Bad Ass 2: Bad Asses
http://www.imdb.com/title/tt2996648/
Nadaljevanje urbanih avantur slaboritnega očanca, ki temeljijo na bagatelem incidentu in poznejšem memu, tokrat s 50% več Dannya, saj se Treju zaradi očitno omejenega draw levela pridruži še Glover, kot tečni sosed, bivši črni hokejist in nasploh težak tip.
Sunday, March 30, 2014
Wednesday, March 26, 2014
Yokozuna Kakuryu
Mongol Kakuryu je bil danes uradno potrjen v statu yokozune, potem ko je na zadnjih dveh turnirjih z rezultatoma 14:1 osvojil jun-yusho in yusho. S tem je postal 71. yokozuna, in 6. tuji, ter se pridružil še dvema aktivnima mongolskima yokozunama.
http://www.sumo.or.jp/en/kyokai/information?id=35
http://sumodb.sumogames.de/Rikishi.aspx?r=1219
http://www.sumo.or.jp/en/kyokai/information?id=35
http://sumodb.sumogames.de/Rikishi.aspx?r=1219
Monday, March 24, 2014
Haru Basho 2014 Recap
Končan je drugi letošnji sumo turnir, marčevski Haru obračun v Osaki. V najvišji makuuchi diviziji je zmagal Mongol Kakuryu (14:1). Januarja je z enakim rezultatom zasedel jun-yusho, ko je v playoffu izgubil proti Hakuhoju, tokrat pa je zasledovale pustil na dveh zmagah razlike. Funfact: obakrat (prvi in tretji dan) je izgubil le proti Okinoumiju, ki sicer ni bil pretirano uspešen (4:11). Jun-yusho in yusho pa pomenita skorajda zagotovo potrjeno povišanje v status yokozune.
Še nedolgo nazaj je bil le en yokozuna in 6 ozekijev, sedaj pa se zna zgoditi da bodo na vrhu 3 Mongoli, nato pa le še dva japonska ozekija. Le-ta se tokrat nista spuščala v yusho dirko, marveč sta skrbela za svoj status; Kisenosato je bil po predhodnem turnirju kadoban in je potreboval 8 zmag, kar pa je bil tudi njegov maksimum; Kotoshogiku se je na drugi strani boril dobesedno le z eno roko, saj je še vedno poškodovan in je tekom turnirja jadrno izgubljal proti slehernikom, tako da je na koncu očitno po navdihu sveže upokojenega heya-kolega Kotooshuja zbral ves kisik v eni točki in zaporedoma upsetal obe yokozuni ter si zagotovil KK.
Nesposobnost ozekijev in popustljivost yokozun so izkoristili člani spodnjega sanyakuja; Goeido je nabral 12 zmag in si delil jun-yusho ter pobral še posebno nagrado ter spet začel ozeki run (v preteklosti je po enem 10plus rezultatu vedno spet zdsnil v povprečje); Tochiozan pa je bil prav tako dober z 9 zmagami. Medtem ko sta bila sekiwakeja uspešna, pa sta oba komusubija zmogla le po 5 zmag, kar pomeni, da bosta Toyonoshima in Shohozan prepustila sanyaku mesto bržkone Yoshikazeju (10:5), kinboshi in bodisi Aoiyami bodisi Chiyootoriju s po 9 zmagami. Nasploh so bili vsi rikishiji iz Kokonoe beye uspešni; starejši brat Chiyomaru je zbral 8 zmag, Chiyotairyu pa 9. K temu uspehu lahko prištejemo še Chiyoarashija in Chiyonokatsuja, ki sta zmagala v sandanme in jonidan divizijah ter Chiyonokunija (9:6) in Chiyoa v juryu (8:7).
Juryo je zmagal Homasho (14:1), makushito pa Tochinoshin (7:0); oba sta bila nekoč ze midcarderja v makuuchiju, pa nato zaradi hujših poškodb nazadovala. Tudi sicer je imelo kar nekaj sumotorijev probleme s poškodbami; Fujiazuma sploh ne zale turnirja, Tenkaiho in Kotooshu sta predčasno odstopila, Egipčan Osunaarashi pa je nanizal 7 zaporednih zmag, nato en dan pavziral zaradi poškodbe noge, nato pa na KK čakal vse do zadnjega dne.
Najtežji makuuchi rikishi Sadanofuji je z le 2 zmagama potrejen za padec v juryo, v paketu pa bodo verjetno še Fujiazuma, Tenkaiho, Kagamio in Satoyama.
Mladi japosnki upi so sicer večinoma dosegli KK z izjemo Enda, ki se je dobro upiral sanyakuju, a nato failal proti slabšim nasprotnikom. Endov upset proti Kisenosatu je bil prvi primer v moderni dobi suma, da je ozeki izgubil proti sekitoriju, ki je bil še brez običajne chonmage pričeske.
http://www.nikkansports.com/sports/sumo/news/p-sp-tp3-20140123-1247657.html
http://www.sanspo.com/sports/news/20140314/sum14031403370000-n1.html
Jokoryu in Myogiryu oba po 8 zmag, Takanoiwa 10. Ikioi in Takayasu sta bila MK, medtem ko sta čast veteranov reševala Aminishiki (8:7) in Kyukutenho (9:6), njuni kolegi v juryu pa so bili tudi rezmeroma uspešni: Tokitenku (10:5), Wakanosato (9:6), Asasekiryu (7:8). Kitajec Sokokurai se je po vrnitvi le znašel in tokrat dobil 11 zmag, Rus Amuru, ki ga je poškodba kolena spravila ar divizij nižje, pa 8. Tokushino je bil sicer MK (6:9), a to za pozicijo j7 ni pretresljivo.
Skupaj vzeto zanimiv turnir z doživetimi in razmeroma tehničnimi borbami, obilico zanimivih storylinov in kataričnim zaključkom, ostaja le slab priokus, ker sta yokozuni očitno preventivno dropnila boj ali dva, da sta zagotovila Kakuryevo nemoteno zmago ter ga spustila v klub, where the biy boys play.
Še nedolgo nazaj je bil le en yokozuna in 6 ozekijev, sedaj pa se zna zgoditi da bodo na vrhu 3 Mongoli, nato pa le še dva japonska ozekija. Le-ta se tokrat nista spuščala v yusho dirko, marveč sta skrbela za svoj status; Kisenosato je bil po predhodnem turnirju kadoban in je potreboval 8 zmag, kar pa je bil tudi njegov maksimum; Kotoshogiku se je na drugi strani boril dobesedno le z eno roko, saj je še vedno poškodovan in je tekom turnirja jadrno izgubljal proti slehernikom, tako da je na koncu očitno po navdihu sveže upokojenega heya-kolega Kotooshuja zbral ves kisik v eni točki in zaporedoma upsetal obe yokozuni ter si zagotovil KK.
Nesposobnost ozekijev in popustljivost yokozun so izkoristili člani spodnjega sanyakuja; Goeido je nabral 12 zmag in si delil jun-yusho ter pobral še posebno nagrado ter spet začel ozeki run (v preteklosti je po enem 10plus rezultatu vedno spet zdsnil v povprečje); Tochiozan pa je bil prav tako dober z 9 zmagami. Medtem ko sta bila sekiwakeja uspešna, pa sta oba komusubija zmogla le po 5 zmag, kar pomeni, da bosta Toyonoshima in Shohozan prepustila sanyaku mesto bržkone Yoshikazeju (10:5), kinboshi in bodisi Aoiyami bodisi Chiyootoriju s po 9 zmagami. Nasploh so bili vsi rikishiji iz Kokonoe beye uspešni; starejši brat Chiyomaru je zbral 8 zmag, Chiyotairyu pa 9. K temu uspehu lahko prištejemo še Chiyoarashija in Chiyonokatsuja, ki sta zmagala v sandanme in jonidan divizijah ter Chiyonokunija (9:6) in Chiyoa v juryu (8:7).
Juryo je zmagal Homasho (14:1), makushito pa Tochinoshin (7:0); oba sta bila nekoč ze midcarderja v makuuchiju, pa nato zaradi hujših poškodb nazadovala. Tudi sicer je imelo kar nekaj sumotorijev probleme s poškodbami; Fujiazuma sploh ne zale turnirja, Tenkaiho in Kotooshu sta predčasno odstopila, Egipčan Osunaarashi pa je nanizal 7 zaporednih zmag, nato en dan pavziral zaradi poškodbe noge, nato pa na KK čakal vse do zadnjega dne.
Najtežji makuuchi rikishi Sadanofuji je z le 2 zmagama potrejen za padec v juryo, v paketu pa bodo verjetno še Fujiazuma, Tenkaiho, Kagamio in Satoyama.
Mladi japosnki upi so sicer večinoma dosegli KK z izjemo Enda, ki se je dobro upiral sanyakuju, a nato failal proti slabšim nasprotnikom. Endov upset proti Kisenosatu je bil prvi primer v moderni dobi suma, da je ozeki izgubil proti sekitoriju, ki je bil še brez običajne chonmage pričeske.
http://www.nikkansports.com/sports/sumo/news/p-sp-tp3-20140123-1247657.html
http://www.sanspo.com/sports/news/20140314/sum14031403370000-n1.html
Jokoryu in Myogiryu oba po 8 zmag, Takanoiwa 10. Ikioi in Takayasu sta bila MK, medtem ko sta čast veteranov reševala Aminishiki (8:7) in Kyukutenho (9:6), njuni kolegi v juryu pa so bili tudi rezmeroma uspešni: Tokitenku (10:5), Wakanosato (9:6), Asasekiryu (7:8). Kitajec Sokokurai se je po vrnitvi le znašel in tokrat dobil 11 zmag, Rus Amuru, ki ga je poškodba kolena spravila ar divizij nižje, pa 8. Tokushino je bil sicer MK (6:9), a to za pozicijo j7 ni pretresljivo.
Skupaj vzeto zanimiv turnir z doživetimi in razmeroma tehničnimi borbami, obilico zanimivih storylinov in kataričnim zaključkom, ostaja le slab priokus, ker sta yokozuni očitno preventivno dropnila boj ali dva, da sta zagotovila Kakuryevo nemoteno zmago ter ga spustila v klub, where the biy boys play.
Monday, February 17, 2014
Tuesday, January 28, 2014
Royal Rumble 2014
Royal Rumble 2014
http://en.wikipedia.org/wiki/Royal_Rumble_%282014%29
Od wrestlinga redno spremljam le TNA in ROH ter občasne CZW/House of Hardcore/Extreme Rising evente, od WWE produkcije pa le NXT, medtem ko sem se ostalega wwe šodra naveličal že pred časom. Kljub vsemu sem oni dan pogledal letošnji Royal Rumble in videl, da se v pol leta ni nič spremenilo na bolje.
Komentatorska trojica topshopovsko žebra ustaljene fraze, medtem ko je več časa posvečeno prihodom/odhodo rokoborcev iz ringa kot pa dejanskim dvobojem. Le-ti so predvidljivi in zaspani, polni rest-holdov in klišejskih pac-of-dogs-mentality run-inov. zeh. Da so zmagovalci določeni je kakopak jasno, slabo pa je, da gledalec lahko domala brez napake napove zmagovalca že ob bežnem preletu napovedanih borb, če seveda ne zakinka ob tisoči borbi Orton Vs Cena.
Od petih borb je bil tag team obračun že kar na pre-showu in je bil imo skupaj s prvencem RR edini vreden ogleda. Da sta naslov pobrala part-time veterana, ki sta nazadnje naslov osvojila pred 15 leti je druga stvar.
Wyatt vs Bryan je spet poskbrbel za otročje 'yes' skandiranje publike, ob katerem te prime, da utišaš zvok, če ni na mute že zaradi komentatorjev. Po kakovosti je bila to najboljša borba večera, še posebej ker sta imela Orton in Cena dolgočasen finisher spamfest, RR pa je služil za joberje, občasne zanimive spote in predvsem izvabljanje jeze gledalcev, ki so na vsak način hoteli udeležbo in zmago Bryana.
Lesnar in Big show sta namesto rokoborbe raje izvedla enostranski obračun s stolom; mar bi raje noter vrgli Diva dvoboj, kot pa ta zmazek.
Main event je pričakovano v ospredje potisnil veterana Batisto, ki bol deloma delal v ringu, deloma pa promoviral svoje filmsko delo; denara od merchandizinga kakopak ne bo umanjkalo. Saj ne, da je bilo pred dnevi jasno rečeno, da Bryan ne bo nastopil, poleg tega pa je še izgubil obračun z Wyattom; nah, smarki so na vsak način zahtevali yes-mana. Gledalci so tako negativno reagirali na Orton/Cena uspavanko ter višek navijaškega nezadovoljstva dosegli ob koncu RR, izzvižgali najprej zadnjega nastopajočega, ki pač ni bil po njihovem okusu, nato pa še končnega zmagovalca.
Na treh borbah so slavili veterani s polovičnim delovnim časom, navdušenci pa so bili še enkrat več prikrajšani za po njihovem mnenju pravega šampijona. Saj ne, da so naslovi v wrestlingu le lišpanje ino reklama, da spravijo čez posameznega borca; Bryan imo uradnega naslova niti ne potrebuje, saj ga ima množica za svojega, na merchandizingu pa so tudi verjetno ne poznajo anti-smarkovske odločitve wwe vodstva. Tudi negativna reklama pa je še vedno reklama, kar dokazuje zadnje poročanje mainstream medijev o bogembogem Bryanu in negativnem odzivu fanov.
Če se pusti Bryana ob strani, pa je bil celoten RR skupaj vzeto slaba rokoborba in predvidljiva zgodba, kar kakopak ne zadržuje fanov od vsakotedenskega spremljanja naštancanega šodra. Vnaprejšnja določenost zgodbe in razpleta posameznih dvobojev naj bil v wrestling prinašala zanimivost in nepredvidljivost, ki bi ga ločila od pravega športa, tako pa je random dvoboj Cena vs jabroni enako zanimiv kot spremljanje Barcelone v nogometu ali Hakuhoja v sumu. za oboje vemo vnaprej, kdo bo zmagal, kako bo zmagal in tudi, da ne bo zanimivo.
Best for Business/10
http://en.wikipedia.org/wiki/Royal_Rumble_%282014%29
Od wrestlinga redno spremljam le TNA in ROH ter občasne CZW/House of Hardcore/Extreme Rising evente, od WWE produkcije pa le NXT, medtem ko sem se ostalega wwe šodra naveličal že pred časom. Kljub vsemu sem oni dan pogledal letošnji Royal Rumble in videl, da se v pol leta ni nič spremenilo na bolje.
Komentatorska trojica topshopovsko žebra ustaljene fraze, medtem ko je več časa posvečeno prihodom/odhodo rokoborcev iz ringa kot pa dejanskim dvobojem. Le-ti so predvidljivi in zaspani, polni rest-holdov in klišejskih pac-of-dogs-mentality run-inov. zeh. Da so zmagovalci določeni je kakopak jasno, slabo pa je, da gledalec lahko domala brez napake napove zmagovalca že ob bežnem preletu napovedanih borb, če seveda ne zakinka ob tisoči borbi Orton Vs Cena.
Od petih borb je bil tag team obračun že kar na pre-showu in je bil imo skupaj s prvencem RR edini vreden ogleda. Da sta naslov pobrala part-time veterana, ki sta nazadnje naslov osvojila pred 15 leti je druga stvar.
Wyatt vs Bryan je spet poskbrbel za otročje 'yes' skandiranje publike, ob katerem te prime, da utišaš zvok, če ni na mute že zaradi komentatorjev. Po kakovosti je bila to najboljša borba večera, še posebej ker sta imela Orton in Cena dolgočasen finisher spamfest, RR pa je služil za joberje, občasne zanimive spote in predvsem izvabljanje jeze gledalcev, ki so na vsak način hoteli udeležbo in zmago Bryana.
Lesnar in Big show sta namesto rokoborbe raje izvedla enostranski obračun s stolom; mar bi raje noter vrgli Diva dvoboj, kot pa ta zmazek.
Main event je pričakovano v ospredje potisnil veterana Batisto, ki bol deloma delal v ringu, deloma pa promoviral svoje filmsko delo; denara od merchandizinga kakopak ne bo umanjkalo. Saj ne, da je bilo pred dnevi jasno rečeno, da Bryan ne bo nastopil, poleg tega pa je še izgubil obračun z Wyattom; nah, smarki so na vsak način zahtevali yes-mana. Gledalci so tako negativno reagirali na Orton/Cena uspavanko ter višek navijaškega nezadovoljstva dosegli ob koncu RR, izzvižgali najprej zadnjega nastopajočega, ki pač ni bil po njihovem okusu, nato pa še končnega zmagovalca.
Na treh borbah so slavili veterani s polovičnim delovnim časom, navdušenci pa so bili še enkrat več prikrajšani za po njihovem mnenju pravega šampijona. Saj ne, da so naslovi v wrestlingu le lišpanje ino reklama, da spravijo čez posameznega borca; Bryan imo uradnega naslova niti ne potrebuje, saj ga ima množica za svojega, na merchandizingu pa so tudi verjetno ne poznajo anti-smarkovske odločitve wwe vodstva. Tudi negativna reklama pa je še vedno reklama, kar dokazuje zadnje poročanje mainstream medijev o bogembogem Bryanu in negativnem odzivu fanov.
Če se pusti Bryana ob strani, pa je bil celoten RR skupaj vzeto slaba rokoborba in predvidljiva zgodba, kar kakopak ne zadržuje fanov od vsakotedenskega spremljanja naštancanega šodra. Vnaprejšnja določenost zgodbe in razpleta posameznih dvobojev naj bil v wrestling prinašala zanimivost in nepredvidljivost, ki bi ga ločila od pravega športa, tako pa je random dvoboj Cena vs jabroni enako zanimiv kot spremljanje Barcelone v nogometu ali Hakuhoja v sumu. za oboje vemo vnaprej, kdo bo zmagal, kako bo zmagal in tudi, da ne bo zanimivo.
Best for Business/10
Sunday, January 26, 2014
Hatsu Basho 2014 Recap
Prvi letošnji sumo turnir je pod streho, kvaliteta borb pa je bila na vidno višji ravni od denimo novembrskega, čeprav je bilo tokrat kar nekaj mankajočih ali poškodovanih rikishijev.
Juryo zmago je pobral Chiyomaru (13:2) in nasledil brata, ki je zmagal novembra. Takanoyama se tokrat ne bo mogel izogniti nazadovanju v makushito, medtem ko je Kitajec Sokokurai izvlekel minimalni KK, kakor tudi Tokushinho. Dvomestni so bili še Terunofuji (12:3), Jokoryu in Azumaryu (10 zmag), ki bodo bržkone vsi marca v makuuchi diviziji. Wakanosato je bil slab (5:10), a očitno pe ne razmišlja o upokojitvi, medtem ko je Kimurayama (4:11) napovedal intai, kakor tudi nekdanji sekitori Kotokuni.
V makuuchi diviziji je Egipčan Osunaarashi po predhodnem negativnem rezultatu tokrat dosegel KK (9:6), Takanoiwa je kot prvi sumotori iz heye nekdanjega dai yokozune debitiral, a se bo z MK tudi moral posloviti nazaj v juryo, kjer mu bodo družbo delali brcajoči Tokitenku (4:11), vedno upehani Masunoyama (7:8), Satoyama (7:8), ki bi v primeru KK lahko dobil posebno nagrado za tehniko (dat ipponzeoi), in Kotoyuki, ki je bil Kyujo. Homasho prav tako ni nastopil in znabiti, da M7 pozicija ni dovolj za ohranitev makuuchi ranka.
Po Tokitenkuju sta tako v najvišji diviziji ostala samo še KazeBros špilferdirberja; Yoshi je bil tokrat celo 10:5, Takekaze pa 6:9.
Endo je bil tokrat zdrav in je takoj nakazal svoje sposobnosti ter z 11:4 pobral tudi faitan spirit nagrado; ostali dve posebni nagradi nista bili podeljeni, čeprav bi si Tochiozan (11:4) tudi kaj zaslužil, nenazadnje je upsetal dva sedanja in enega bivšega ozekija.
Še novembra 2012 je bilo 5 ozekijev, marca letos pa se lahko zgodi da bosta samo še dva. Kotooshu je status že izgubil in bi ga lahko tokrat povrnil le z 10 zmagami, zmogel pa je le minimalni KK. Kotoshogiku pred tirnirjom zaradi poškodb ni treniral, a je nato le zbral 9 zmag. Kisenosato je bil doslej vedno najboljši ozeki in se je še enkrat več pred začetkom turnirja spogledoval z yokozuna runom, kar pa je odpadlo že prvi dan s porazom proti Toyonoshimi, ki bo bržkone zasedel od K Myogiryuja (0:4:11) izpraznjeno mesto v sanyaku. Ko je že kazalo da bo resegnirano odkruzal do samoumevnega KK, pa si je poškodoval palec na nogi, kar ga je stalo parih zmag, zadnji dan pa se je zavoljo poškodbe umaknil, kar je bilo zanj prvič po 955 zaporednih nastopih. Škoda, ker bi imel proti KK in poškodovanemu Šogunu možnosti za zmago, tako pa bo marca kadoban.
V zelo okrnjeni konkurenci Kisenosatu tako ni uspel yokozuna run in mu sedaj grozi ceo izguba ozeki statusa. Tokrat na vrhu ne bi imel prave konkurence; en yokozuna se je zaradi poškodbe umaknil, enako Myogiryu, Šogun in Kotooshu sta gledala le na ohranitev svojega statusa, umirjeni Kakuryu pa razen turnirja, na katerem si je priboril ozeki naslov nikoli ni bil med vidnimi borci. No, danes je Kakuryu premagal Hakuhoja in nato izgubil v playoffu, tako da je Hakuho dobil še 28. yusho.
Wednesday, January 15, 2014
Short Story 38 Fanfiction: Star Wars Rap
Še ena kratka fanfiction zgodba, ki sem jo našel na svojem starem disku.
Saturday, January 11, 2014
Wednesday, January 08, 2014
Ninja 2: Shadow of a Tear
Ninja 2: Shadow of a Tear
http://www.imdb.com/title/tt2458106/
Za novoletne praznike si običajno prihranim kakšno filmsko poslastico; lansko leto sem si tako ogledal Man With the Iron Fists, leto pred tem pa Black Swan in Universal Soldier 3. Letos pak je na sporedu najnovejša Ninja. Če parafraziram določeno risanko: That was even more satisfying than I thought.
http://www.imdb.com/title/tt2458106/
Za novoletne praznike si običajno prihranim kakšno filmsko poslastico; lansko leto sem si tako ogledal Man With the Iron Fists, leto pred tem pa Black Swan in Universal Soldier 3. Letos pak je na sporedu najnovejša Ninja. Če parafraziram določeno risanko: That was even more satisfying than I thought.
Saturday, January 04, 2014
Tuesday, December 31, 2013
Machete Kills
V zadnjem letošnjem zapisu od bliže pogledam exploatacijski zmazek, ki je kvalitetno gledano to, kar je bil Scary Movie za Scream; parodija meta-exploatacije.
Sunday, December 29, 2013
Monday, December 16, 2013
Escape Plan
Escape Plan
http://www.imdb.com/title/tt1211956/
Očitno akcijski igralci z leti izgubijo ceno, saj je zadnja leta scena akcijskih b-produktov prepolna takšnih in drugačnih sodelovanj, vrhunec tovrstnega ansamblskega pristopa pa je kakopak Expandables franšiza, h kateri bi skorajda lahko šteli tudi pričujoči izdelek, s to razliko, da je slednji celo dober.
Združevanje ostarelih in/ali znanih junakov je kakopak tudi nadvse poceni metoda, da se prikrije manjko spodobne zgodbe in/ali akcije, ter po defaultu zagotovi visok obisk kinodvoran. Po tej strani izkušeni par Sylvestra Stallona in Arnolda Schwarzeneggerja nikakor ne razočara, sicer macgyverskemu pobegu iz zapora pa s svojo igro dodata potrebno relativno globino, poskrbita za nekaj markantnih prizorov, kakopak a ne umanjkajo niti enovrstičnice, Arniejeva diverzija pa je tudi nekaj samosvojega.
Have a nice day asshole
Arnold je bil pri Last Standu vidno malček izven forme, tukaj pa prikaže eno boljših predstav, fizično akcijo pa nadoknadi z doživeto igro; also Dat Beard. Sly je v standardni formi, za bonus pa skrbijo podporni liki, kjer je kopica znanih obrazov. Vinnie Jones očitno ne more iz typecastanih okvirjov angleškega psihopata, ki ga igra tudi v dveh zelo podobnih filmih Ambushed in Blood of Redemption, ki si delita trojico Jones/Lundgren/Capaldi, vsakokratnega osrednjega negativca pa igrata Randy Couture/Billy Zane. Omenjena dva filma pa sta vsekakor boljša od polomije Legendary - Tomb of Dragon, kjer Dolphu družbo dela Scott Adkins. Načrt za pobeg tako premore poorman's Christian Bala, Jim Caviezela kot upravnika zapora, nekje na sredini uleti še Sam Neill out of fucking nowhere, dočim bi 50 Centa v blacknerd personi skorajda spregledal.
V bistvu preprosto zgodbo o begu iz zapora sicer obtežijo z določenimi nepotrebnimi subploti in končnim twistu, zato pa sira b kategorije ne manjka.
Horse Lasagna/10
http://www.imdb.com/title/tt1211956/
Očitno akcijski igralci z leti izgubijo ceno, saj je zadnja leta scena akcijskih b-produktov prepolna takšnih in drugačnih sodelovanj, vrhunec tovrstnega ansamblskega pristopa pa je kakopak Expandables franšiza, h kateri bi skorajda lahko šteli tudi pričujoči izdelek, s to razliko, da je slednji celo dober.
Združevanje ostarelih in/ali znanih junakov je kakopak tudi nadvse poceni metoda, da se prikrije manjko spodobne zgodbe in/ali akcije, ter po defaultu zagotovi visok obisk kinodvoran. Po tej strani izkušeni par Sylvestra Stallona in Arnolda Schwarzeneggerja nikakor ne razočara, sicer macgyverskemu pobegu iz zapora pa s svojo igro dodata potrebno relativno globino, poskrbita za nekaj markantnih prizorov, kakopak a ne umanjkajo niti enovrstičnice, Arniejeva diverzija pa je tudi nekaj samosvojega.
Have a nice day asshole
Arnold je bil pri Last Standu vidno malček izven forme, tukaj pa prikaže eno boljših predstav, fizično akcijo pa nadoknadi z doživeto igro; also Dat Beard. Sly je v standardni formi, za bonus pa skrbijo podporni liki, kjer je kopica znanih obrazov. Vinnie Jones očitno ne more iz typecastanih okvirjov angleškega psihopata, ki ga igra tudi v dveh zelo podobnih filmih Ambushed in Blood of Redemption, ki si delita trojico Jones/Lundgren/Capaldi, vsakokratnega osrednjega negativca pa igrata Randy Couture/Billy Zane. Omenjena dva filma pa sta vsekakor boljša od polomije Legendary - Tomb of Dragon, kjer Dolphu družbo dela Scott Adkins. Načrt za pobeg tako premore poorman's Christian Bala, Jim Caviezela kot upravnika zapora, nekje na sredini uleti še Sam Neill out of fucking nowhere, dočim bi 50 Centa v blacknerd personi skorajda spregledal.
V bistvu preprosto zgodbo o begu iz zapora sicer obtežijo z določenimi nepotrebnimi subploti in končnim twistu, zato pa sira b kategorije ne manjka.
Horse Lasagna/10
Friday, December 13, 2013
Paying to Pirate
Oni dan me je zanimalo, kolikšne so članarine za posamezne politične stranke; ker je slovenski internet standardo neuporaben (novice so stare več let, članki plačljivi in forumi neuporabni) sem po krajšem ddg-janju našel sledeče podatke.
Saturday, December 07, 2013
Friday, December 06, 2013
Tuesday, December 03, 2013
FDR: American Badass!
Opisi za tale blog so nekolikanj zastali, ker sem imel deloma obveznosti na drugem blogu, deloma pa sem se prebijal skozi knjižni/filmski backlog; spremljanje suma, wrestlinga, parih novih tv serij, ob tem pa še backlog grozljivk in disaster filmov. Za spremembo pa je tokrat na vrsti zelo straniščno humorna nPC komedija oz. bolje rečeno parodija.
FDR: American Badass!
http://www.imdb.com/title/tt1811315/
Za razliko od npr. frišnih Starving Games, ki se v slogu Scary Movie franšize zelo trdo drži predloge (in je mimgrede, mnogo bolj gledljiva in zabavna od originala) in navrže le zvrhano merico aktualnih smešnic, ali od InAppropriete Comedy, ki je le neposrečen kolaž skečev, ob katerih je College Humor oscarjevski material, je FDR posrečena parodija raznoraznih filmov o predsednikih, ki lastnoročno rešujejo deželo pred sovragi; tokrat so slednji v podobi sil osi, in ker je pač parodija, so le-ti za bonus še volkodlaki, po nepotrebnem, tbh.
Zgodbe je res le za vzorec, saj fabula prek posameznih skečev sledi Rooseveltu, ki se prek senatorskega položaja prerine na predsedniško mesto, hendla pribočnike, ženo, in volkodlake, ki so ga spravili ob noge, kar posledično prinese fancy invalidski voziček (strojnica ino jetpack included). Prizorišča in maloštevilni posebni učinki so ultra low budget, napram katerim so Asylum&co pravcati blocbusterji.
Večino filma drži pokonci odlični Barry Bostwick, stranski igralci ne razočarajo, za celoten film pa velja, da je tko kot pri Discworldu namesto celotne zgodbe več vreden konkretni dialog (,ki mora biti očitno v modernih parodijav vedno gangsta obarvan), kjer mora gledalec paziti, da ujame vse reference. Vsekakor eden bolj zabavnih filmov zadnjih let.
Live Okapi/10
FDR: American Badass!
http://www.imdb.com/title/tt1811315/
Za razliko od npr. frišnih Starving Games, ki se v slogu Scary Movie franšize zelo trdo drži predloge (in je mimgrede, mnogo bolj gledljiva in zabavna od originala) in navrže le zvrhano merico aktualnih smešnic, ali od InAppropriete Comedy, ki je le neposrečen kolaž skečev, ob katerih je College Humor oscarjevski material, je FDR posrečena parodija raznoraznih filmov o predsednikih, ki lastnoročno rešujejo deželo pred sovragi; tokrat so slednji v podobi sil osi, in ker je pač parodija, so le-ti za bonus še volkodlaki, po nepotrebnem, tbh.
Zgodbe je res le za vzorec, saj fabula prek posameznih skečev sledi Rooseveltu, ki se prek senatorskega položaja prerine na predsedniško mesto, hendla pribočnike, ženo, in volkodlake, ki so ga spravili ob noge, kar posledično prinese fancy invalidski voziček (strojnica ino jetpack included). Prizorišča in maloštevilni posebni učinki so ultra low budget, napram katerim so Asylum&co pravcati blocbusterji.
Večino filma drži pokonci odlični Barry Bostwick, stranski igralci ne razočarajo, za celoten film pa velja, da je tko kot pri Discworldu namesto celotne zgodbe več vreden konkretni dialog (,ki mora biti očitno v modernih parodijav vedno gangsta obarvan), kjer mora gledalec paziti, da ujame vse reference. Vsekakor eden bolj zabavnih filmov zadnjih let.
Live Okapi/10
Subscribe to:
Posts (Atom)
