Monday, February 17, 2014
Tuesday, January 28, 2014
Royal Rumble 2014
Royal Rumble 2014
http://en.wikipedia.org/wiki/Royal_Rumble_%282014%29
Od wrestlinga redno spremljam le TNA in ROH ter občasne CZW/House of Hardcore/Extreme Rising evente, od WWE produkcije pa le NXT, medtem ko sem se ostalega wwe šodra naveličal že pred časom. Kljub vsemu sem oni dan pogledal letošnji Royal Rumble in videl, da se v pol leta ni nič spremenilo na bolje.
Komentatorska trojica topshopovsko žebra ustaljene fraze, medtem ko je več časa posvečeno prihodom/odhodo rokoborcev iz ringa kot pa dejanskim dvobojem. Le-ti so predvidljivi in zaspani, polni rest-holdov in klišejskih pac-of-dogs-mentality run-inov. zeh. Da so zmagovalci določeni je kakopak jasno, slabo pa je, da gledalec lahko domala brez napake napove zmagovalca že ob bežnem preletu napovedanih borb, če seveda ne zakinka ob tisoči borbi Orton Vs Cena.
Od petih borb je bil tag team obračun že kar na pre-showu in je bil imo skupaj s prvencem RR edini vreden ogleda. Da sta naslov pobrala part-time veterana, ki sta nazadnje naslov osvojila pred 15 leti je druga stvar.
Wyatt vs Bryan je spet poskbrbel za otročje 'yes' skandiranje publike, ob katerem te prime, da utišaš zvok, če ni na mute že zaradi komentatorjev. Po kakovosti je bila to najboljša borba večera, še posebej ker sta imela Orton in Cena dolgočasen finisher spamfest, RR pa je služil za joberje, občasne zanimive spote in predvsem izvabljanje jeze gledalcev, ki so na vsak način hoteli udeležbo in zmago Bryana.
Lesnar in Big show sta namesto rokoborbe raje izvedla enostranski obračun s stolom; mar bi raje noter vrgli Diva dvoboj, kot pa ta zmazek.
Main event je pričakovano v ospredje potisnil veterana Batisto, ki bol deloma delal v ringu, deloma pa promoviral svoje filmsko delo; denara od merchandizinga kakopak ne bo umanjkalo. Saj ne, da je bilo pred dnevi jasno rečeno, da Bryan ne bo nastopil, poleg tega pa je še izgubil obračun z Wyattom; nah, smarki so na vsak način zahtevali yes-mana. Gledalci so tako negativno reagirali na Orton/Cena uspavanko ter višek navijaškega nezadovoljstva dosegli ob koncu RR, izzvižgali najprej zadnjega nastopajočega, ki pač ni bil po njihovem okusu, nato pa še končnega zmagovalca.
Na treh borbah so slavili veterani s polovičnim delovnim časom, navdušenci pa so bili še enkrat več prikrajšani za po njihovem mnenju pravega šampijona. Saj ne, da so naslovi v wrestlingu le lišpanje ino reklama, da spravijo čez posameznega borca; Bryan imo uradnega naslova niti ne potrebuje, saj ga ima množica za svojega, na merchandizingu pa so tudi verjetno ne poznajo anti-smarkovske odločitve wwe vodstva. Tudi negativna reklama pa je še vedno reklama, kar dokazuje zadnje poročanje mainstream medijev o bogembogem Bryanu in negativnem odzivu fanov.
Če se pusti Bryana ob strani, pa je bil celoten RR skupaj vzeto slaba rokoborba in predvidljiva zgodba, kar kakopak ne zadržuje fanov od vsakotedenskega spremljanja naštancanega šodra. Vnaprejšnja določenost zgodbe in razpleta posameznih dvobojev naj bil v wrestling prinašala zanimivost in nepredvidljivost, ki bi ga ločila od pravega športa, tako pa je random dvoboj Cena vs jabroni enako zanimiv kot spremljanje Barcelone v nogometu ali Hakuhoja v sumu. za oboje vemo vnaprej, kdo bo zmagal, kako bo zmagal in tudi, da ne bo zanimivo.
Best for Business/10
http://en.wikipedia.org/wiki/Royal_Rumble_%282014%29
Od wrestlinga redno spremljam le TNA in ROH ter občasne CZW/House of Hardcore/Extreme Rising evente, od WWE produkcije pa le NXT, medtem ko sem se ostalega wwe šodra naveličal že pred časom. Kljub vsemu sem oni dan pogledal letošnji Royal Rumble in videl, da se v pol leta ni nič spremenilo na bolje.
Komentatorska trojica topshopovsko žebra ustaljene fraze, medtem ko je več časa posvečeno prihodom/odhodo rokoborcev iz ringa kot pa dejanskim dvobojem. Le-ti so predvidljivi in zaspani, polni rest-holdov in klišejskih pac-of-dogs-mentality run-inov. zeh. Da so zmagovalci določeni je kakopak jasno, slabo pa je, da gledalec lahko domala brez napake napove zmagovalca že ob bežnem preletu napovedanih borb, če seveda ne zakinka ob tisoči borbi Orton Vs Cena.
Od petih borb je bil tag team obračun že kar na pre-showu in je bil imo skupaj s prvencem RR edini vreden ogleda. Da sta naslov pobrala part-time veterana, ki sta nazadnje naslov osvojila pred 15 leti je druga stvar.
Wyatt vs Bryan je spet poskbrbel za otročje 'yes' skandiranje publike, ob katerem te prime, da utišaš zvok, če ni na mute že zaradi komentatorjev. Po kakovosti je bila to najboljša borba večera, še posebej ker sta imela Orton in Cena dolgočasen finisher spamfest, RR pa je služil za joberje, občasne zanimive spote in predvsem izvabljanje jeze gledalcev, ki so na vsak način hoteli udeležbo in zmago Bryana.
Lesnar in Big show sta namesto rokoborbe raje izvedla enostranski obračun s stolom; mar bi raje noter vrgli Diva dvoboj, kot pa ta zmazek.
Main event je pričakovano v ospredje potisnil veterana Batisto, ki bol deloma delal v ringu, deloma pa promoviral svoje filmsko delo; denara od merchandizinga kakopak ne bo umanjkalo. Saj ne, da je bilo pred dnevi jasno rečeno, da Bryan ne bo nastopil, poleg tega pa je še izgubil obračun z Wyattom; nah, smarki so na vsak način zahtevali yes-mana. Gledalci so tako negativno reagirali na Orton/Cena uspavanko ter višek navijaškega nezadovoljstva dosegli ob koncu RR, izzvižgali najprej zadnjega nastopajočega, ki pač ni bil po njihovem okusu, nato pa še končnega zmagovalca.
Na treh borbah so slavili veterani s polovičnim delovnim časom, navdušenci pa so bili še enkrat več prikrajšani za po njihovem mnenju pravega šampijona. Saj ne, da so naslovi v wrestlingu le lišpanje ino reklama, da spravijo čez posameznega borca; Bryan imo uradnega naslova niti ne potrebuje, saj ga ima množica za svojega, na merchandizingu pa so tudi verjetno ne poznajo anti-smarkovske odločitve wwe vodstva. Tudi negativna reklama pa je še vedno reklama, kar dokazuje zadnje poročanje mainstream medijev o bogembogem Bryanu in negativnem odzivu fanov.
Če se pusti Bryana ob strani, pa je bil celoten RR skupaj vzeto slaba rokoborba in predvidljiva zgodba, kar kakopak ne zadržuje fanov od vsakotedenskega spremljanja naštancanega šodra. Vnaprejšnja določenost zgodbe in razpleta posameznih dvobojev naj bil v wrestling prinašala zanimivost in nepredvidljivost, ki bi ga ločila od pravega športa, tako pa je random dvoboj Cena vs jabroni enako zanimiv kot spremljanje Barcelone v nogometu ali Hakuhoja v sumu. za oboje vemo vnaprej, kdo bo zmagal, kako bo zmagal in tudi, da ne bo zanimivo.
Best for Business/10
Sunday, January 26, 2014
Hatsu Basho 2014 Recap
Prvi letošnji sumo turnir je pod streho, kvaliteta borb pa je bila na vidno višji ravni od denimo novembrskega, čeprav je bilo tokrat kar nekaj mankajočih ali poškodovanih rikishijev.
Juryo zmago je pobral Chiyomaru (13:2) in nasledil brata, ki je zmagal novembra. Takanoyama se tokrat ne bo mogel izogniti nazadovanju v makushito, medtem ko je Kitajec Sokokurai izvlekel minimalni KK, kakor tudi Tokushinho. Dvomestni so bili še Terunofuji (12:3), Jokoryu in Azumaryu (10 zmag), ki bodo bržkone vsi marca v makuuchi diviziji. Wakanosato je bil slab (5:10), a očitno pe ne razmišlja o upokojitvi, medtem ko je Kimurayama (4:11) napovedal intai, kakor tudi nekdanji sekitori Kotokuni.
V makuuchi diviziji je Egipčan Osunaarashi po predhodnem negativnem rezultatu tokrat dosegel KK (9:6), Takanoiwa je kot prvi sumotori iz heye nekdanjega dai yokozune debitiral, a se bo z MK tudi moral posloviti nazaj v juryo, kjer mu bodo družbo delali brcajoči Tokitenku (4:11), vedno upehani Masunoyama (7:8), Satoyama (7:8), ki bi v primeru KK lahko dobil posebno nagrado za tehniko (dat ipponzeoi), in Kotoyuki, ki je bil Kyujo. Homasho prav tako ni nastopil in znabiti, da M7 pozicija ni dovolj za ohranitev makuuchi ranka.
Po Tokitenkuju sta tako v najvišji diviziji ostala samo še KazeBros špilferdirberja; Yoshi je bil tokrat celo 10:5, Takekaze pa 6:9.
Endo je bil tokrat zdrav in je takoj nakazal svoje sposobnosti ter z 11:4 pobral tudi faitan spirit nagrado; ostali dve posebni nagradi nista bili podeljeni, čeprav bi si Tochiozan (11:4) tudi kaj zaslužil, nenazadnje je upsetal dva sedanja in enega bivšega ozekija.
Še novembra 2012 je bilo 5 ozekijev, marca letos pa se lahko zgodi da bosta samo še dva. Kotooshu je status že izgubil in bi ga lahko tokrat povrnil le z 10 zmagami, zmogel pa je le minimalni KK. Kotoshogiku pred tirnirjom zaradi poškodb ni treniral, a je nato le zbral 9 zmag. Kisenosato je bil doslej vedno najboljši ozeki in se je še enkrat več pred začetkom turnirja spogledoval z yokozuna runom, kar pa je odpadlo že prvi dan s porazom proti Toyonoshimi, ki bo bržkone zasedel od K Myogiryuja (0:4:11) izpraznjeno mesto v sanyaku. Ko je že kazalo da bo resegnirano odkruzal do samoumevnega KK, pa si je poškodoval palec na nogi, kar ga je stalo parih zmag, zadnji dan pa se je zavoljo poškodbe umaknil, kar je bilo zanj prvič po 955 zaporednih nastopih. Škoda, ker bi imel proti KK in poškodovanemu Šogunu možnosti za zmago, tako pa bo marca kadoban.
V zelo okrnjeni konkurenci Kisenosatu tako ni uspel yokozuna run in mu sedaj grozi ceo izguba ozeki statusa. Tokrat na vrhu ne bi imel prave konkurence; en yokozuna se je zaradi poškodbe umaknil, enako Myogiryu, Šogun in Kotooshu sta gledala le na ohranitev svojega statusa, umirjeni Kakuryu pa razen turnirja, na katerem si je priboril ozeki naslov nikoli ni bil med vidnimi borci. No, danes je Kakuryu premagal Hakuhoja in nato izgubil v playoffu, tako da je Hakuho dobil še 28. yusho.
Wednesday, January 15, 2014
Short Story 38 Fanfiction: Star Wars Rap
Še ena kratka fanfiction zgodba, ki sem jo našel na svojem starem disku.
Saturday, January 11, 2014
Wednesday, January 08, 2014
Ninja 2: Shadow of a Tear
Ninja 2: Shadow of a Tear
http://www.imdb.com/title/tt2458106/
Za novoletne praznike si običajno prihranim kakšno filmsko poslastico; lansko leto sem si tako ogledal Man With the Iron Fists, leto pred tem pa Black Swan in Universal Soldier 3. Letos pak je na sporedu najnovejša Ninja. Če parafraziram določeno risanko: That was even more satisfying than I thought.
http://www.imdb.com/title/tt2458106/
Za novoletne praznike si običajno prihranim kakšno filmsko poslastico; lansko leto sem si tako ogledal Man With the Iron Fists, leto pred tem pa Black Swan in Universal Soldier 3. Letos pak je na sporedu najnovejša Ninja. Če parafraziram določeno risanko: That was even more satisfying than I thought.
Saturday, January 04, 2014
Tuesday, December 31, 2013
Machete Kills
V zadnjem letošnjem zapisu od bliže pogledam exploatacijski zmazek, ki je kvalitetno gledano to, kar je bil Scary Movie za Scream; parodija meta-exploatacije.
Sunday, December 29, 2013
Monday, December 16, 2013
Escape Plan
Escape Plan
http://www.imdb.com/title/tt1211956/
Očitno akcijski igralci z leti izgubijo ceno, saj je zadnja leta scena akcijskih b-produktov prepolna takšnih in drugačnih sodelovanj, vrhunec tovrstnega ansamblskega pristopa pa je kakopak Expandables franšiza, h kateri bi skorajda lahko šteli tudi pričujoči izdelek, s to razliko, da je slednji celo dober.
Združevanje ostarelih in/ali znanih junakov je kakopak tudi nadvse poceni metoda, da se prikrije manjko spodobne zgodbe in/ali akcije, ter po defaultu zagotovi visok obisk kinodvoran. Po tej strani izkušeni par Sylvestra Stallona in Arnolda Schwarzeneggerja nikakor ne razočara, sicer macgyverskemu pobegu iz zapora pa s svojo igro dodata potrebno relativno globino, poskrbita za nekaj markantnih prizorov, kakopak a ne umanjkajo niti enovrstičnice, Arniejeva diverzija pa je tudi nekaj samosvojega.
Have a nice day asshole
Arnold je bil pri Last Standu vidno malček izven forme, tukaj pa prikaže eno boljših predstav, fizično akcijo pa nadoknadi z doživeto igro; also Dat Beard. Sly je v standardni formi, za bonus pa skrbijo podporni liki, kjer je kopica znanih obrazov. Vinnie Jones očitno ne more iz typecastanih okvirjov angleškega psihopata, ki ga igra tudi v dveh zelo podobnih filmih Ambushed in Blood of Redemption, ki si delita trojico Jones/Lundgren/Capaldi, vsakokratnega osrednjega negativca pa igrata Randy Couture/Billy Zane. Omenjena dva filma pa sta vsekakor boljša od polomije Legendary - Tomb of Dragon, kjer Dolphu družbo dela Scott Adkins. Načrt za pobeg tako premore poorman's Christian Bala, Jim Caviezela kot upravnika zapora, nekje na sredini uleti še Sam Neill out of fucking nowhere, dočim bi 50 Centa v blacknerd personi skorajda spregledal.
V bistvu preprosto zgodbo o begu iz zapora sicer obtežijo z določenimi nepotrebnimi subploti in končnim twistu, zato pa sira b kategorije ne manjka.
Horse Lasagna/10
http://www.imdb.com/title/tt1211956/
Očitno akcijski igralci z leti izgubijo ceno, saj je zadnja leta scena akcijskih b-produktov prepolna takšnih in drugačnih sodelovanj, vrhunec tovrstnega ansamblskega pristopa pa je kakopak Expandables franšiza, h kateri bi skorajda lahko šteli tudi pričujoči izdelek, s to razliko, da je slednji celo dober.
Združevanje ostarelih in/ali znanih junakov je kakopak tudi nadvse poceni metoda, da se prikrije manjko spodobne zgodbe in/ali akcije, ter po defaultu zagotovi visok obisk kinodvoran. Po tej strani izkušeni par Sylvestra Stallona in Arnolda Schwarzeneggerja nikakor ne razočara, sicer macgyverskemu pobegu iz zapora pa s svojo igro dodata potrebno relativno globino, poskrbita za nekaj markantnih prizorov, kakopak a ne umanjkajo niti enovrstičnice, Arniejeva diverzija pa je tudi nekaj samosvojega.
Have a nice day asshole
Arnold je bil pri Last Standu vidno malček izven forme, tukaj pa prikaže eno boljših predstav, fizično akcijo pa nadoknadi z doživeto igro; also Dat Beard. Sly je v standardni formi, za bonus pa skrbijo podporni liki, kjer je kopica znanih obrazov. Vinnie Jones očitno ne more iz typecastanih okvirjov angleškega psihopata, ki ga igra tudi v dveh zelo podobnih filmih Ambushed in Blood of Redemption, ki si delita trojico Jones/Lundgren/Capaldi, vsakokratnega osrednjega negativca pa igrata Randy Couture/Billy Zane. Omenjena dva filma pa sta vsekakor boljša od polomije Legendary - Tomb of Dragon, kjer Dolphu družbo dela Scott Adkins. Načrt za pobeg tako premore poorman's Christian Bala, Jim Caviezela kot upravnika zapora, nekje na sredini uleti še Sam Neill out of fucking nowhere, dočim bi 50 Centa v blacknerd personi skorajda spregledal.
V bistvu preprosto zgodbo o begu iz zapora sicer obtežijo z določenimi nepotrebnimi subploti in končnim twistu, zato pa sira b kategorije ne manjka.
Horse Lasagna/10
Friday, December 13, 2013
Paying to Pirate
Oni dan me je zanimalo, kolikšne so članarine za posamezne politične stranke; ker je slovenski internet standardo neuporaben (novice so stare več let, članki plačljivi in forumi neuporabni) sem po krajšem ddg-janju našel sledeče podatke.
Saturday, December 07, 2013
Friday, December 06, 2013
Tuesday, December 03, 2013
FDR: American Badass!
Opisi za tale blog so nekolikanj zastali, ker sem imel deloma obveznosti na drugem blogu, deloma pa sem se prebijal skozi knjižni/filmski backlog; spremljanje suma, wrestlinga, parih novih tv serij, ob tem pa še backlog grozljivk in disaster filmov. Za spremembo pa je tokrat na vrsti zelo straniščno humorna nPC komedija oz. bolje rečeno parodija.
FDR: American Badass!
http://www.imdb.com/title/tt1811315/
Za razliko od npr. frišnih Starving Games, ki se v slogu Scary Movie franšize zelo trdo drži predloge (in je mimgrede, mnogo bolj gledljiva in zabavna od originala) in navrže le zvrhano merico aktualnih smešnic, ali od InAppropriete Comedy, ki je le neposrečen kolaž skečev, ob katerih je College Humor oscarjevski material, je FDR posrečena parodija raznoraznih filmov o predsednikih, ki lastnoročno rešujejo deželo pred sovragi; tokrat so slednji v podobi sil osi, in ker je pač parodija, so le-ti za bonus še volkodlaki, po nepotrebnem, tbh.
Zgodbe je res le za vzorec, saj fabula prek posameznih skečev sledi Rooseveltu, ki se prek senatorskega položaja prerine na predsedniško mesto, hendla pribočnike, ženo, in volkodlake, ki so ga spravili ob noge, kar posledično prinese fancy invalidski voziček (strojnica ino jetpack included). Prizorišča in maloštevilni posebni učinki so ultra low budget, napram katerim so Asylum&co pravcati blocbusterji.
Večino filma drži pokonci odlični Barry Bostwick, stranski igralci ne razočarajo, za celoten film pa velja, da je tko kot pri Discworldu namesto celotne zgodbe več vreden konkretni dialog (,ki mora biti očitno v modernih parodijav vedno gangsta obarvan), kjer mora gledalec paziti, da ujame vse reference. Vsekakor eden bolj zabavnih filmov zadnjih let.
Live Okapi/10
FDR: American Badass!
http://www.imdb.com/title/tt1811315/
Za razliko od npr. frišnih Starving Games, ki se v slogu Scary Movie franšize zelo trdo drži predloge (in je mimgrede, mnogo bolj gledljiva in zabavna od originala) in navrže le zvrhano merico aktualnih smešnic, ali od InAppropriete Comedy, ki je le neposrečen kolaž skečev, ob katerih je College Humor oscarjevski material, je FDR posrečena parodija raznoraznih filmov o predsednikih, ki lastnoročno rešujejo deželo pred sovragi; tokrat so slednji v podobi sil osi, in ker je pač parodija, so le-ti za bonus še volkodlaki, po nepotrebnem, tbh.
Zgodbe je res le za vzorec, saj fabula prek posameznih skečev sledi Rooseveltu, ki se prek senatorskega položaja prerine na predsedniško mesto, hendla pribočnike, ženo, in volkodlake, ki so ga spravili ob noge, kar posledično prinese fancy invalidski voziček (strojnica ino jetpack included). Prizorišča in maloštevilni posebni učinki so ultra low budget, napram katerim so Asylum&co pravcati blocbusterji.
Večino filma drži pokonci odlični Barry Bostwick, stranski igralci ne razočarajo, za celoten film pa velja, da je tko kot pri Discworldu namesto celotne zgodbe več vreden konkretni dialog (,ki mora biti očitno v modernih parodijav vedno gangsta obarvan), kjer mora gledalec paziti, da ujame vse reference. Vsekakor eden bolj zabavnih filmov zadnjih let.
Live Okapi/10
Tuesday, November 26, 2013
Kyushu Basho 2013 Recap
Yokozuna Harumafuji (14:1) je osvojil še svoj 6. turnir, potem ko je v končni borbi zadnjega dne premagal drugega yokozuno Hakuhoja. Slednji si je jun-yusho razdelil z ozekijem Kisenosatom, ki je premagal obe yokozuni in edinega dejavnega ozekija, a dropnil zmago proti Miškotu že tretji dan in tako ostal brez možnosti za morebitni playoff. Zanimivo, Kisenosato je pobral svoj 5. jun-yusho, 4. zaporedni in bil vedno boljši od ene yokozune, a nikakor ne zmore koraka dlje in napredovati v yokozuno, čeprav slednje zadnje čase redno premaguje.
Kakuryu je bil standarndo solidno neopazen, preostala dva ozekija pa sta se zavoljo poškodb rok umaknila že na samem začetku; Kotoshogiku je zmogel celo eno zmago in se umaknil tretji dan, Kotooshu mu je sledil dan kasneje, slabo bero Sadogatake heye pa je dopolnil še Kotoyuki (4:3:8), ki je bil prav tako kjuyo. Kotooshu je bil že tokrat kadoban in bo posledično ob ozeki rank, Kotoshogiku bo kadoban januarja, Kotoyuki pa znabiti lahko pade nazaj v juryo. Takisto se je predčasno umaknil zaradi poškodbe noge vedno upehani in tokrat zelo solidni Masunoyama (6:5:4).
Ob manju ozekijev je bil masaker nad nižjim sanyakujem in M1-M5 tolikanj manjši; Tochiozan in Okinoumi sta izvlekla minimalni MK (7:8), vedno bojeviti Shohozan (4:11), Goeido, ki je nekaj časa upal na ozeki run, pa je bil na koncu 8:7, čeprav je premagal tudi denimo Kisenosata. Myogiryu in Toyonoshima bosta z KK napredovala v sanyaku poziciji, povsem failal pa je Takayasu in zbral le 3 zmage.
Sredino makuuchi lestvice so dobro zastopali Bolgar Aoiyama (10:5), Ikioi (11:4) in Chiyotairyu (11:4); slednja sta pobrala tudi sansho nagradi. Chiyotairyu je bil zelo uspešen kljub poškodbi in operaciji oči. Tolikanj bolj pa je poškodba ponagajala Endu, ki pred turnirjem skorajda ni imel pravega treninga in bi ob optimalni pripravljenosti zmogel še kaj več od (6:9). Egipčan Osunaarashi je imel soliden debi in v zadnji borbi proti Brazilcu Kaiseju (7:8) tudi možnost za MK, a je prepogosto umanjkalo moči na sami tawari, ko je imel nasprotnike že skoraj premagane. Bržkone se seli nazaj v juryo, enako nekdanji rekorder Jokoryu, ki v najvišji konkurenci ni več tako zmagovit.
Juryo yusho je pobral Chiyootori (13:2), poleg njega pa bo v makuuchi divizijo januarja zagotovo napredoval tudi prvi rikishi iz exTakanohana heye, Takanoiwa (8:7).
Skupaj vzeto, zaspan turnir s slabim hatakikomi-sumom, številnimi poškodbami in parimi zanimivimi finalnimi borbami, ki so spet prinesle mongolskega zmagovalca in domačega osmoljenca.
Yusho:
Makuuchi: Harumafuji (14:1)
Juryo: Chiyootori (13:2)
Makushita: Tosayutaka (7:0)
Sandanme: Hochiyama (7:0)
Jonidan: Keitenkai (7:0)
Jonokuchi: Kotoninsei (7:0)
Sansho:
Kantosho (Faitan spirit): Ikioi (11:4)
Ginosho (Tehnika): Chiyotairyu (11:4)
Kakuryu je bil standarndo solidno neopazen, preostala dva ozekija pa sta se zavoljo poškodb rok umaknila že na samem začetku; Kotoshogiku je zmogel celo eno zmago in se umaknil tretji dan, Kotooshu mu je sledil dan kasneje, slabo bero Sadogatake heye pa je dopolnil še Kotoyuki (4:3:8), ki je bil prav tako kjuyo. Kotooshu je bil že tokrat kadoban in bo posledično ob ozeki rank, Kotoshogiku bo kadoban januarja, Kotoyuki pa znabiti lahko pade nazaj v juryo. Takisto se je predčasno umaknil zaradi poškodbe noge vedno upehani in tokrat zelo solidni Masunoyama (6:5:4).
Ob manju ozekijev je bil masaker nad nižjim sanyakujem in M1-M5 tolikanj manjši; Tochiozan in Okinoumi sta izvlekla minimalni MK (7:8), vedno bojeviti Shohozan (4:11), Goeido, ki je nekaj časa upal na ozeki run, pa je bil na koncu 8:7, čeprav je premagal tudi denimo Kisenosata. Myogiryu in Toyonoshima bosta z KK napredovala v sanyaku poziciji, povsem failal pa je Takayasu in zbral le 3 zmage.
Sredino makuuchi lestvice so dobro zastopali Bolgar Aoiyama (10:5), Ikioi (11:4) in Chiyotairyu (11:4); slednja sta pobrala tudi sansho nagradi. Chiyotairyu je bil zelo uspešen kljub poškodbi in operaciji oči. Tolikanj bolj pa je poškodba ponagajala Endu, ki pred turnirjem skorajda ni imel pravega treninga in bi ob optimalni pripravljenosti zmogel še kaj več od (6:9). Egipčan Osunaarashi je imel soliden debi in v zadnji borbi proti Brazilcu Kaiseju (7:8) tudi možnost za MK, a je prepogosto umanjkalo moči na sami tawari, ko je imel nasprotnike že skoraj premagane. Bržkone se seli nazaj v juryo, enako nekdanji rekorder Jokoryu, ki v najvišji konkurenci ni več tako zmagovit.
Juryo yusho je pobral Chiyootori (13:2), poleg njega pa bo v makuuchi divizijo januarja zagotovo napredoval tudi prvi rikishi iz exTakanohana heye, Takanoiwa (8:7).
Skupaj vzeto, zaspan turnir s slabim hatakikomi-sumom, številnimi poškodbami in parimi zanimivimi finalnimi borbami, ki so spet prinesle mongolskega zmagovalca in domačega osmoljenca.
Yusho:
Makuuchi: Harumafuji (14:1)
Juryo: Chiyootori (13:2)
Makushita: Tosayutaka (7:0)
Sandanme: Hochiyama (7:0)
Jonidan: Keitenkai (7:0)
Jonokuchi: Kotoninsei (7:0)
Sansho:
Kantosho (Faitan spirit): Ikioi (11:4)
Ginosho (Tehnika): Chiyotairyu (11:4)
Monday, November 25, 2013
Monday, November 04, 2013
Saturday, November 02, 2013
Gallowwalkers & Kill 'em All
Gallowwalkers
http://www.imdb.com/title/tt0829176/
Podžanr 'nemrtvih kavbojev' je zadnja leta popularen, a je večina izdelkov podpovprečnih (npr. Bloodrayne 2, Priest, Jonah Hex, Dead in Tombstone, Lone Ranger) nič drugačen pa ni niti tale zadnji Snipesov dtv šodr, kjer je njegov akcijski potencial bolj ali manj neizkoriščen in več časa prepušča pribočniku, ki mu pomaga v boju zoper dežurno tolpo, ker je Snipesov lik bojda preklet in posledično njegove žrtve oživijo. Lepo in prav, ampak to se lažje izve iz sinopisa, kot pa iz samega filma, saj je skorajda neobstoječa reap revenge zgodba z dodatkom nemrtvih predstavljena sila luknjasto oziroma sploh ne.
Mešanje klasičnih špageti vestern motivov z animejsko predstavitvijo in podpovprečnim dialogom da lahko samo najnižjo možno oceno in spominja na nekatere slabše izdelke Uveja Bolla (ampak to je skorajda že žalitev slednjega).
Elephant Anus/10
Kill 'em All
http://www.imdb.com/title/tt1928335/
Kup sirastih DTV akcijad je posnetih v vzhodni evropi, stopničko bolj desno pa je Tajska; Za vsak Elephant White sledi kakšen Lazarus Papers in za vsak Raid kakšen Kill 'em All.
V slogu Žage ali Condemned se skupina najemnikov znajde zaprtih v sobi, kjer se morajo pod nadzorom campy-as-fuck shang tsunga boriti med sabo; za razliko od nekaterih odličnih tajskih pretepačin in kljub udeležbi Tim Mana pa je akcija malodane generična in daleč od tiste iz npr. Raida, liki pa klišejski in vzeti naravnost iz pogrošne arkadne pretepačine, tako da je vnaprej jasno gdo bo preživel. Zgodbe skorajda ni, nizek proračun pa se kaže na lesenih igralcih, manjku prizorišč in kanonfutrastih nasprotnikih. Zadostuje le ogled posameznih pretepaških scen na youtubu.
Blood and Bone/10
http://www.imdb.com/title/tt0829176/
Podžanr 'nemrtvih kavbojev' je zadnja leta popularen, a je večina izdelkov podpovprečnih (npr. Bloodrayne 2, Priest, Jonah Hex, Dead in Tombstone, Lone Ranger) nič drugačen pa ni niti tale zadnji Snipesov dtv šodr, kjer je njegov akcijski potencial bolj ali manj neizkoriščen in več časa prepušča pribočniku, ki mu pomaga v boju zoper dežurno tolpo, ker je Snipesov lik bojda preklet in posledično njegove žrtve oživijo. Lepo in prav, ampak to se lažje izve iz sinopisa, kot pa iz samega filma, saj je skorajda neobstoječa reap revenge zgodba z dodatkom nemrtvih predstavljena sila luknjasto oziroma sploh ne.
Mešanje klasičnih špageti vestern motivov z animejsko predstavitvijo in podpovprečnim dialogom da lahko samo najnižjo možno oceno in spominja na nekatere slabše izdelke Uveja Bolla (ampak to je skorajda že žalitev slednjega).
Elephant Anus/10
Kill 'em All
http://www.imdb.com/title/tt1928335/
Kup sirastih DTV akcijad je posnetih v vzhodni evropi, stopničko bolj desno pa je Tajska; Za vsak Elephant White sledi kakšen Lazarus Papers in za vsak Raid kakšen Kill 'em All.
V slogu Žage ali Condemned se skupina najemnikov znajde zaprtih v sobi, kjer se morajo pod nadzorom campy-as-fuck shang tsunga boriti med sabo; za razliko od nekaterih odličnih tajskih pretepačin in kljub udeležbi Tim Mana pa je akcija malodane generična in daleč od tiste iz npr. Raida, liki pa klišejski in vzeti naravnost iz pogrošne arkadne pretepačine, tako da je vnaprej jasno gdo bo preživel. Zgodbe skorajda ni, nizek proračun pa se kaže na lesenih igralcih, manjku prizorišč in kanonfutrastih nasprotnikih. Zadostuje le ogled posameznih pretepaških scen na youtubu.
Blood and Bone/10
Subscribe to:
Posts (Atom)
