Kyushu Basho 2013 Recap

Yokozuna Harumafuji (14:1) je osvojil še svoj 6. turnir, potem ko je v končni borbi zadnjega dne premagal drugega yokozuno Hakuhoja. Slednji si je jun-yusho razdelil z ozekijem Kisenosatom, ki je premagal obe yokozuni in edinega dejavnega ozekija, a dropnil zmago proti Miškotu že tretji dan in tako ostal brez možnosti za morebitni playoff. Zanimivo, Kisenosato je pobral svoj 5. jun-yusho, 4. zaporedni in bil vedno boljši od ene yokozune, a nikakor ne zmore koraka dlje in napredovati v yokozuno, čeprav slednje zadnje čase redno premaguje.

Kakuryu je bil standarndo solidno neopazen, preostala dva ozekija pa sta se zavoljo poškodb rok umaknila že na samem začetku; Kotoshogiku je zmogel celo eno zmago in se umaknil tretji dan, Kotooshu mu je sledil dan kasneje, slabo bero Sadogatake heye pa je dopolnil še Kotoyuki (4:3:8), ki je bil prav tako kjuyo. Kotooshu je bil že tokrat kadoban in bo posledično ob ozeki rank, Kotoshogiku bo kadoban januarja, Kotoyuki pa znabiti lahko pade nazaj v juryo. Takisto se je predčasno umaknil zaradi poškodbe noge vedno upehani in tokrat zelo solidni Masunoyama (6:5:4).

Ob manju ozekijev je bil masaker nad nižjim sanyakujem in M1-M5 tolikanj manjši; Tochiozan in Okinoumi sta izvlekla minimalni MK (7:8), vedno bojeviti Shohozan (4:11), Goeido, ki je nekaj časa upal na ozeki run, pa je bil na koncu 8:7, čeprav je premagal tudi denimo Kisenosata. Myogiryu in Toyonoshima bosta z KK napredovala v sanyaku poziciji, povsem failal pa je Takayasu in zbral le 3 zmage.

Sredino makuuchi lestvice so dobro zastopali Bolgar Aoiyama (10:5), Ikioi (11:4) in Chiyotairyu (11:4); slednja sta pobrala tudi sansho nagradi. Chiyotairyu je bil zelo uspešen kljub poškodbi in operaciji oči. Tolikanj bolj pa je poškodba ponagajala Endu, ki pred turnirjem skorajda ni imel pravega treninga in bi ob optimalni pripravljenosti zmogel še kaj več od (6:9). Egipčan Osunaarashi je imel soliden debi in v zadnji borbi proti Brazilcu Kaiseju (7:8) tudi možnost za MK, a je prepogosto umanjkalo moči na sami tawari, ko je imel nasprotnike že skoraj premagane. Bržkone se seli nazaj v juryo, enako nekdanji rekorder Jokoryu, ki v najvišji konkurenci ni več tako zmagovit.

Juryo yusho je pobral Chiyootori (13:2), poleg njega pa bo v makuuchi divizijo januarja zagotovo napredoval tudi prvi rikishi iz exTakanohana heye, Takanoiwa (8:7).

Skupaj vzeto, zaspan turnir s slabim hatakikomi-sumom, številnimi poškodbami in parimi zanimivimi finalnimi borbami, ki so spet prinesle mongolskega zmagovalca in domačega osmoljenca.

Yusho:

Makuuchi: Harumafuji (14:1)
Juryo: Chiyootori (13:2)
Makushita: Tosayutaka (7:0)
Sandanme: Hochiyama (7:0)
Jonidan: Keitenkai (7:0)
Jonokuchi: Kotoninsei (7:0)


Sansho:

Kantosho (Faitan spirit): Ikioi (11:4)

Ginosho (Tehnika): Chiyotairyu (11:4)

Supercade Online Casuals, part 6

Dudley Session in par rund SSF2T

Supercade Online Casuals. part 5

Enourna interkontinentalna seansa;

Gallowwalkers & Kill 'em All

Gallowwalkers
http://www.imdb.com/title/tt0829176/

Podžanr 'nemrtvih kavbojev' je zadnja leta popularen, a je večina izdelkov podpovprečnih (npr. Bloodrayne 2, Priest, Jonah Hex, Dead in Tombstone, Lone Ranger) nič drugačen pa ni niti tale zadnji Snipesov dtv šodr, kjer je njegov akcijski potencial bolj ali manj neizkoriščen in več časa prepušča pribočniku, ki mu pomaga v boju zoper dežurno tolpo, ker je Snipesov lik bojda preklet in posledično njegove žrtve oživijo. Lepo in prav, ampak to se lažje izve iz sinopisa, kot pa iz samega filma, saj je skorajda neobstoječa reap revenge zgodba z dodatkom nemrtvih predstavljena sila luknjasto oziroma sploh ne.

Mešanje klasičnih špageti vestern motivov z animejsko predstavitvijo in podpovprečnim dialogom da lahko samo najnižjo možno oceno in spominja na nekatere slabše izdelke Uveja Bolla (ampak to je skorajda že žalitev slednjega).

Elephant Anus/10



Kill 'em All
http://www.imdb.com/title/tt1928335/

Kup sirastih DTV akcijad je posnetih v vzhodni evropi, stopničko bolj desno pa je Tajska; Za vsak Elephant White sledi kakšen Lazarus Papers in za vsak Raid kakšen Kill 'em All.

V slogu Žage ali Condemned se skupina najemnikov znajde zaprtih v sobi, kjer se morajo pod nadzorom campy-as-fuck shang tsunga boriti med sabo; za razliko od nekaterih odličnih tajskih pretepačin in kljub udeležbi Tim Mana pa je akcija malodane generična in daleč od tiste iz npr. Raida, liki pa klišejski in vzeti naravnost iz pogrošne arkadne pretepačine, tako da je vnaprej jasno gdo bo preživel. Zgodbe skorajda ni, nizek proračun pa se kaže na lesenih igralcih, manjku prizorišč in kanonfutrastih nasprotnikih. Zadostuje le ogled posameznih pretepaških scen na youtubu.

Blood and Bone/10

Hammer of the Gods

Hammer of the Gods
http://www.imdb.com/title/tt2193418/

I LIEK ARSEHOLES. DOBESEDNO

Ne gre za mockbuster, ki bi se šlepal na najnovejši Marvelov Thor 2 (btw, Asylumov Almighty Thor je bil superioren blocbusterski uspavanki), niti ne za istoimenski tv film http://www.imdb.com/title/tt1260572/, ki vključuje volkodlake, marveč za bolj realistično in počasno avanturo v slogu tv serije Vigings. CGI nadnaravnosti ni sploh, fabula pa se plete okoli družinskih zdrah in nasledstva, saj se libralni Steinar (ne nepodoben vodilnemu liku iz Vigings) po kraljevem nalogu s kolegi odpravi v britansko divjino v slogu starorimskega Eagle iskat starejšega brata (ki je vmes začel incestuozno kanibalski kult pod skalco), se otepa pokristjanjevalskih domačinov in vraževerja soborcev ter nenazadnje sreča tudi Toma Bombadila in njegovo slovenko (beri: umazano sužnjo).



TFw NO QT3.14 KRŠENICA

Nabor igralcev je razmeroma posrečen, saj sta vsaj dva prisotna tudi v Vikings (Clive Standen igra sploh zelo sličen lik), Alexandra Dowling je Roslin Frey iz Game of Thrones serije, še eden od podpornega moštva pa se je udinjal v A Viking Saga: The Darkest Day. Umirjen tempo prekinjajo realistično krvavi obračuni in dobršna mera neizrekljivosti, celotno popotovanje od litije do čateža čez britansko pokrajino pa spomni na LOTR, le da z manj hobifagov in slowmotiona, soborci pa cepajo v pravomoških bojih, dočim je romanca na stranskem tiru. Na začetku sicer rešijo lokalno obsojeno veščo, a mrha radi zblojenosti po hitrem postopku faše s sekiro, tako da je z izjemo sopotne kršenice večji povdarek na družinski drami starogrških razsežnosti, ki doseže vrh v bratskem obračunu (vstavi poljuben wrestling dovtip glede Steiner Bros), posamezne nekolikanj samozadostne odseke pa lepo povezuje izvrten soundtrack.


Looks like it's time to oil up


Horse Lasagna/10

Supercade Online Casuals, part 4

Outpost 3

Outpost 3: Rise of the Spetsnaz
http://www.imdb.com/title/tt2241403/

Za uvod se spomnimo povprečnega marvelovega filma Stotnik Amerika, ki je v celoti služil zgolj kot tie-in Avengerjev in si z njimi delil nazanimivo fabulo o energijsko/tehnološkem orožju, za pastorko pa sabo vlekel supervojake in nazieksploatacijo. Slednje je kot minimalni standard prisotno tudi v tretjem filmu iz Outpost serije, ki bi ob starejši in/ali bolj mainstream franšizi zagotovo postal reboot, tako pa je po zmedeno zaspanem drugem delu Black Sun zgolj nepotreben prequel; ne zgodbovno ne karnažno pa ne prinaša nič novega.

Po preverjenem klasičnem plotu skupinica ruskih specialcev (Thor's Hammer (heh)) v času 2 s.v. naleti na bunker sredi gozda, kjer nacisti uganjajo neizrekljivosti v iskanju postopka za izdelavo supervojakov. Chavo Guerrero in Pero Antić skupaj z drugimi najprvo v klasični partizanski akciji opravijo s konvojem, so nato zajeti in si celico delijo s Kapitanom Rogersom (heh), s pestmi obračunajo s protozombiji, ki so bolj ali manj samo preobraženi vojaki, saj edini pravi zombi služi kot patruljin pes slednik, postrelijo lepo število normalnih soldatov in skušajo pobegniti iz bunkerja.

Bolj kot za horror ali ekspoatacijo gre tokrat za klasičen vojni film/beg iz zapora, v primerjavi s prvencem, kjer so markantni najemniki branili bunker pred iddqd sovragi, so beštije tokrat slabotne in služijo skoraj izključno kot kanonfuter, karnaža pa ni kaj posebej nazorna, eye gauge fatality izvzemši. Predstava vodilnih likov je sprejemljivo odigrana, saj gre večinoma za generično strelsko in pretepaško akcijo akcijo v medlih rjavozelenih tonih. Za razliko od Frankenstein's Army manjka domišljije pri kreiranju beštij. Ostane upanje, da bosta Dead Snow 2 in 4th Reich boljša.

Blood and Bone/10

Dead in Tombstone & Zombie Hunter

Medtem ko čakam na Machette Kils, ki je poleg Escape Plana edini preostali letošnji film, ki ima potencial za lestvico best of 2013, sem pogledal dva letošnja izdelka z Dannyem Trejom. Možakar ima denimo na imdb kopico projektov pri katerih sodeluje, bodisi kot glavni lik (glej npr. Bad Ass, btw, drugo leto sledi nadaljevanje) bodisi kot skorajda brezimni pribočnik, ki umre po enem prizoru (glej npr. Sushi Girl), takšna pa sta tudi ta dva konkretna eksploatacijska filmčka, ki nista nikakršen filmski presežek, a služita kot dober grindhouse parček.



Dead in Tombstone
http://www.imdb.com/title/tt2268419/

Bandit sklene dogovor s hudičem in ročno odstrani člane bivše tolpe, ki so ga ubili, ob strani pa reši še zemljiški spor okoli lokalnega rudnika. Kljub klasično lagodni predstavi Treja so ostali liki enodimenzionalni,
Mickey Rourke kot hudič neizkoriščen, enako Dina Meyer kot članica lokalnih upornikov. Nemrtvi kavboj kljub Spawnastemu scenariju ne premore kakšnih posebnih moči, in čeprav je film manj razvlečen kot denimo sodobnik Lone Ranger in manj zaspan kot zadnji Riddick, mu manjka nekaj potrebnega žmohta, klasičnih enovrstičnic, predvsem pa dostojnega zlobca, kar ne vodja tolpe ne hudič žal nista. Strelska akcija je pa na ravni popoldanskega vestrna, čeprav uvodna montaža s predstavitvijo posameznih članov bande, ki rešijo Treja pred eksekucijo, obeta več dinamičnosti.

Hippo Entrails/10


zombie hunter
http://www.imdb.com/title/tt2446502/

Mešanica Mad Maxa in Resident Evil 3, kjer se samotni lovec na dežurne zombije združi s skupinico preživelih in se skozi horde pobitij beštij prebija od litije do čateža. Sirasti dialogi, klišejski liki, ki vključujejo dežurno hotnico, rednecke, qt3,14 in nenazadnje zagmašno odetega Treja, ki tokrat vihti sekiro in podleže cgi Hell Demonom, ki so poleg morilskih klovnov edini količkaj nevarni nasprotnik. Tipična grindhouse prezentacija zombi pobijancije, superiorna zadnjim RE sequelom.

Goodie Bag of Crap/10

Short Story 37: Solinar

Mortal Kombat Legacy S02

Mortal Kombat Legacy S02


ROUND 2, FIGHT

Druga sezona webserije počasi nadaljuje bolj realistično (beri: no fun allowed) zastavljeno pretepaško zgodbo, ki lahko služi tudi kot nadaljevanje izvirnika (Annihilation se lahko pozabi), vpelje se nekaj novih likov, zamenja se nekaj igralcev, sama zgodba pa se komaj kam premakne; že res, da se končno celo začne turnir, ki odloča o usodi planeta in se razloži izvor posebnih moči v obliki fireballov ipd., a za to so potrebovali dve sezoni, pa še sedaj je borb le za vzorec (Liu Kang vs karaoke-tolpa, Kenshi vs Ermac, Johhny Cage vs Kitana vs Mileena, Johnny Cage vs Evil Ryu, em, Liu Kang), večina časa pa je namenjena (nepotrebnim) zgodovinskim utrinkom posameznih likov.



FLASHBACKS, FLASHBACKS EVERYWHERE

Ne samo, da se vsak 8 minutni del začne z 1 minutnim povzetkom predhodnika, konča pa z napovednikom nadaljevanja, kar je povsem nepotrebno, glede na to, da je bilo vseh 10 delov druge sezone objavljenih istočasno, večina časa posamezne epizode je namenjena flashbackom, ki predstavijo ozadje oz. zgodovino posameznih likov; borba med Ermacom in Kenshijem pa je poleg tega še enkrat prikazana iz drugega povja.

Odseki s Kitano in Outworldom so bili najbolj weak že v prvi sezoni, tokrat jih rešuje zgolj in samo Cage, ki se po zamenjavi igralca, bolj kot z borilnimi veščinami, izkaže z igralskimi sposobnostmi in vnese nekaj campy zabavnosti, ki jo na drugi strani greni svetoboljni Liu Kang, ki je jezen na Kung Laoa in sploh ves svet, tako da ga Shang Tsung, ki ga spet igra CHT, spravi na stran zavojevalcev.

Mlačno in razvlečeno, za tiste, ki namesto igranja igre raje berejo char biote.

Blood and Bone/10

Supercade Online Casuals, part 3

Frankenstein's Army

Frankenstein's Army
http://www.imdb.com/title/tt1925435/


Medtem ko čakamo na Outpost 3: Rise of the Spetsnaz je čas za ogled še enega primerka eksploatacijskega podžanra, nazi zombijev, dasiravno bi v obravnavanem primeru lahko šlo tudi za commie eksploatacijo v stilu partizanskih filmov.

V ospredju je tokrat enota sovjetskih vojakov, ki uleti na okopirano območje in naleti na pošastne eksperimente dehtarja, ki po zgledu Frankensteina skupaj deva takšne ino drugačne zombibote; beštije tokrat niso klasični nazi zombiji, preprosti nemrtvi in/ali duhci, ki bi napadali živelj v čast Hitlerja, marveč privatna vojska zblojenega genija, katerega znanstvenih disertacij se želijo polastiti obe vojskujoči se strani.



Navkljub mizernemu proračunu so se ustvarjalci zelo potrudili in se odpovedali zanič cgi nakazam (kakršnim smo bili priča npr v R.I.P.D.), kar bi bila lažja pot v stilu mnogih syfy/asylum produktov, tako da so zombiji samosvoje pojave, steampunkovsko spojeni robotki, ki odkazujejo na Silent Hill. Počasno in okorno uletavajo iz vseh smeri, težka oklepi in wolverinovsko pripojena orožja pa karnažno opravijo z večino partizanov. Le-ti ne končajo zgolj v jami, marveč so ponucani tudi za naslednje frankensteinske produkte.

Found-footage gimmick sprva v okolju II. svetovne vojne deluje sicer nekolikanj čudno in okorno, a se z razvojem zgodbe počasi izkaže njen pravi namen, ki ni le komunistična propaganda, veliko pa doda k vzdušju. Začetek je malček počasen in sprva niti ne pričakujemo česa posebnega, ko pa uletijo prve absurdne nakaze se začne neprestana akcija, kjer se skupinica prebija hodnikih in rovih, dodaten klavstrofobični žmoht vsemu pa daje prvoosebni pogled skozi kamero vsakokratnega snemalca; kot da bi igrali Doom, em, Wolfenstein brez orožja. Potikanje po klavnici ob spremljavi klasične glasbe zna biti srhljivo tudi brez 'bu' elementov.


y, halo thar

Kdo bi lahko stal za neizrekljivostmi, se sprašujejo generični junacje na začetku, zagotovo grdigrdi Nemci, a resnica je, da so žrtve na obeh straneh, ponucana trupla prav tako, Rusi pa kažejo celo večjo vnemo po pridobitvi dohtarjevih skrivnosti. Končnica postreže sicer z nepotrebnim 'haha, ohwow' trenutkom, ko se skuša spojiti polovici možganov nazija in komunista, kar je nekje na ravni mechaHitlerja iz Nazis at the Center of the Earth (mockbusterja Iron Skya, ki pa premore originalno zgodbo, dobro mero torture porna in nekaj šodrastih cgi trenutkov).

Izvedba minimalne zgodbe je nadpovprečna, kostumografija pošastkov domiselna, v minus pa jim štejem da TallMan nakaza s posterja ni prisotna v večji količini.


Goodie Bag of Crap/10

Webcomic: Chubby Bunny 06_03

I Spit on your Grave 2

I Spit on your Grave 2
http://www.imdb.com/title/tt2537176/


YOU DON'T UNDERSTAND MODELING INDUSTRY

Spet smo ga fasali; odličen direct-to-video sequel, namreć, izpod rok istih, ki so poskrbeli že za uredu remake klasične staroste rape ino revenga eksploatacijskega podžanra. Zapohane rednecke tokrat zamenjajo izitrjenci iz vzhodnega bloka, ki furajo artfagish usluge za wanabe manekenke. Ena teh je tudi kjut natakarica v podobi Jemme Dallender (, ki btw malček spominja na Emilio Clarke, medtem ko je Sarah Butler iz enice nalikovala na mlajšo Bridget Regan iz Legend of the Seeker serije; mogoče pa imajo producenti določen fetiš, hmm), ki doživeto ino realistično odigra svojo vlogo, vključno s full frontalom ino histeričnim dretjem. To bi ji bilo lahko kakopak prihranjen, če bi jih na fotoshootingu pokazala.



White penis is shown. Never erect though.


THE REAP NEVER STOPS

Po prvem ogledu se mi je sicer zdelo, da ima tokrat film drugačno razmerje med 'rape' in 'revenge' scenami, a je ponovni ogled, v raziskovalne namene, kakopak, dal dokaj podobno sliko kot predhodnika;

rape revenge ratio

OG 20-50 1.40 min
1 40-50 1.44 min
2 20-50 1.43 min

Remake je z reap sceno čakal skoraj tričetrt ure, pri ostalih dveh pa jih faše že po dobrih dvajetih minutah, nekje na polovici filma pa se začnejo povračilni ukrepi; vsekakor so imeli tu filmarji boljši občutek za tempo in razporeditev prizorov, kot pa npr. pri Man of Steel, kjer bi lahko prvo uro izrezali, pa ne bi nihče ničesar pogrešal.

Neizrekljivosti se tako kar ne nehajo, saj pretepeno deklino zadrogirajo in prepeljejo v Bolgarijo, (lahko bi bilo sicer še huje in bi se zbudila v slOVENiji), jo nudijo lokalnemu tajkunu z električnim fetišem, nakar živo zakopljejo. V primerjavi s predhodnikoma je kar nekaj dela na strani zgodbopisca, da glavno junakinjo ohrani med živimi, saj se zloraba kar ne neha. Zato pa je maščevanje tolikanj slajše, dasiravno v določenih segmentih preveč nahitro izpeljano. Vpliva Saw franšize ni čutiti, dva silneža pak končata v scatoloških vodah; eden podleže od feseca okuženim ranam, drugi pa utopitvi v wc školjki; tretje jajc je kakopak prišparano za končni obračun. Medtem ko je prvi del brutalno realističen, pa v drugem delu deklina relativno lahko opravi s svojimi mučitelji, kar v kombinaciji z zadnjim prizorom napeljuje na pomisel, da je bilo krvavo maščevanje zgolj v njeni glavi.

Kakor nadaljevanje v kakovosti zaostajajo za prvenci (glej npr. Hostel), pa IsoYG2 nadgradi predhodnici, doda primerno mero surovosti, a ne preide v torture pron vode, igra vseh igralcev, pa je na zadovoljivi ravni.


Horse Lasagna/10

Webcomic: Chubby Bunny 06_02

SkyCraper

SkyCraper
http://www.imdb.com/title/tt0114467/


Nekaj časa sem se držal pravila, da gledam samo filme, kjer se glavna igralka sleče, nekaj mesecev je to delovalo, a me je to omejilo na eksploatacije iz 70ih, scifi/fantasy produkte 80ih in b-akcijade 90ih; predstavnik slednjih je tokratni Die Hard klon z ženskim glavnim likom v obilno zaobljeni podobi Anna Nicole Smith; pilotka potnišega helikoptarja vs dežurni teroristi.

Žal gre pri softcore 'igralkah' in playboyevih zajčicah ponavadi za primer 'worst of both worlds;' podpovrečene oziroma nične igralske sposobnosti, katerih višek je proto-duckface, poleg tega pa se niti ne razgalijo ne docela. Skyraper tako vsebuje vsaj dve neumestni in predolgi softcore sceni, očitno dodani za potrebe širšega ciljnega občinstva. TBH bi njena vloga bolj pasala kakšnemu povprečnemu b-avanturniku(tm)npr. Brianu Bosworthu ali Garyu Danielsu; mož policist uleti v akcijo po pol ure in dela družbo zgolj kot nepotrebni oproda.


dat ass

Zaplet rotira okoli skupine najemnikov, ki hoardajo elektronske elemente za satelitski sistem or smtnh; dejansko je njihov končni cilj megleno zastavljen, k temu pa doprida tudi chaotic evil glavni zlobec Fairfax (Charles M. Huber), ki narandom citira Shakespeara, po campfactorju dosega M.Bisona iz Street Fighterja, trola policiste in odsteljuje poslovne partnerje. Pribočniki so lep kolaž klišejev; od dolgolasega računalničarja, dekline z bazuko, jamajčana, bodibuilderjev do lookalika wrestler Stevia Richardsa in 1993 K-1 World Grand Prix Champa Branimirja Cikatića kot Zarkova.



Ker gre za direct-to-video izdelek, obiluje eksekucij talcev, headshotov, prizorov okusno razgaljene zgoraj omenjene zaobljenke (žal igralsko netalantirane), eksplozije ne izostanejo, kakor tudi ne zajetno število padcev z višine; nenazadnje se le vse dogaja v nebotičniku. Sirasta akcija takorekoč sama drži pokonci cel film, svoje dodat tudi Fairfax, razočara edino končni obračun na vrhu stavbe, kjer sem pričakoval klasičen zaključek s helikopterjem, kot veleva nenapisano pravilo filmskih akcij iz 90ih in streets of rage&co pretepačin.


Horse Lasagna/10

Modeli demokracije

Oni dan sem na starih disketah med drugim našel pričujočo seminarsko na temo modelov demokracije.

Europa Report

Europa Report
http://www.imdb.com/title/tt2051879/

ALL THESE WORLDS
ARE YOURS EXCEPT
EUROPA
ATTEMPT NO
LANDING THERE

Nekoč je človeštvo potovalo na Luno, imelo vesoljski raketoplan in nadzvočno potniško letalo; vse to je zdaj le še nostalgična ostalina prejšnjega tisočletja (tudi dinozavri so bili dojemani kot orjaški plazilci plenilci in neoperjeni mrhovinarji), dandanes pa je za iluzijo demokracije in tiranijo manjšine pretententski mir dosežen na
račun svobode, edini 'napredek' pa je na področju IT. Jokat sn se začel.

Pravi tehnološki, še posebno vesoljski, napredek je spet v rokah zasebnikov, kar je tudi počelo konkretnega neodvisnega filma, kjer zasebno financirana odprava odleti na Jupitrovo luno Evropo, med potjo izgubi zvezo z Zemljo, se spoprijema z različnimi tehničnimi težavami in išče morebitne znake življenja, kar je vzeto naravnost iz 2010: Odiseja 2, žal pa za razliko od sodobnic, kot so Moon in Oblivion, ne doda svojih izvirnih elementov.

Zgodba oziroma manjko le-te je podana slogu kvazi-dokumentarca, kjer se izseki statičnih posnetkov iz vesoljkega plovila dopolnjujejo z izjavami znanstvenikov, vodij projekta in tudi eno izmed članic odprave, kar daje v kombinaciji z časovno pomešanimi in nepovezanimi prizori, napačno pričakovanje, da je odprava preživela.

Found footage je tako bolj ali manj uporabljan za prikrivanje manjka zgodbe in povezanega plota, a se politično korektno sestavljana ekipa astronavtov (od igralcev je še najbolj znan Sharlto Copley) vsaj ne izgubi v BigBrother drami tipa Defying Gravity; nekolikanj sem sicer pričakoval, da se bo enemu poškodovanemu članu utrgalo v slog tretjega razdelka Sunshine, a nam je to prihranjeno. Glavne težave vesoljskih raziskovalcev so tako predvsem tehnične narave, v kombinaciji z kvazi arhivskimi posnetki pa vse skupaj izpade zelo dolgočasno in, hja, realistično. Za bonus je pridodano še nekaj alienskega življa, a česa podobnega onemu iz Appolo 18 ni za pričakovati.

Kar se tiče scifi filmov preferiram semi-realistične izdelke naprav čistim space operam in blockbusterskim podrom, tako da je pričujoči izdelek vsekakor vreden ogleda, četudi hard science (,ki je bila nekoč del vsakdana, danes pa je žal spet področje znanstvene fantazije) zna koga tudi uspavati, a vseeno ni tako dolgočasno kot na primer fanfinanciran Pioneer One ali pretenciozni Love.

Hippo Entrails/10

Webcomic: Chubby Bunny 06_01

Supercade Online Casuals, part 2