski, svoje dodajo ekonomska kriza, špekulanti z Wall Streeta, odvetniki in borzni posredniki, nakar izgubi pe službo, žena pa naredi samomor; kot da bi snov pobrali iz resničnih dogodkov iz slOVENije. Po Punishersko se oprata z orožjem in naredi odstrel odgovornih posameznikov.
Da gre za Uwe Boll film, se pozna le pri tem, da je notri Michaele Pare, sicer pa je igra, še posebno s strani Dominica Purcella, dialog in sam tempo ter režija na visoki ravni. Ekonomska stiska ni melodramatična, a realistična, zmoti le nekolikanj prehiter in srečen konec, ko glavni lik brez problemov postreli celotno pisarno, nato pa se mimo policistov sprehodi skozi glavni izhod.
7/10
Tuesday, May 28, 2013
Monday, May 27, 2013
Natsu Basho, Week 2
Juryo:
Homasho je drugi del turnirja popravil svoj sumo in po slabem začetu iztržil rezultat 9:6, kar pa ga na nizki poziciji j14 še ne pelje nazaj v makuuchi divizijo. Tja bo slejkoprej napredoval juryo zmagovalec j3 Kotoyuki (13:2), ki je danes za yusho premagal (12:3) j6 Tokushoryuja. J1 Tamawashi bo najverjetneje tudi med napredovalci; danes je premagal solidnega j8 Tochinowako (10:5). 10 ali več zmag je zbral tudi j13 Kagamio (12:3). J10 Čeh Takanoyama in Tokushinho sta oba na minimalnem MK 7:8. Med potencialnimi sumotoriji, ki bodo izgubili status sekitorija so j14 Kagamio (7:8), j13 Akiseyama (7:8) in j11 Kimurayama (3:12).
Z osvojitvijo yusha v makushita diviziji pa bo v juryo napredoval Egipčan Oosunaarashi in postal prvi Afriški sekitori.
Makuuchi:
Najprej par rikishijev, ki so razočarali;
Daikiho (3:12) je debitiral v mukuuchiju s 7 zaporedminimi porazi in ponavadi končal na hrbtu, posledično se bo vrnil nazaj v juryo. Azumaryu je bil malček boljši s šestimi zmagami, kar ga ne bo obvarovalo izpada.
Jokoryu, ki je v nižjih divizijah postavljal rekorde se v najvišjem rangu na znajde najbolje in je prav tako začel z nizom sedmih porazov in zmogel vsega 4 zmage. Na izhodu je tudi M15 Homarefuji (5:10).
Tochinoshin je bil še nekolikanj slabši in začel z desetkico; (2:13). Aoiyama je po drugi strani začel s petimi zmagami, nato pa naredil serijo 10 porazov. Gagamaru je na ugodni poziciji M11 lagodno prišel do 11 zmag.
Heel divizija je bila relativno uspešna in zato niti ne preveč podpasna; Aran in Tokitneku sta imela bolj ali manj legit borbe; Mongol je zbral kar 10 zmag, Rus pak 11 porazov. Od KazeBros je Yoshi končal z minimalnim MK, Take pa pri 9 zmagah.
'He's Ready, Brother' oddelek je bil uspešen; Takayasu (8:7) in bi lahko bil uspešnejši, Ikioi (9:6), Chiyotairyu (10:5) in Myogiryu (11:4); slednji je upsetal yokozuno in dva ozekija ter ni na koncu prislužil posebno nagrado za tehniko, že njegovo 5.
Spodnji del sanyakuja je bil počiščen; Komusubija Tochiozan (6:9) in Okinoumi (4:11) in sekiwakeja Goeido ter Baruto niso nudili pravega odpora ozekijem in yokozunam. Za nameček se je BAruto zaradi poškodbe kolena spet umaknil in bo bržkone kyujo tudi na naslednjem turnirju, Goedio pa ni bil uspešen pri nabiranju 10 ali več zmag za ozeki run.
Zadnji trije boji turnirja so bili vsi odločilni in potencialno zanimivi, razplet pa antiklimatično pričakovan.
Trije ozekiji so bili v dobri formi, kadoban Kotooshu pak je čakal na potrebno 8. zmago vse do zadnjega dne, ko mu je nasproti stal ozeki Kakuryu. Mongol je tekom turnirja prikazal zelo čvrst sumo, a je kar nekolikanj pričakovano prepustil zmago.
V derbiju obeh japonskih ozekijev je zmagal Kotoshogiku (11:4), potem ko je nepričakovano lahko zrinil ven Kisenosata, ki se ni pretirano upiral, predtem pa je bil do predzadnjega dne neporažen in tudi proti Hakuhoju prikazal eno svojih boljših borb. Za uteho je z 13:2 osvojil jun-yusho.
Yokozuna derbi zadnjega dne je bil tako zgolj še formalnost; Harumafuji (11:4) je že pred tem bil izven borbe za končno zmago in bi se lahko po dbeh porazih v prvem tednu tudi predčasno umaknil, a je vztrajal in z ne preveč dobrim rezultatom za yokozuno dočakal konec turnirja. V zadnji borbi ni bilo pravega žara in želje po zmagi, tako da je Hakuho osvojil zensho-yusho. But you already knew that.
Homasho je drugi del turnirja popravil svoj sumo in po slabem začetu iztržil rezultat 9:6, kar pa ga na nizki poziciji j14 še ne pelje nazaj v makuuchi divizijo. Tja bo slejkoprej napredoval juryo zmagovalec j3 Kotoyuki (13:2), ki je danes za yusho premagal (12:3) j6 Tokushoryuja. J1 Tamawashi bo najverjetneje tudi med napredovalci; danes je premagal solidnega j8 Tochinowako (10:5). 10 ali več zmag je zbral tudi j13 Kagamio (12:3). J10 Čeh Takanoyama in Tokushinho sta oba na minimalnem MK 7:8. Med potencialnimi sumotoriji, ki bodo izgubili status sekitorija so j14 Kagamio (7:8), j13 Akiseyama (7:8) in j11 Kimurayama (3:12).
Z osvojitvijo yusha v makushita diviziji pa bo v juryo napredoval Egipčan Oosunaarashi in postal prvi Afriški sekitori.
Makuuchi:
Najprej par rikishijev, ki so razočarali;
Daikiho (3:12) je debitiral v mukuuchiju s 7 zaporedminimi porazi in ponavadi končal na hrbtu, posledično se bo vrnil nazaj v juryo. Azumaryu je bil malček boljši s šestimi zmagami, kar ga ne bo obvarovalo izpada.
Jokoryu, ki je v nižjih divizijah postavljal rekorde se v najvišjem rangu na znajde najbolje in je prav tako začel z nizom sedmih porazov in zmogel vsega 4 zmage. Na izhodu je tudi M15 Homarefuji (5:10).
Tochinoshin je bil še nekolikanj slabši in začel z desetkico; (2:13). Aoiyama je po drugi strani začel s petimi zmagami, nato pa naredil serijo 10 porazov. Gagamaru je na ugodni poziciji M11 lagodno prišel do 11 zmag.
Heel divizija je bila relativno uspešna in zato niti ne preveč podpasna; Aran in Tokitneku sta imela bolj ali manj legit borbe; Mongol je zbral kar 10 zmag, Rus pak 11 porazov. Od KazeBros je Yoshi končal z minimalnim MK, Take pa pri 9 zmagah.
'He's Ready, Brother' oddelek je bil uspešen; Takayasu (8:7) in bi lahko bil uspešnejši, Ikioi (9:6), Chiyotairyu (10:5) in Myogiryu (11:4); slednji je upsetal yokozuno in dva ozekija ter ni na koncu prislužil posebno nagrado za tehniko, že njegovo 5.
Spodnji del sanyakuja je bil počiščen; Komusubija Tochiozan (6:9) in Okinoumi (4:11) in sekiwakeja Goeido ter Baruto niso nudili pravega odpora ozekijem in yokozunam. Za nameček se je BAruto zaradi poškodbe kolena spet umaknil in bo bržkone kyujo tudi na naslednjem turnirju, Goedio pa ni bil uspešen pri nabiranju 10 ali več zmag za ozeki run.
Zadnji trije boji turnirja so bili vsi odločilni in potencialno zanimivi, razplet pa antiklimatično pričakovan.
Trije ozekiji so bili v dobri formi, kadoban Kotooshu pak je čakal na potrebno 8. zmago vse do zadnjega dne, ko mu je nasproti stal ozeki Kakuryu. Mongol je tekom turnirja prikazal zelo čvrst sumo, a je kar nekolikanj pričakovano prepustil zmago.
V derbiju obeh japonskih ozekijev je zmagal Kotoshogiku (11:4), potem ko je nepričakovano lahko zrinil ven Kisenosata, ki se ni pretirano upiral, predtem pa je bil do predzadnjega dne neporažen in tudi proti Hakuhoju prikazal eno svojih boljših borb. Za uteho je z 13:2 osvojil jun-yusho.
Yokozuna derbi zadnjega dne je bil tako zgolj še formalnost; Harumafuji (11:4) je že pred tem bil izven borbe za končno zmago in bi se lahko po dbeh porazih v prvem tednu tudi predčasno umaknil, a je vztrajal in z ne preveč dobrim rezultatom za yokozuno dočakal konec turnirja. V zadnji borbi ni bilo pravega žara in želje po zmagi, tako da je Hakuho osvojil zensho-yusho. But you already knew that.
Thursday, May 23, 2013
Natsu Basho, Week 1
Tokratni majski turnir premore nekaj zanimivih stranskih storylinov, medtem ko je vprašanje yusho zmagovalca bržkone že oddano v naprej, saj z izjemo zenkrat neporaženih ozekije Kisenosata in Kakurya ostali ne predstavljajo resnih konkurentov. Harumafuji je dropnil dva kinboshija (proti ) že v prvem tednu in izgledalo je že, da se bo zaradi poškodbe oz. slabega rezultata predčasno umaknil.
Ozekiji so sicer zelo suvereno začeli turnir in zmagali vse dvoboje prvih štirih dni, nato pa sta heya kolega Kotoshogiku in kotooshu dva dni zapored izgubila. Za Bolgara je vsaka zmaga še tolikanj bolj pomembna, saj je v kadoban položaju zaradi MK od prejšnjič in za ohranitev ozeki statusa potrebuje minimalnih 8 zmag. Bivši ozeki Baruto je medtem daleč od vrnitve med ozekije, saj je po dobrih prvih dneh nanizal par porazov, nato pa proti Kisenosatu še obnovil poškodbo noge in je z rezultatom (3:5 ) kyujo od 8. dne, bržkone pa bo izgubil tudi sekiwake položaj. Goeido s 5:3 rezultatom tudi tokrat bržkone ne more upati na ozeki run.
Dobra forma ozekijev je seveda posledično pustila zgornji del makuuchi divizije praktično na nuli, saj sta Tochinoshin in Takarafuji na 0:8, Okinoumi in Kitataiki pa 1:7. V spodnjem delu so blizu MK z 1:7 Daikiho, Jokoryu in Sadanofuji. Prva dva sta razmeroma razočarala, sploh debitant Daikiho, ki nikakor ne najde svoje forme, podobno kot veteran Wakanosato, ki se bržkone bliža upokojitvi. Chiyotairyu je očitno saniral poškodbo in je 5:3, enako Brazilec Kaisei, ki je prve dni deloval izgubljeno, nato pa nanizal serijo zmag. Enakrezultat ima tudi Aoiyama, kar je na njegovo M4 pozicijo več kot odličen rezultat.
Myogiryu je prav tako pri petih zmagah, s kinoboshijem proti Harumafujiju in zmagama proti kotooshu in Kotoshogiku, proti Barutu pa je pobasal fusen.
Tokitenku bo tudi brez podpasnosti dokaj lagodno prišel do KK, drugi zmikljivec Miško je pak z 2:8 izkupičkom v slabšem položaju. KazeBros ima preslikan rezultat, Take je 5:3, Yoshi pa 3:5.
Homasho, ki je zaradi poškodbe rame izpustil zadnja dva turnirja in padel na dno juryo divizije,je po polovici turnirja na polovičnem izkupiču 4:4, na prekarni j14 pozicijipa nujno potrebuje pozitiven rezultat, saj bi ga morebitni MK ekspresno poslal v makushito, od koder bi se pri teh letih in s trenutno obrambno naravnano tehniko le stežka spet vrnil med sekitorije. V juryu zaenkrat vodi Tokushoryu (8-0). Od 10 dne je kyujo M12W Kyokushuho (5-4), ob nadaljevanju pa se mu v juryu znata pridružiti še Daikiho, Homerafuji in še kdo.
Ozekiji so sicer zelo suvereno začeli turnir in zmagali vse dvoboje prvih štirih dni, nato pa sta heya kolega Kotoshogiku in kotooshu dva dni zapored izgubila. Za Bolgara je vsaka zmaga še tolikanj bolj pomembna, saj je v kadoban položaju zaradi MK od prejšnjič in za ohranitev ozeki statusa potrebuje minimalnih 8 zmag. Bivši ozeki Baruto je medtem daleč od vrnitve med ozekije, saj je po dobrih prvih dneh nanizal par porazov, nato pa proti Kisenosatu še obnovil poškodbo noge in je z rezultatom (3:5 ) kyujo od 8. dne, bržkone pa bo izgubil tudi sekiwake položaj. Goeido s 5:3 rezultatom tudi tokrat bržkone ne more upati na ozeki run.
Dobra forma ozekijev je seveda posledično pustila zgornji del makuuchi divizije praktično na nuli, saj sta Tochinoshin in Takarafuji na 0:8, Okinoumi in Kitataiki pa 1:7. V spodnjem delu so blizu MK z 1:7 Daikiho, Jokoryu in Sadanofuji. Prva dva sta razmeroma razočarala, sploh debitant Daikiho, ki nikakor ne najde svoje forme, podobno kot veteran Wakanosato, ki se bržkone bliža upokojitvi. Chiyotairyu je očitno saniral poškodbo in je 5:3, enako Brazilec Kaisei, ki je prve dni deloval izgubljeno, nato pa nanizal serijo zmag. Enakrezultat ima tudi Aoiyama, kar je na njegovo M4 pozicijo več kot odličen rezultat.
Myogiryu je prav tako pri petih zmagah, s kinoboshijem proti Harumafujiju in zmagama proti kotooshu in Kotoshogiku, proti Barutu pa je pobasal fusen.
Tokitenku bo tudi brez podpasnosti dokaj lagodno prišel do KK, drugi zmikljivec Miško je pak z 2:8 izkupičkom v slabšem položaju. KazeBros ima preslikan rezultat, Take je 5:3, Yoshi pa 3:5.
Homasho, ki je zaradi poškodbe rame izpustil zadnja dva turnirja in padel na dno juryo divizije,je po polovici turnirja na polovičnem izkupiču 4:4, na prekarni j14 pozicijipa nujno potrebuje pozitiven rezultat, saj bi ga morebitni MK ekspresno poslal v makushito, od koder bi se pri teh letih in s trenutno obrambno naravnano tehniko le stežka spet vrnil med sekitorije. V juryu zaenkrat vodi Tokushoryu (8-0). Od 10 dne je kyujo M12W Kyokushuho (5-4), ob nadaljevanju pa se mu v juryu znata pridružiti še Daikiho, Homerafuji in še kdo.
Tuesday, May 21, 2013
Blockbusters 2013
Sequeli, prequeli, alternativna vesolja, reciklaža akcijskih in sci-fi klasik ter igračkarskih predlog, zraven je pa še eden po bojda resničnih dogodkih - mhm, iz smetnjaka smrdi po poletnih kockoruših(tm), od katerih je vsaj polovica oplemenitena z zajetnim dodatkom star wars elementov; pa sem mislil, da nas bo Disney z njimi zasul šele čez nekaj let.
Po začetku leta, ko sem pogledal kup b akcijad od Austina, JCVD&co (kar me spomni, da je spet čas za kakšnega od Gary Danielsa) in serije creature mockbusterjev, je sedaj čas za kratek pregled letošnjih filmov, ki so zaradi v prvem odstavku naštetih elementov vnaprej obsojeni na visok denarni izkupiček in slabe kritike.
Oblivion izpade najbolje, četudi gre v osnovi 'samo' za posrečeno mešanico neštetih sci-fi elementov in poklonov tovrstnim klasičnim filmom; zmes pretencijoznega Moon in obskurnega Cargo z dodatki 'zadnjega' moža na zemlji, seveda pa se ne da spregledati niti Last Starfighter, Odiseje 2001, Matrice in še česa.
Prvi v seriji treh letošnjih filmov s postapokaliptično premiso zapuščene Zemlje; za Elysium sem delno optimističen, od After Earth pa ne pričakujem ničesar omembe vrednega.
Reciklaža je očitna, a tokrat za spremembo zelo dobro izvedena; tempo je ravno pravšnji, da ogledalec ohrani zbranost skozi 2 uri (tukaj grdo gledam Iron Man 3 in Oza, kjer prve pol ure gledalca bombrardirajo z bla bla šodrom), podajanje zgodbe z začetno ekspozicijo, ki ni nadležna, in poda nastavek za logično in ne za lase privlečeno razkritje (ane, Oz?) je prav tako vuredu tempirano, enako uvajanje likov. Ker pred ogledom nisem bral opisov ali liste igralcev sem bil tolikanj bolj prijetno presenečenj ob uvidu določenih igralcev; čeprav bi bila lahko vsaj dva malček bolje izkoriščena. Prav gotovo eden top 10 filmov leta.
Jcvd je imel v 90-ih zelo posrečen Dia Hard klon, Sudden Death imenovan, kjer je glavni negativec imel načrt, sredstva in voljo počiti slehernika. Vsega tega tudi v Olympus has Fallen ne manjka, enovrstičnice so prisotne, midlevel boss prav tako, izbira relativno znanih igralcev za minimalne stranske vloge pa je odkazovala na več subplotov in morebitni twist s predsednikovim namestnikom, ki pa ga na žalost ni bilo. Razmeroma spodobna zgodba in brutalno neomiljena akcija, vse kar si Die Hard 5 želi, da bi imel. Skoraj identičen White House Down pa kani uleteti čez par mesecev.
Prvi G.I Joe je smrdel po cgi-Bayfest Transformerjih, nadaljevanje pak po plotu in izvedbi bolj spominja na X-men franšizo, s tem, da je manj Wolverina in več ninja. Obojega pa bo verjetno obilovalo tudi v Wolverinu, ki bo uletel vkratkem. Vseeno bolj gledljiv in ne intelektualno podcenjujoč od Železnega moža in Čarovnika iz Oza, ob tem pa premore še The Rocka, ki podobno kot pri Pain&Gain doda par točk h končni oceni.
Zvezdne Steze:AU začnejo podobno kot Iron Man s teroristično eksploatacijo in cosplayanjem izvirnika, nato pa se ustvarjalci prenehajo povsem truditi in dobimo skoraj dobesedno ponovitev Wrath of Khan (bi si mislil, da so se pri Nemesis kaj naučili) z veliko elementi Star Wars:Ep2/3 (lava, koordinate skrivne vojaške baze, lov po coruscantu, 'nov this is podracing' plavanje po vesolju.) Očitno novih SW filmov sploh ne potrebujemo, saj sta Oz in ST povsem dovolj, tukaj pa je še nedavni Disneyev John Carter. Glavni negativec očitno nekaterim ni dovolj, zato mora zlobo deliti z random vojne potrebnim generalom, kivzrokuje ponepotrebnem zapletenemu plotu.
Oz je prequel, izpade kot remake, če pa bi si želeli kaj količkaj originalnega in/ali zanimivega iz Oza, pa je treba poseči po miniseriji Tin Man, ki za razliko od tegale šodrastega skrapucala izkoristi steam/dieselpunk, resda pa ne more mimo naumnih sestrskih razprtij in absurdno prikladnega plota. Kunisova čarovnica je [Steiner]/FAT/[Steiner],
njena romanca s čarovnikom pod ravnjo one iz SW:Ep2, twist povsem nepotreben in antiklimatičen, zaključni boj pa vzet naravnost iz SW:Ep3&6, če se k temu doda še neprepričljivo plastičen cgi, ki v črnobeli tehniki izpade še grši, je vse skupaj komaj kaj boljše od tretjega nadaljevanja Iron Mana (Avangers je bil tak al tak Iron Man in prijatelji).
Mandarin oziroma manjko le-tega me kot nebralcu stripovskega Iron Mana ne moti (če bi hoteli stripovskega, bi dobili kaj podobnega patetičnemu Lokiju iz Avengerjev, če pa bi šli po sprva nakazani poti, bi dobili teroriste iz prvega IM); prav tako me ne moti reciklaža Dark Knight Rises, cgi ali preveč opuščenih plotov, elementov in likov, ki so notri za potrebe kontinuitete in zadovoljitev striparskih geekov. Moti pa me ponepotrebnem zamotan neumen plot, načrt osrednjega nezanimiviega zlobca in predvsem nezanivimo nakladanje RDJR, ki večino časa preživi zunaj kostuma in se gre ekscentričnega detektiva, ter nadležni ženski liki. Pravzaprav identični minusi, kot pri Sherlocku Holmesu (2). Star Trek, G.I.Joe in Pain&Gain imajo svoje pomanjkljivosti, a so kljub vsemu normalno gledljivi, Iron Man 3 pa me je prav spravil v slabo voljo. V dobro mu štejem edino, da ni samo še en remake origin zgodbe (ane, Superman?), in da so ga razmeroma hitro sproducirali in ne posiljevali publike par let vnaprej (ane, Dark Knight Rises in Superman?)
Slabši od IM2, Thora in Captain America, čeprav ne porabi polovice filma za pripravo na Avangers, prav tako kot tretji del trilogije slabši od Spider-man 3 in TDKR.
mfw Iron Man 3 & Oz:
Oblivion 7/10, Olympus Has Fallen 6,8/10,
G.I. Joe 6,3/10, Pain ino Gain 6,2/10,
Star Trek:Into Darkness 6/10,
Oz 5,8/10, Iron Man 3 4/10.
Po začetku leta, ko sem pogledal kup b akcijad od Austina, JCVD&co (kar me spomni, da je spet čas za kakšnega od Gary Danielsa) in serije creature mockbusterjev, je sedaj čas za kratek pregled letošnjih filmov, ki so zaradi v prvem odstavku naštetih elementov vnaprej obsojeni na visok denarni izkupiček in slabe kritike.
Oblivion izpade najbolje, četudi gre v osnovi 'samo' za posrečeno mešanico neštetih sci-fi elementov in poklonov tovrstnim klasičnim filmom; zmes pretencijoznega Moon in obskurnega Cargo z dodatki 'zadnjega' moža na zemlji, seveda pa se ne da spregledati niti Last Starfighter, Odiseje 2001, Matrice in še česa.
Prvi v seriji treh letošnjih filmov s postapokaliptično premiso zapuščene Zemlje; za Elysium sem delno optimističen, od After Earth pa ne pričakujem ničesar omembe vrednega.
Reciklaža je očitna, a tokrat za spremembo zelo dobro izvedena; tempo je ravno pravšnji, da ogledalec ohrani zbranost skozi 2 uri (tukaj grdo gledam Iron Man 3 in Oza, kjer prve pol ure gledalca bombrardirajo z bla bla šodrom), podajanje zgodbe z začetno ekspozicijo, ki ni nadležna, in poda nastavek za logično in ne za lase privlečeno razkritje (ane, Oz?) je prav tako vuredu tempirano, enako uvajanje likov. Ker pred ogledom nisem bral opisov ali liste igralcev sem bil tolikanj bolj prijetno presenečenj ob uvidu določenih igralcev; čeprav bi bila lahko vsaj dva malček bolje izkoriščena. Prav gotovo eden top 10 filmov leta.
Jcvd je imel v 90-ih zelo posrečen Dia Hard klon, Sudden Death imenovan, kjer je glavni negativec imel načrt, sredstva in voljo počiti slehernika. Vsega tega tudi v Olympus has Fallen ne manjka, enovrstičnice so prisotne, midlevel boss prav tako, izbira relativno znanih igralcev za minimalne stranske vloge pa je odkazovala na več subplotov in morebitni twist s predsednikovim namestnikom, ki pa ga na žalost ni bilo. Razmeroma spodobna zgodba in brutalno neomiljena akcija, vse kar si Die Hard 5 želi, da bi imel. Skoraj identičen White House Down pa kani uleteti čez par mesecev.
Prvi G.I Joe je smrdel po cgi-Bayfest Transformerjih, nadaljevanje pak po plotu in izvedbi bolj spominja na X-men franšizo, s tem, da je manj Wolverina in več ninja. Obojega pa bo verjetno obilovalo tudi v Wolverinu, ki bo uletel vkratkem. Vseeno bolj gledljiv in ne intelektualno podcenjujoč od Železnega moža in Čarovnika iz Oza, ob tem pa premore še The Rocka, ki podobno kot pri Pain&Gain doda par točk h končni oceni.
Zvezdne Steze:AU začnejo podobno kot Iron Man s teroristično eksploatacijo in cosplayanjem izvirnika, nato pa se ustvarjalci prenehajo povsem truditi in dobimo skoraj dobesedno ponovitev Wrath of Khan (bi si mislil, da so se pri Nemesis kaj naučili) z veliko elementi Star Wars:Ep2/3 (lava, koordinate skrivne vojaške baze, lov po coruscantu, 'nov this is podracing' plavanje po vesolju.) Očitno novih SW filmov sploh ne potrebujemo, saj sta Oz in ST povsem dovolj, tukaj pa je še nedavni Disneyev John Carter. Glavni negativec očitno nekaterim ni dovolj, zato mora zlobo deliti z random vojne potrebnim generalom, kivzrokuje ponepotrebnem zapletenemu plotu.
Oz je prequel, izpade kot remake, če pa bi si želeli kaj količkaj originalnega in/ali zanimivega iz Oza, pa je treba poseči po miniseriji Tin Man, ki za razliko od tegale šodrastega skrapucala izkoristi steam/dieselpunk, resda pa ne more mimo naumnih sestrskih razprtij in absurdno prikladnega plota. Kunisova čarovnica je [Steiner]/FAT/[Steiner],
njena romanca s čarovnikom pod ravnjo one iz SW:Ep2, twist povsem nepotreben in antiklimatičen, zaključni boj pa vzet naravnost iz SW:Ep3&6, če se k temu doda še neprepričljivo plastičen cgi, ki v črnobeli tehniki izpade še grši, je vse skupaj komaj kaj boljše od tretjega nadaljevanja Iron Mana (Avangers je bil tak al tak Iron Man in prijatelji).
Mandarin oziroma manjko le-tega me kot nebralcu stripovskega Iron Mana ne moti (če bi hoteli stripovskega, bi dobili kaj podobnega patetičnemu Lokiju iz Avengerjev, če pa bi šli po sprva nakazani poti, bi dobili teroriste iz prvega IM); prav tako me ne moti reciklaža Dark Knight Rises, cgi ali preveč opuščenih plotov, elementov in likov, ki so notri za potrebe kontinuitete in zadovoljitev striparskih geekov. Moti pa me ponepotrebnem zamotan neumen plot, načrt osrednjega nezanimiviega zlobca in predvsem nezanivimo nakladanje RDJR, ki večino časa preživi zunaj kostuma in se gre ekscentričnega detektiva, ter nadležni ženski liki. Pravzaprav identični minusi, kot pri Sherlocku Holmesu (2). Star Trek, G.I.Joe in Pain&Gain imajo svoje pomanjkljivosti, a so kljub vsemu normalno gledljivi, Iron Man 3 pa me je prav spravil v slabo voljo. V dobro mu štejem edino, da ni samo še en remake origin zgodbe (ane, Superman?), in da so ga razmeroma hitro sproducirali in ne posiljevali publike par let vnaprej (ane, Dark Knight Rises in Superman?)
Slabši od IM2, Thora in Captain America, čeprav ne porabi polovice filma za pripravo na Avangers, prav tako kot tretji del trilogije slabši od Spider-man 3 in TDKR.
mfw Iron Man 3 & Oz:
Oblivion 7/10, Olympus Has Fallen 6,8/10,
G.I. Joe 6,3/10, Pain ino Gain 6,2/10,
Star Trek:Into Darkness 6/10,
Oz 5,8/10, Iron Man 3 4/10.
Saturday, May 11, 2013
Manborg, Monster Brawl, Sushi Girl
ManBorg
http://www.imdb.com/title/tt2060525/
Soočeni z nizkim oziroma ničnim proračunom in povsem šund fabulo se lahko nadebudni ustvarjalci z produkcije odločijo bodisi za smer v katero je šla mini serija Metal Hurlant bodisi za to, kar je Man Borg. Prej omenjena serija po klasični stripovski predlogi je preveč omejena s kratkostjo formata in neizkoriščenostjo potencijala izvirnika, cgi pa je na ravni web serije, zgodbovno pa večinoma izpade pretenijozno. Pričujoči izdelek pak je nasprotno zelo zabaven sc-ifi šodr, ki samoparodijaroče vključuje elemente iz sirastih 80/90 splatter akcij, povsem retro posebne učinke, vključno s stopmotionom, vse skupaj pa spominja na mešanico video iger Doom in Mortal Kombat, z dodatkom originalnih Star Wars.
Johnny Cage, Sonya in Lu Keng
Padli vojak se v slogu Univerzalnega vojaka vrne v boj proti hordam naci vampirjev iz pekla, pri tem pa mu družbo dela trojica bojevnikov na čelu z No.1 Manom, ki je kakopak sinhroniziran v slogu Godfrey Ho štancev. Postapokaliptični živelj je borgizificiran v slogu MK3, glavni junaki pa se med drugim borijo v gladiatorski areni, na hoveroardih ipd. Akcija je takorekoč neprestana in očitno zapretiravana, dialogi ementalerski, končni šef pa okusno odvraten. Minus je le v kratkosti filma in nekaterih neizkoriščenih subplotih, ki vključujejo izgubljeno sestro pionirko in beta demonskega poveljnika.
7/10
Monster Brawl
http://www.imdb.com/title/tt1716753/
Kupček klasičnih pošasti se spopade v wrestling ringu v tej mešanici Darkstalkers in Celebritiy Deathmatch.
Kljub minimalnemu proračunu igralska lista premore par pretepaških očancev, kot so Kevin Nash, kot general in meneger zombija, Jimmy Hart kot hiperaktivni napovedovalec in Herb Dean kot gostujoči sodnik, Lance Henriksen pa posodi svoj glas kot napovedovalec in infight medklicnik v slogu Shao Khana.
Vse skupaj je zastavljeno kot tv epizoda wrestlinga, tako da kakšne posebne zgodbe ni, z izjemo subplota, da se vse to dogaja na starem pokopališču, kar proti koncu vzrokuje manjšemu vpadu zombijev. Kratka predstavitev in promo posameznih pretepačev se nadaljuje z nepredolgimi obračuni, vmes pa komentatorja zabavljata po svoje; eden je zapit, drugi bivši rokoborec, medtem ko se v ringu mlatijo pošasti iz preteklosti - kot da bi gledal TNA.
Pretepi, ki bi lahko bili malček daljpi, se običajno končajo s fatalityi, osvetlitev prizorišča je le kanček nad ROH, zato pa je komentatorski dvojec mnogo bolj poslušljiv od zlajnanega WWE šodra.
6,5/10
Sushi Girl
http://www.imdb.com/title/tt1606339/
Roparski tovariši se zberejo na zadnji sushi večerji, da bi od kolega dobili informacije o pogrešanem plenu, nakar se stvari zapletejo. Plot tukaj spomni na Stolen, a Cage se je preganjal za taksistom po celem mestu, tukaj pa je celotno dogajanje osredotočeno na zasebno obednico, kjer se razpleta skorja Tarantinovski dialog, ki pa ni banalen ali nepomemben, saj se počasi razpletajo posamezni karakterji in razmerja, ne izostane pa niti končni preobrat. Proper Tony Todd kot Kingpin in odlični Mark Hamill kot lokalni psihopat, medtem ko sta Biehn in Trejo zreducirana na varnostnika, ki ju počijo v njuni edini sceni. Prizori mučenja, em pridobivanja informacij, ponekod zaide že skoraj v torture porn vode, a je celotna scenografija na okusnem nivoju.
6,6/10
http://www.imdb.com/title/tt2060525/
Soočeni z nizkim oziroma ničnim proračunom in povsem šund fabulo se lahko nadebudni ustvarjalci z produkcije odločijo bodisi za smer v katero je šla mini serija Metal Hurlant bodisi za to, kar je Man Borg. Prej omenjena serija po klasični stripovski predlogi je preveč omejena s kratkostjo formata in neizkoriščenostjo potencijala izvirnika, cgi pa je na ravni web serije, zgodbovno pa večinoma izpade pretenijozno. Pričujoči izdelek pak je nasprotno zelo zabaven sc-ifi šodr, ki samoparodijaroče vključuje elemente iz sirastih 80/90 splatter akcij, povsem retro posebne učinke, vključno s stopmotionom, vse skupaj pa spominja na mešanico video iger Doom in Mortal Kombat, z dodatkom originalnih Star Wars.
Johnny Cage, Sonya in Lu Keng
Padli vojak se v slogu Univerzalnega vojaka vrne v boj proti hordam naci vampirjev iz pekla, pri tem pa mu družbo dela trojica bojevnikov na čelu z No.1 Manom, ki je kakopak sinhroniziran v slogu Godfrey Ho štancev. Postapokaliptični živelj je borgizificiran v slogu MK3, glavni junaki pa se med drugim borijo v gladiatorski areni, na hoveroardih ipd. Akcija je takorekoč neprestana in očitno zapretiravana, dialogi ementalerski, končni šef pa okusno odvraten. Minus je le v kratkosti filma in nekaterih neizkoriščenih subplotih, ki vključujejo izgubljeno sestro pionirko in beta demonskega poveljnika.
7/10
Monster Brawl
http://www.imdb.com/title/tt1716753/
Kupček klasičnih pošasti se spopade v wrestling ringu v tej mešanici Darkstalkers in Celebritiy Deathmatch.
Kljub minimalnemu proračunu igralska lista premore par pretepaških očancev, kot so Kevin Nash, kot general in meneger zombija, Jimmy Hart kot hiperaktivni napovedovalec in Herb Dean kot gostujoči sodnik, Lance Henriksen pa posodi svoj glas kot napovedovalec in infight medklicnik v slogu Shao Khana.
Vse skupaj je zastavljeno kot tv epizoda wrestlinga, tako da kakšne posebne zgodbe ni, z izjemo subplota, da se vse to dogaja na starem pokopališču, kar proti koncu vzrokuje manjšemu vpadu zombijev. Kratka predstavitev in promo posameznih pretepačev se nadaljuje z nepredolgimi obračuni, vmes pa komentatorja zabavljata po svoje; eden je zapit, drugi bivši rokoborec, medtem ko se v ringu mlatijo pošasti iz preteklosti - kot da bi gledal TNA.
Pretepi, ki bi lahko bili malček daljpi, se običajno končajo s fatalityi, osvetlitev prizorišča je le kanček nad ROH, zato pa je komentatorski dvojec mnogo bolj poslušljiv od zlajnanega WWE šodra.
6,5/10
Sushi Girl
http://www.imdb.com/title/tt1606339/
Roparski tovariši se zberejo na zadnji sushi večerji, da bi od kolega dobili informacije o pogrešanem plenu, nakar se stvari zapletejo. Plot tukaj spomni na Stolen, a Cage se je preganjal za taksistom po celem mestu, tukaj pa je celotno dogajanje osredotočeno na zasebno obednico, kjer se razpleta skorja Tarantinovski dialog, ki pa ni banalen ali nepomemben, saj se počasi razpletajo posamezni karakterji in razmerja, ne izostane pa niti končni preobrat. Proper Tony Todd kot Kingpin in odlični Mark Hamill kot lokalni psihopat, medtem ko sta Biehn in Trejo zreducirana na varnostnika, ki ju počijo v njuni edini sceni. Prizori mučenja, em pridobivanja informacij, ponekod zaide že skoraj v torture porn vode, a je celotna scenografija na okusnem nivoju.
6,6/10
Sunday, April 21, 2013
Wednesday, April 03, 2013
The Divide & Dark Country
Trenutno stanje na korejskem polotoku nekolikanj spominja na kuliso iz poldokumentarne (post)apokaliptične klasike Threads, zatorej sta predmeta tokratnega zapisa dva po eni strani različna po drugi strani pa zelo podobna filma; pri obeh preživetje ne prinese odrešilne katarze, marveč samo bridko spoznanje. Aja, pa Lauren German igra v obeh.
The Divide (2011)
http://www.imdb.com/title/tt1535616/
Minimalistični sociološki eksperiment, kjer se peščica preživelih po jedsrki katastrofi v kleti bori s klavstrobofijo, sklepa kratkotrajan zavezništva za zaloge hrane, se prepira gdo bo razsekal trupla, kakopak pa ne umanjka klasičen element tovrstnega podžanra, t.j. boj za godne samice. Vse skupaj malček spominja na še en morebiti spregledan film, Blindness (2008); obakrat je vzrok drugotnega pomena, spoprijemanje s posledicami pa v ospredju, ne umanjka pa niti lepa količina prvinske gnusnosti.
Michael Biehn v vlogi fanatičnega očanca na začetku nakaže, da bi lahko fabula sledila oni iz druge epizode Metal Hurlant Kronik; dvom, ali je jedrska katastrofa sploh resnična, ali samo priročen izgovor za ugrabitev, nato uletijo azijski vojaki v lovu za neokrnjenim genetskim materialom, nato pa se zgodba vrne na peščico ujetih preživelih. Dežurni b multipraktik Michael Eklund tudi tokrat odigra več kot solidno, s svojim psihotrannyem pa sodi malodane ob bok zadnjemu Jokerju.
Prizorišče je bržkone tudi zavoljo proračuna skrčeno na kletne prostore, igralska zasedba je, poleg prej omenjenih, na zadovoljivem nivoju; glede plota je videti, da se na začetku ne morejo odločiti, točno v katero smer naj se stvar odvijala. Temu in manjšim plotholom navkljub je za svoj žanr dokaj dolg film še vedno nadpovprečen izdelek, za bonus še brez srečnega konca. R oznaka je povsem zaslužena, saj je s pravo kombinacijo osvetlitve, soundtracka in karnaže izjemno kripi fetišistična ostudnost.
6,8/10
Dark Country
http://www.imdb.com/title/tt0469318/
Sveže poročeni par iz Vegasa poverba štoparja, nakar vstopijo v Zono Somraka. Kratek imdb opis spominja na Hitcherja in njegov remake/sequel (btw. slednji je zaradi Kari Wührer psiho trola Jakea Buseya razmeroma gledljiv), a nato zavije v drugo smer, saj je pobrani neznanec zgolj ogledalo za osrednja lika, dostojno odigrana, ob tem pa se je Thomas Jane potrudil še z režijo.
Neo noir elementi v slogu Sin Citya se vstijo od uvodnega prizora naprej, scenografija je klub očitni rabi blue skrina odlična, dialog pa ponekod že skoraj risankast. Zgodba je po eni strani zelo osnovno zastavljena in bolj pritiče tv epizodi, saj je film kljub dodani drami med zakoncema še vedno prekratek, konec pa po eni strani enoznančen, po drugi strani pa preveč stvari pusti odprtih in pošilja na ponovni ogled.
6,4/10
končna ocena za oba: Horse Lasagna
The Divide (2011)
http://www.imdb.com/title/tt1535616/
Minimalistični sociološki eksperiment, kjer se peščica preživelih po jedsrki katastrofi v kleti bori s klavstrobofijo, sklepa kratkotrajan zavezništva za zaloge hrane, se prepira gdo bo razsekal trupla, kakopak pa ne umanjka klasičen element tovrstnega podžanra, t.j. boj za godne samice. Vse skupaj malček spominja na še en morebiti spregledan film, Blindness (2008); obakrat je vzrok drugotnega pomena, spoprijemanje s posledicami pa v ospredju, ne umanjka pa niti lepa količina prvinske gnusnosti.
Michael Biehn v vlogi fanatičnega očanca na začetku nakaže, da bi lahko fabula sledila oni iz druge epizode Metal Hurlant Kronik; dvom, ali je jedrska katastrofa sploh resnična, ali samo priročen izgovor za ugrabitev, nato uletijo azijski vojaki v lovu za neokrnjenim genetskim materialom, nato pa se zgodba vrne na peščico ujetih preživelih. Dežurni b multipraktik Michael Eklund tudi tokrat odigra več kot solidno, s svojim psihotrannyem pa sodi malodane ob bok zadnjemu Jokerju.
Prizorišče je bržkone tudi zavoljo proračuna skrčeno na kletne prostore, igralska zasedba je, poleg prej omenjenih, na zadovoljivem nivoju; glede plota je videti, da se na začetku ne morejo odločiti, točno v katero smer naj se stvar odvijala. Temu in manjšim plotholom navkljub je za svoj žanr dokaj dolg film še vedno nadpovprečen izdelek, za bonus še brez srečnega konca. R oznaka je povsem zaslužena, saj je s pravo kombinacijo osvetlitve, soundtracka in karnaže izjemno kripi fetišistična ostudnost.
6,8/10
Dark Country
http://www.imdb.com/title/tt0469318/
Sveže poročeni par iz Vegasa poverba štoparja, nakar vstopijo v Zono Somraka. Kratek imdb opis spominja na Hitcherja in njegov remake/sequel (btw. slednji je zaradi Kari Wührer psiho trola Jakea Buseya razmeroma gledljiv), a nato zavije v drugo smer, saj je pobrani neznanec zgolj ogledalo za osrednja lika, dostojno odigrana, ob tem pa se je Thomas Jane potrudil še z režijo.
Neo noir elementi v slogu Sin Citya se vstijo od uvodnega prizora naprej, scenografija je klub očitni rabi blue skrina odlična, dialog pa ponekod že skoraj risankast. Zgodba je po eni strani zelo osnovno zastavljena in bolj pritiče tv epizodi, saj je film kljub dodani drami med zakoncema še vedno prekratek, konec pa po eni strani enoznančen, po drugi strani pa preveč stvari pusti odprtih in pošilja na ponovni ogled.
6,4/10
končna ocena za oba: Horse Lasagna
Sunday, March 24, 2013
Hyenas
Hyenas
http://www.imdb.com/title/tt0887143/
Vampirji in pravljice so trenutno vroča roba, kar se tiče molzenja množic, zato se pričujoči izdelek prisesa na podžanr volkodlakov in jih nadomesti s hijenami. Skinwalkers so bili pred leti razmeroma gledljivi, tole pak ne.
Osnovna fabula je skopirana iz Dracule; foter, ki so mu beštije požrle družino združi moči s poklicnim lovcem na preobraženke(tm); ta je za razliko od Helsinga priletni in malček zmedeni afričan, ker so te Hijene prinešene s črnega kontinenta. Temu je dodana teen drama in nepotrebne razprtije med lokalnimi tolpami, zanič cgi eksplozije, hijene spominjajo na statistke iz Buffy Vampiroklavke(tm), igralke pa so bile očitno pregnane iz softcore porničev, ker niso bile dovolj prepričljive, preočitno nasnet dialog lesenih in/ali nezainteresiranih igralcev, nedodelana in čudno posneta akcija, kakšne krvave karnaže ali grozljivosti pa ni.
Creature filmi b produkcije so lahko povsem spodobni in zabavni, četudi gre le za asylumov šodr (Mega Shark vs Crocosaurus); podžanr napada divjih zveri tipa Grizli, Prey ali Savage Harvest prav tako premore posamezne bisere in/ali zanivime dodatke (Pig Hunt), konkretni izdelek pa se žal ne more pohvaliti z ničimer od naštetega, zato je tudi ocena temu primerno nizka:
Elephant Anus/10
http://www.imdb.com/title/tt0887143/
Vampirji in pravljice so trenutno vroča roba, kar se tiče molzenja množic, zato se pričujoči izdelek prisesa na podžanr volkodlakov in jih nadomesti s hijenami. Skinwalkers so bili pred leti razmeroma gledljivi, tole pak ne.
Osnovna fabula je skopirana iz Dracule; foter, ki so mu beštije požrle družino združi moči s poklicnim lovcem na preobraženke(tm); ta je za razliko od Helsinga priletni in malček zmedeni afričan, ker so te Hijene prinešene s črnega kontinenta. Temu je dodana teen drama in nepotrebne razprtije med lokalnimi tolpami, zanič cgi eksplozije, hijene spominjajo na statistke iz Buffy Vampiroklavke(tm), igralke pa so bile očitno pregnane iz softcore porničev, ker niso bile dovolj prepričljive, preočitno nasnet dialog lesenih in/ali nezainteresiranih igralcev, nedodelana in čudno posneta akcija, kakšne krvave karnaže ali grozljivosti pa ni.
Creature filmi b produkcije so lahko povsem spodobni in zabavni, četudi gre le za asylumov šodr (Mega Shark vs Crocosaurus); podžanr napada divjih zveri tipa Grizli, Prey ali Savage Harvest prav tako premore posamezne bisere in/ali zanivime dodatke (Pig Hunt), konkretni izdelek pa se žal ne more pohvaliti z ničimer od naštetega, zato je tudi ocena temu primerno nizka:
Elephant Anus/10
Sunday, March 17, 2013
6 Bullets & Stolen
Posnemanje je določena oblika poklona, a zadnja desetletja bolj odkazuje na nezmožnost holivuda, da bi sproduciral kaj originalnega in se raje zateka k molzenju preiskušenih uspešnic. Tako kot so dobili kupeč posnemovalcev Star Wars, Jaws, Alien, Die Hard in številni drugi, sta tudi pričujoča filma skoraj dobesedni kopiji izvirnega Taken, s tem, da za rezliko od Taken 2, ki premore postano zgodbo, absurdne elemente (orientacijo s pomočjo metanja granat, autistično osredotočenost) in nedoživeto akcijo, dodata dovolj samosvojih elementov.
6 Bullets
http://www.imdb.com/title/tt1975249/
6 Bullets se dokaj močno drži fabule iz Taken; tokrat je otec mma borec, mati zna hendlati orožje, pri reševanju hčerke, ki za razliko od Maggie Grace izgleda kot pravi jailbait, iz rok lokalne mafije pa najameta še JCVD, ki sodeluje s policijo in svojim keyfabe in irl sinom z ambasade. Za dramo skrbi van Dammov strah pren ponovnim neuspehov, medtem ko so antagonisti bolj kot ne brezimni kanonfuter, kar pa ne moti spodobno izpeljane akcije, edino jcvd bi se lahko več tepel in ne samo straljal.
6,6/10
Stolen
http://www.imdb.com/title/tt1656186/
Če Nic Cage na začetku filma kupi plišasto žival to očitno odkazuje na spodoben izdelek, sploh ker se mu pridruži tudi režiser Con Aira, ki skrbi za hitro in tekočo akcijo, Josh Lucas pa poskrbi za proper negativca, medtem ko policja ob strani skrbi za dodatno motnjo, saj ne verjamejo plotu o enorokemu, em, enonogemu taksistu.
Prolog postreže z neuspešnim bančnim ropov in uvede vse glavne like, nato se preskoči 8 let naprej na pustni torek v New Orleansu, ko mora pravkar izpuščeni otec napraskati denar za rešitev kčerke. Sledi preganjanje z bivšimi pajdaši in izmikanje policiji/fbi-aju po pražnje okrašenih in s karnevalom natrpanih ulicah. Četudi Cage ni osnovno akcijski lik, se ob redkih pretepih izkaže, žal pa body count kljub R oznaki ni na ravni 6 krogel ali Taken, sama izvedba pa je bolj mainstream, navkljub majhnemu proračunu; primerjalno Krogle, ki jim sicer nič ne manjka, proti temu izpadejo kot Z produkcija.
6,5/10
Sunday, March 10, 2013
The Package
The Package
http://www.imdb.com/title/tt1884457/
Doslej še nisem videl slabega Steve Austin filma in tudi konkretni izdelek tega ne spreminja, saj gre za nadpovprečno b akcijo, od začetka do konca napolnjeno s kvalitetno izvedenimi pretepi in strelskimi obračuni, ki ne pretiravajo s shakymamom, kot npr. Snitch z Rockom, med njimi pa je kar nekaj markentnih prizorov, ki ne bodo kar takoj zbledeli v pozabo.
24kitchen:
Patient & creative
Za peščico slednjih poskrbi Dolph Lundgren, ki med drugim obračuna z najemniki z jedilnim priborom, najde čas za prehranske nasvete in kot osrednji plot filma pričakuje posebno pošiljko, ki mu jo ima dostaviti Austin. Na poti mu pak stojijo različni najemniki ino pribočniki, ki premorejo dovolj osebnosti, da niso samo še eni random lakaji. Darren Shahlavi spet zgledno odigra vlogo midlevel bossa, medtem ko ga daje svetobolje, da se podi za kurirjem, namesto da bi se udinjal kot plačanec v Čečeniji, njegovi kolegi pa vključujejo sadistično zasliševalko in gospoda z velekalibrskim mitraljezem, ki v slogu The Gauntlet prerešeta lokalno prodajalno.
Ob pregledu nastopajočih so pričakovanje še dodatno poskočila ob omembi William B. Davisa, ki pa je resnici na ljubo dokaj slabo izkoriščen kot del 'No, Tommy. You're the package' twista, druga zamera pa gre za dokaj kretek zaključni boj. Sicer je akcija lepo razdeljena skozi celoten film, posamezni liki so lepo vpeljani skozi dialog in dobro zastavljenimi prizori (uvodni malček spomni na kegljanje iz The Big Lebowski); pretepi so vredu kreografirani, sploh oni z Shahlavijem, Austin pa najde tudi člas za 1-hit fatality. Bah Gawd.
7/10
http://www.imdb.com/title/tt1884457/
Doslej še nisem videl slabega Steve Austin filma in tudi konkretni izdelek tega ne spreminja, saj gre za nadpovprečno b akcijo, od začetka do konca napolnjeno s kvalitetno izvedenimi pretepi in strelskimi obračuni, ki ne pretiravajo s shakymamom, kot npr. Snitch z Rockom, med njimi pa je kar nekaj markentnih prizorov, ki ne bodo kar takoj zbledeli v pozabo.
24kitchen:
Patient & creative
Za peščico slednjih poskrbi Dolph Lundgren, ki med drugim obračuna z najemniki z jedilnim priborom, najde čas za prehranske nasvete in kot osrednji plot filma pričakuje posebno pošiljko, ki mu jo ima dostaviti Austin. Na poti mu pak stojijo različni najemniki ino pribočniki, ki premorejo dovolj osebnosti, da niso samo še eni random lakaji. Darren Shahlavi spet zgledno odigra vlogo midlevel bossa, medtem ko ga daje svetobolje, da se podi za kurirjem, namesto da bi se udinjal kot plačanec v Čečeniji, njegovi kolegi pa vključujejo sadistično zasliševalko in gospoda z velekalibrskim mitraljezem, ki v slogu The Gauntlet prerešeta lokalno prodajalno.
Ob pregledu nastopajočih so pričakovanje še dodatno poskočila ob omembi William B. Davisa, ki pa je resnici na ljubo dokaj slabo izkoriščen kot del 'No, Tommy. You're the package' twista, druga zamera pa gre za dokaj kretek zaključni boj. Sicer je akcija lepo razdeljena skozi celoten film, posamezni liki so lepo vpeljani skozi dialog in dobro zastavljenimi prizori (uvodni malček spomni na kegljanje iz The Big Lebowski); pretepi so vredu kreografirani, sploh oni z Shahlavijem, Austin pa najde tudi člas za 1-hit fatality. Bah Gawd.
7/10
Sunday, March 03, 2013
The Marine 3 - Homefront
The Marine 3 - Homefront
http://www.imdb.com/title/tt2334841/
Mainstream akcije se zadnje čase šlepajo na ime franšize in/ali glavnega igralca (zadnji polom Die Hard serije, Stathamov Parker) na drugi strani pa imamo b produkcijo, ki gre zaradi slabše prepoznavnosti namesto v kino naravnost na dvd/bluray, čeprav po kvaliteti celo prekaša bolj znane sorodnike. Primer tega je tudi najnovejši Marinec.
Tako serija Walking Tall kot Marine sta del WWE produkcije, skupnega pa jima je še par drugih elementov. Prvi del Marinca je kot glavni lik premogel trenutnega posterboya Johna Ceno, sequel je imel Teda Dibiaseja, trojka pa Miza; čeprav naj bi sprva bil mišljen Randy Orton. V prvem Walking Tall je medtem zvezdaril The Rock, v 2. in 3. pa je nadomeščal Kevin Sorbo. Obema prvima deloma je skupen tudi Neal McDonough kot proper antagonist, s tem, da je tukaj po svojih namerah bolj podoben slovenskim najetim protestnikom, butthurt kulturnikom in medijem. Družbo mu delata še dva znanca z b scene; pretepaški veteran Darren Shahlavi in Michael Eklund, ki ga zadnje čase zasledim lih v vsakem drugem filmu.
Osnovna fabula okoli vrnitve zdomca in hendlanja lokalnih problemov je klasična, videna že najmanj v prvem Walkin Tall in kopici ostalih filmov; tokrat gre za svetobolne teroriste, ki jih skrbi finančna kriza, med planiranjem zadnje zlohotnosti pa pobašejo še dva talca, ki jih mora glavni junak kakopak ob nesposobnosti fbi-aja reševati sam; malček spomni na Last Stand, vključno z zadnjim revolveraškim dvobojem.
Navkljub sparjenosti wwe in marincev, vojska razen v uvodnem kadru sploh ni omenjena ali prisotna, kar je velik plus, saj posledično film za razliko od raznih baysplosionov ni zasičen z 'fuck yeah, aamerikkka' momenti, The Miz pa, kljub temu, da je v wrestlingu med bolj gobčnimi in nadležnimi borci, svojo vlogo odigra spodobno, a nekolikanj preveč mirno in brezkarakterno, saj je njegovemu liku razen izurjenosti namenjeno le to, da je controlfreak glede sester. Ti dve pak nista najstnici, marveč bolj spominjata na milfici; slab casting nemara.
Dialog je ponekod preveč dispozicijski, ob streljanju, še posebej ob zveznem napadu na barko, pretiravajo s shakycamom, in dodajo še par fps pov prizorov (dokaj domiselno, tbh), še najbolj pa moti nepravilno držanje orožja nekaterih likov. Vsi trije glavni negativci so na mestu in malodane potisnejo Miza v drugi plan, dodano je še nekaj subplota z agentom pod krinko, vse skupaj vzeto pa je nepretencijozen in predvsem gledljiv izdelek, ki upraviči R oznako.
hijenina ocena: Live Okapi
oz. 6,6/10
http://www.imdb.com/title/tt2334841/
Mainstream akcije se zadnje čase šlepajo na ime franšize in/ali glavnega igralca (zadnji polom Die Hard serije, Stathamov Parker) na drugi strani pa imamo b produkcijo, ki gre zaradi slabše prepoznavnosti namesto v kino naravnost na dvd/bluray, čeprav po kvaliteti celo prekaša bolj znane sorodnike. Primer tega je tudi najnovejši Marinec.
Tako serija Walking Tall kot Marine sta del WWE produkcije, skupnega pa jima je še par drugih elementov. Prvi del Marinca je kot glavni lik premogel trenutnega posterboya Johna Ceno, sequel je imel Teda Dibiaseja, trojka pa Miza; čeprav naj bi sprva bil mišljen Randy Orton. V prvem Walking Tall je medtem zvezdaril The Rock, v 2. in 3. pa je nadomeščal Kevin Sorbo. Obema prvima deloma je skupen tudi Neal McDonough kot proper antagonist, s tem, da je tukaj po svojih namerah bolj podoben slovenskim najetim protestnikom, butthurt kulturnikom in medijem. Družbo mu delata še dva znanca z b scene; pretepaški veteran Darren Shahlavi in Michael Eklund, ki ga zadnje čase zasledim lih v vsakem drugem filmu.
Osnovna fabula okoli vrnitve zdomca in hendlanja lokalnih problemov je klasična, videna že najmanj v prvem Walkin Tall in kopici ostalih filmov; tokrat gre za svetobolne teroriste, ki jih skrbi finančna kriza, med planiranjem zadnje zlohotnosti pa pobašejo še dva talca, ki jih mora glavni junak kakopak ob nesposobnosti fbi-aja reševati sam; malček spomni na Last Stand, vključno z zadnjim revolveraškim dvobojem.
Navkljub sparjenosti wwe in marincev, vojska razen v uvodnem kadru sploh ni omenjena ali prisotna, kar je velik plus, saj posledično film za razliko od raznih baysplosionov ni zasičen z 'fuck yeah, aamerikkka' momenti, The Miz pa, kljub temu, da je v wrestlingu med bolj gobčnimi in nadležnimi borci, svojo vlogo odigra spodobno, a nekolikanj preveč mirno in brezkarakterno, saj je njegovemu liku razen izurjenosti namenjeno le to, da je controlfreak glede sester. Ti dve pak nista najstnici, marveč bolj spominjata na milfici; slab casting nemara.
Dialog je ponekod preveč dispozicijski, ob streljanju, še posebej ob zveznem napadu na barko, pretiravajo s shakycamom, in dodajo še par fps pov prizorov (dokaj domiselno, tbh), še najbolj pa moti nepravilno držanje orožja nekaterih likov. Vsi trije glavni negativci so na mestu in malodane potisnejo Miza v drugi plan, dodano je še nekaj subplota z agentom pod krinko, vse skupaj vzeto pa je nepretencijozen in predvsem gledljiv izdelek, ki upraviči R oznako.
hijenina ocena: Live Okapi
oz. 6,6/10
Friday, March 01, 2013
Overtime (2011)
Overtime (2011)
http://www.imdb.com/title/tt1930434/
Wrestling legenda Al Snow se tokrat udinja kot najemniški morilec in mora skupaj s partnerjem delati nadure, obenem pa sfolgati še družinsko življenje; odstrel lokalnih mamilašev in nezemeljsko tentaklastih zombijev mora tako sovpadati z nabavo darila (ybox720), torte (z dodatkom zombi krvi) ino klovna (lokalni brezdomec, ki občasno ve za samega sebe) za rojstnodnevno zabavo.
Trailer za tale direct-to-video Z izdelek obeta zadovoljivo B akcijo z dodatkom humorja, dejanski film pa je presenetljivo celo boljši od pričakovanega. Klasična zombi akcija, sirasti dialogi z dobro dinamiko med obema glavnima likoma, (samo)parodija, ravno prav stranskih likov, dobra režija, del pa zavzame še parodija na xbox.
Paradoksalno naslovu je vse skupaj dolgo le eno uro, nekaj tudi na račun hitre montaže in razmeroma hitrega razpleta zombi problema, tako da izpade kot pilot za tv serijo (would watch). Posebnih učinkov skorajda ni, zaključne eksplozije tudi ne (kar je vsekakor bolje od zanič cgi, kot na primer pri Hyenas), nekolikanj pretiravanjo s shakycam, a pozitivni elementi upravičijo visoko oceno.
7/10
oz. po hijenski lestvici: pravkar skoteni levček. om nom nom
http://www.imdb.com/title/tt1930434/
Wrestling legenda Al Snow se tokrat udinja kot najemniški morilec in mora skupaj s partnerjem delati nadure, obenem pa sfolgati še družinsko življenje; odstrel lokalnih mamilašev in nezemeljsko tentaklastih zombijev mora tako sovpadati z nabavo darila (ybox720), torte (z dodatkom zombi krvi) ino klovna (lokalni brezdomec, ki občasno ve za samega sebe) za rojstnodnevno zabavo.
Trailer za tale direct-to-video Z izdelek obeta zadovoljivo B akcijo z dodatkom humorja, dejanski film pa je presenetljivo celo boljši od pričakovanega. Klasična zombi akcija, sirasti dialogi z dobro dinamiko med obema glavnima likoma, (samo)parodija, ravno prav stranskih likov, dobra režija, del pa zavzame še parodija na xbox.
Paradoksalno naslovu je vse skupaj dolgo le eno uro, nekaj tudi na račun hitre montaže in razmeroma hitrega razpleta zombi problema, tako da izpade kot pilot za tv serijo (would watch). Posebnih učinkov skorajda ni, zaključne eksplozije tudi ne (kar je vsekakor bolje od zanič cgi, kot na primer pri Hyenas), nekolikanj pretiravanjo s shakycam, a pozitivni elementi upravičijo visoko oceno.
7/10
oz. po hijenski lestvici: pravkar skoteni levček. om nom nom
Saturday, February 23, 2013
Hansel & Gretel Witch Hunters
Hansel & Gretel Witch Hunters
http://www.imdb.com/title/tt1428538/
Priredbe klasičnih pravljic so spet v modi; 2005. leta sta uletela relativno posrečena Brata Grimm, Sneguljčica je lansko leto trpeče zmedeno poskušala v epskem žanru, prihaja še Jack the Giant Slayer, po dveh neposrečenih tlačenjih neprimernih likov v fantazijske klavščine, kar sta bila Raven in Abraham Lincoln: Vampire Hunter, pa se bosta v preganjanju beštij preiskusila še Janko inu Metka in poskusila pregnati spomine na sladkosnedno zlorabo iz otroštva (proto-Inzulin pomaga samo v določeni meri in ostaja neizkoriščen subplot).
Liki so morda nekolikanj površno in prekratko predstavljeni v začetnih flashbackih, kar je za ponarodelost fabule bržkone kar primerno, hkrati pa origin štorija tako ne zabaše polovice filma, kot na primer pri zadnjem Pajkomožu in se lepo dopolnjuje z odkrivanjem čarovniških nakan in njih skupno preteklostjo.
Veščoloca(tm) v podobi Gemme Arterton in Jeremyija Rennerja, ki sta se očitno odločila monopolizirati trg akcijskih likov, v slogu rosomahovega Van Helsinga premoreta steampunk oborožitev s samostreli na čelu, v strasnki vlogi tako kot pri Bratih Grimm nadleguje Peter Stormare, vodilna vešča pa namesto v milfasti podobi Famke Janssen preveč časa preživi v slabem makeupu, ki so mu superiorne že naključne cosplayerke in udeleženke pustnih povork. Enako velja za njene pribočnice, ki so neizkoriščene, tako kar se tiče čarovništva kot akcije same, vse preveč pa je preganjanja z metlami po gozdu, ki kljub napredku tehnologije spominja na lov z brzci na Endorju iz VI. epizode Star Wars.
Osnovni plot je pobran iz Bratov Grimm in še bolj preprost, nekaj globine se skuša vnesti s twisti, a na koncu glavna lika pri poznavanju čarovniške nomenkalture izpadeta kot amaterja, vešča pa je že domala dobesedno sleherna deklina, od mame do lokalne dekline, tako da sem pričakoval, da bo tudi Metka posegla po urokih.
Da upraviči svojo R oznako, film variira od Herkul/Xena campy dialoga (neko usklajenost glede naglasov likov bi lahko dosegli) do fucking nepotrebnega preklinjanja in distraction golote, plastična akcija se meša z gorom in eksekucijami. Nič posebno pretresljivega in pretencijoznega, dobrega ali slabega, le zadovoljiv popkorn film.
6,5/10
Sunday, February 17, 2013
Bullet to the Head (2013)
Bullet to the Head
http://www.imdb.com/title/tt1308729/
Začetek tega leta je prinesel par novih b-akcijad; medtem ko je Stathamov 'Parker' šodrasto zanič, Arnoldov 'Last Stand' nič posebnega, Willisovega zadnjega Pokončnega umiranja pa še nisem utegnil videti, za Stallonejev izdelek velja, da je zgledno sirast predstavnik svoje zvrsti in nepretencijozno vdela vse poglavitne elemente, ki so potebni za spodoben približek klasičnim streljankam iz 80. in 90-ih.
Priletni najemniški morilec in azijatski policist v slogu 48 ur skleneta zavezništvo in odvozlavata načrte afriškega kingpina, ki premore spodobne pribočnike; od mid-level bossa, ki z ekspozicijskim dialogom Pove vse(tm), kupa najemnikov in podkupljenih policistov, do proper nestabilnega glavnega henchmana v podobi gorostasnega Momoe, ki v končnici poči delodajalca in polovico spremstva ter poskrbi za končni obračun s snetimi gasilskimi sekirami.
Buddy-buddy dinamika je izpeljana dokaj uspešno in med drugim poskrbi za kup enovrstičic in moralnega preigravanja ter par nepričakovanih zasukov; Stallone je za razliko od Švarcija še vedno alpha as fuck, korejski kolega pa pokrbi tudi za bonus točke, ker se pri akciji ne zateka h klišejskemu kungfu pretepanju. Fabula okoli glavnega antagonista bi bila lahko sicer bolje razdelana, a to niti ni tako pomebno, saj služi le za podstav doživeti strelski in pretepaški akciji, kjen ne manjka barvitih eksplozij, domišljenih prizorov in headshotov, a se pri tem film ne zateka h slowmotionu, pretiranemu cgiju ali ostalim novodobnim balastom, marveč ponudi konkretno neolepšano karnažo.
6,7/10
http://www.imdb.com/title/tt1308729/
Začetek tega leta je prinesel par novih b-akcijad; medtem ko je Stathamov 'Parker' šodrasto zanič, Arnoldov 'Last Stand' nič posebnega, Willisovega zadnjega Pokončnega umiranja pa še nisem utegnil videti, za Stallonejev izdelek velja, da je zgledno sirast predstavnik svoje zvrsti in nepretencijozno vdela vse poglavitne elemente, ki so potebni za spodoben približek klasičnim streljankam iz 80. in 90-ih.
Priletni najemniški morilec in azijatski policist v slogu 48 ur skleneta zavezništvo in odvozlavata načrte afriškega kingpina, ki premore spodobne pribočnike; od mid-level bossa, ki z ekspozicijskim dialogom Pove vse(tm), kupa najemnikov in podkupljenih policistov, do proper nestabilnega glavnega henchmana v podobi gorostasnega Momoe, ki v končnici poči delodajalca in polovico spremstva ter poskrbi za končni obračun s snetimi gasilskimi sekirami.
Buddy-buddy dinamika je izpeljana dokaj uspešno in med drugim poskrbi za kup enovrstičic in moralnega preigravanja ter par nepričakovanih zasukov; Stallone je za razliko od Švarcija še vedno alpha as fuck, korejski kolega pa pokrbi tudi za bonus točke, ker se pri akciji ne zateka h klišejskemu kungfu pretepanju. Fabula okoli glavnega antagonista bi bila lahko sicer bolje razdelana, a to niti ni tako pomebno, saj služi le za podstav doživeti strelski in pretepaški akciji, kjen ne manjka barvitih eksplozij, domišljenih prizorov in headshotov, a se pri tem film ne zateka h slowmotionu, pretiranemu cgiju ali ostalim novodobnim balastom, marveč ponudi konkretno neolepšano karnažo.
6,7/10
Saturday, February 16, 2013
Saturday, February 09, 2013
The Phantom Job
Iskanje dela je tudi ob redni zaposlitvi, resda za določen čas, skorajda vsakodnevno opravilo. Različni internetni portali na čelu z onim zavoda za zaposlovanje so pri tem v določeno pomoč, a sem v zadnjem času zapazil določeno anomalijo. Razpisano delovno mesto je še isti dan skrivnostno izginilo s seznama prostih mest, kakor da ne bi bilo sploh nikoli objavljeno. Konkretno sem takšno dogajanje opazil dvakrat v roku enega tedna, tako da si sedaj vsako relevantno razpisano delo vedno natisnem v papirnati obliki in nato v miru pošljem prošnjo.
Sunday, February 03, 2013
Silent Hill - Revelation
Silent Hill - Revelation
http://www.imdb.com/title/tt0938330/
Zima prihaja, lej, ko sneži. Em, v bistvu je samo pepel.
Prvenec je bil ena redkih res posrečenih priredb video iger, tako kar se tiče zgodbe, igralcev in splošne horror izvedbe, tole nepotrebno nadaljevanje pa po nepotrebnem razteguje v prvem delu lepo zaključeno zgodbo, s hitrim flashbackom na začetku povrne en lik ter vpelje nov zaplet, ki bi moral biti že zdavnaj rešen. Gre za adaptacijo igre Silent Hill 3, a je na trenutke fabula tako zmedeno predstavljena, da spominja na Prometeja.
When you see it, you'll shit bricks.
Kljub nekolikanj nižjemu proračunu obiljuje znanih gostujočih igralcev v stranskih vlogah, nekateri so prisotni dobesedno le za eno samo sceno, za nekatere pa sem ugotovil šele v odjavni špici; ne tolikanj zaradi uspešne maske, kot zaradi pomanjanja prizorov, v katerih bi bili. V semi glavnih vlogah sta dva člana serije Game of Thrones, ki pa, *spoiler* paradoksalno, tukaj oba preživita, četudi bi si vsaj eden od njiju za svoje poskuse igranja prislužil obisk Piramidoglavca(tm).
Slednji je kakopak prisoten, kakor tudi lepa horda ostalih fetišistično izprijenih beštij, od kripi klovnov, cgi pajka do klasičnih sester, in poskrbi za končni spopad z vodilno antagonistko, ki nekolikanj spominja na tretjo sestro iz Hell Boy 2. Žal pa se film preveč zateka k jump scare prizorom, ki so ob obilici omenjenih pošasti povsem nepotrebni.
Shit just got real
Prva polovica filma se lepo dopolnjuje in spominja na potovanje po stopnjah v slogu video iger, nato pa konec pride prehitro in predvsem preveč nerazloženo in na hitro spacano, kar ob neprepričljivi igri in dialogu hitro niža končno oceno.
6,4/10
http://www.imdb.com/title/tt0938330/
Zima prihaja, lej, ko sneži. Em, v bistvu je samo pepel.
Prvenec je bil ena redkih res posrečenih priredb video iger, tako kar se tiče zgodbe, igralcev in splošne horror izvedbe, tole nepotrebno nadaljevanje pa po nepotrebnem razteguje v prvem delu lepo zaključeno zgodbo, s hitrim flashbackom na začetku povrne en lik ter vpelje nov zaplet, ki bi moral biti že zdavnaj rešen. Gre za adaptacijo igre Silent Hill 3, a je na trenutke fabula tako zmedeno predstavljena, da spominja na Prometeja.
When you see it, you'll shit bricks.
Kljub nekolikanj nižjemu proračunu obiljuje znanih gostujočih igralcev v stranskih vlogah, nekateri so prisotni dobesedno le za eno samo sceno, za nekatere pa sem ugotovil šele v odjavni špici; ne tolikanj zaradi uspešne maske, kot zaradi pomanjanja prizorov, v katerih bi bili. V semi glavnih vlogah sta dva člana serije Game of Thrones, ki pa, *spoiler* paradoksalno, tukaj oba preživita, četudi bi si vsaj eden od njiju za svoje poskuse igranja prislužil obisk Piramidoglavca(tm).
Slednji je kakopak prisoten, kakor tudi lepa horda ostalih fetišistično izprijenih beštij, od kripi klovnov, cgi pajka do klasičnih sester, in poskrbi za končni spopad z vodilno antagonistko, ki nekolikanj spominja na tretjo sestro iz Hell Boy 2. Žal pa se film preveč zateka k jump scare prizorom, ki so ob obilici omenjenih pošasti povsem nepotrebni.
Shit just got real
Prva polovica filma se lepo dopolnjuje in spominja na potovanje po stopnjah v slogu video iger, nato pa konec pride prehitro in predvsem preveč nerazloženo in na hitro spacano, kar ob neprepričljivi igri in dialogu hitro niža končno oceno.
6,4/10
Thursday, January 31, 2013
Subscribe to:
Posts (Atom)
