Nagoya 2010 Basho: Recap

Danes je bil zadnji dan juniljskega sumo turnirja. Zmagovalec kakoak spet ni bil vprašljiv, saj Hakuho z izjemo parih zanimivih dvobojev ni imel težkega dela in ostaja še naprej edini yokozuna. Meh, po upokojitvi Asashorya in Chiotaikaiya ter izključitvi Kotomitskuja, je vse skupaj pe manj zanimivo,

Moji favorotiti so nekje na polovici turnirja omagali zaradi poškodb; Kaio je začel dobro, nato aprkrat izgubil, se nato umaknil, enako Aminiski, ki je po poškodbi pravomopko opravil formalne obveznosti in nato odšepal. Yamamotoyama pak je tui imel bolj slab turnir, nakar je zarai pokodbe odstopil. Vsaj Takamisakari je zbral 9 zmag.

Zaradi umika Kaia in parih manjkajočih ostalih zaradi upokojitev in izključitev je prvič v zgodovini prišlo do stanja, da med ozekiji in yokozunami ni bilo niti enega japonskega borca. Japan, are you even trying?

Svetle izjeme stabila le Homasho in Kokoryu, ki sta skupaj z Aranom tudi odnesla stranske nagrade. Par borcev pri vrhu je pak imelo zelo slab turnir, tudi od uspešnejših pa nihče ni ogrozil yokozune.

Kako naprej? zaradi mafije in stav je bilo kar veliko pretresov, lokalna tv je nehala prenašat turnir, tako da je ostal le live stream. Veliko borcev je dobilo taknšen in drugačne kazni, zagotovo bo tudi nekaj premikov na lestvici.

vids:
http://sumotalk.com/forum/index.php?topic=1013.0

The Failure of Fandom

Ne glede v kateri spletni skupnosti se udejstvujem, opažam da se mi hivemind posameznih fandomov gabi. Najsi bo to sumo skupnost s svoim henka hejtanjem in hollier than thou nakladanje, srk s svojim poveličevanjem sf in splošnim zda mindsetom, theforce.net kontinuitetafagi, wishlistarji in fleetjunkiji, domači scifi jokavi'pisatelji' ali pa športni feni na raznih forumih, da se raznih imdb in podobnih mainstream strani sploh nea omenja.

Zato sem na netu večinoma v lurk modu in samo poberem, kar nucam.

World Cupa je konec...

... tako da bom sedaj lahko v miru pisal diplomsko, spremljal sumo (live stream: http://sumo.goo.ne.jp/hon_basho/torikumi/eizo_haishin/asx/sumolive.asx) in nato atletiko (diamantno ligo in evropsko prvenstvo), vmes pa si še pogledal posnetke z EVO 2010 (http://www.eventhubs.com/news/2010/jul/09/evo-2010-live-stream/)

Way of the Rikishi - part 4

Še par izobraževalnih linkov;

live stream turnirja

2 foruma;
http://sumotalk.com/forum/
http://www.sumoforum.net/

2 uporabnika s posnetki turnirjev/dvobojev;
http://www.youtube.com/user/JasonsinJapan#p/
http://www.youtube.com/user/nullf#p/

in par sumo iger;

Dosukoi Densetsu (psx)
http://psxdata.snesorama.us/games/J/D/SLPS-01984.html

Domo-Kun No Fushigi Terebi: Sumo Game (gba)
miniigra z Domo-Kunom
http://en.wikipedia.org/wiki/Domo-kun_no_Fushigi_Terebi



Eat! Fat! Fight! (wii)
Futranje ino faitanje; srž sumo, takorekoč. Wimenz included (This is blasphemy! This is madness!).


flash igrica
http://www.freeonlinegames.com/fighting-games/sumo.html

also; Zelda:Twilight Princess je imela sumo segment
http://kotaku.com/213978/hands+on-the-lege...rincess-part-ii

Short Story 28: Urban Bikini Dare

"Daj pokaži joške!" se je pijano zadrl nekdo iz množice, ki je ob zvokih preglasnega turbofolka in hripavega napovedovalca družno navijala pod velikim odrom na Prešernovem trgu in na velikem ekranu spremljala odločilno nogometno tekmo Slovenija:Anglija. Kljub prijetnemu poletnemu vetru in parim spitim smirnoff brizerjem je bilo v tek gneči soparno vroče in Anja je tako svinjsko švicala, da se ji je vijolična majica lepila na hrbet, za nekaj potu pa je bila prepričana, da ni njen, saj je množica v gneči pritiskal zdaj na eno zdaj na drugo stran.
Razgalitev bi ji po eni strani kar prijala, a kakor je stavila s kolegico je to nameravala narediti šele v primeru, da bi Slovenija danes zmagala in se tako uvrstila v nadaljno tekmovanje. Trenutno je bil rezultat neodločen, do konca pa samo še 4 minute.
Črnolasa Anja je bila, tako kot njena kolegica, študentka drugega letnka prava in po končanem izpitnem obdobju sta se lahko brezskrbno posvetili spremljanju tekem in navijanju za svoje favorite. Podkrepljeni z nekaj breezerji in sixpackom sta tako sredi vročega junijskega popoldneva glasno navijali za Slovenkso reprezentanco.
"Dajmo naši!" se je zraven drla rjavolaska Tina in mahala z zastavo, "Kdor nea skače ni Slovenc!" Spila je velik požirek, se malček polila po bradi in razposajeno pogledala po Anji. "Boš držala obljubo? V kopalkah čez center, če zmagamo?"
"Itak, stara. Samo počakaj do konca tekme." Ni se hotela prehitro veseliti, saj je videla, kaj se je zgodilo na tekmi med Ameriko in Alžirijo. "Juu-hu, še minuta. Vzdžite!" V zanosu je potegnila gor majico in samo v modrčku razposajeno potresla z joškami pred zbrano publiko, a je večina folka gledala na ekran. Fantiči niso vedeli, kaj zamujajo.
Sodnik je končno odpiskal konec tekme. "Amagad! naprej gre-" njuno dretje se je izgubilo med množico ostalih, ki so začeli rajanje po trgu, nazdravljati in plesati. "Veš kaj sledi," je rekla Tina.
Najprej je Anja sicer nekolikanj pomišljala, nato pa je le slekla majico in nato zvlekla s sebe še ozke kavbojke; ostala le v črnih bikinkah.
"Nekoga je pa sram," se je zahihitala Tina, nekaj šarila po fotoaparatu.
"Kar tiho bodi," je nekolikanj rdeča v obraz siknila Anja, "nisi tukaj ti samo v kopalkah."
Folk okoli se je le bežno menil zanjo, saj je večina proslavljala, ostali pa so le hiteli čez trg po opravkih. Še dobro, si je mislila Anja, pobrala sandale v eno roko, z drugo vrgla preostalo obleko Tini in se v njenem spremstvu bosa le v črnem bikiniju in sončnih očalih odpravila navzgor po Čopovi ulici.
"A snemaš?" je vprašala, medtem ko je poskušala čimbolj naravno in dostojanstveno hoditi po ulici, ne da bi se zaradi popitega alkohola preveč zibala, in zaradi kopalk izpadla preveč kurbiš. Tangic ali česa pdobnega si seveda ni upala obleči danes, a tudi te so bile dokaj majhne in nizko na bokih, njen majhni trebušček je krasil moderni pirs.
"o ja, tole gre direkt na fejsič."
Nekateri mimoidoči so se smejali, drugi zmajevali z glavo, par frocov je nekaj spraševalo starše in kazalo nanjo, ena bakica je nekaj sitnarila o morali, a je Anja ni dobro slišala, saj je od trga še vedno prihajala bučna glasba, Tina pa je s seboj imela tui ipoda, ki ga je sedaj navila do konca, tako da sta obe migali ob zvokih Keshe.
Pred smrdečim burek štantom sta ju opazila dva mladoletna čefurja, ki sta očitno špricala šolo, in sta kakopak takoj na ves glas začela sikati in primerjati, enemu pa je uspelo tui tuliti kot pes. "Stara, kwa," je zmajevala Anja, kolegica pa je le še naprej snemala njuno odisejo po ulici.
Ko sta stali na semaforju pred pošto, je bila Anja seveda deležna kar nekaj osupljivih pogledov, na drugi strani ceste pa jo je sploh očitno neki neznanec skoraj slačil z očmi. Ker geek, si je mislila, in z rokama odstotno potegnila hlačke še nižje, da so komaj še pokrivale njeno razmočeno pičkico, si šla z enim prstkom vanjo, si nato med prečkanjem ceste pred onim neznancem počasi polizala prst.
"A upaš it zgoraj brez?" je vprašala Tina, ko sta še po Cankarjevi ulici; še vedno po centru, a manj obljudeno.
"A če si upam?" si je Anja posesala ustnice, se zasmejala in počasi odvezala trakce bikinija; njene gole joške so prikupno zanihale, ko jih je osvobodila odvečnih krpic. Vzela jih je v roke in pomencala po bradavičkah. "A imam lepa, a?" je vprašala naključnega mimoidočega, nata Tino "JIh hočeš polizati?"
"Saj nisem prfuknjena lezba," jo je ta zavrnila, klikala na foto, "Evo, še ena za na net. Nasmeh, prosim."
"Kešpička for teh win," se je nasmejala Anja in nakazala s prstoma. "Podaj mi še en brizerček."
Šetali sta čez izpraznjeni park pri parlamentu, ko je Anjo zatišalo lulat. "Počak mal, bom takoj," je rekla kolegici in stekla čez travo do edinega grmovja. Vrnila se je kmalu, z nemarnim nasmeškom na obrazu in hlačkami v rokah. "Mokre so bile, pa sem jih slekla," je povedala. "Greva do zdaj avta."
"A tole je obrambno ministrstrstvo, a ne?" je vprašala Tina v sosednji ulici, medtem ko sta pred policijo čakali na semaforju, mahali avtom. "Ti, nea vem, nisem s tega konca," je odkimala Anja, se nato nečesa spomnila. "Make fuk, no war!" se je zadrla pred stavbo ministrstva, se pojoškala z rokami.
Zavili sta v ulico, kjer sta pustili avto. K sreči ni bila zelo prometna, zato se je Anja, s sandali v eni in smirnoffom v drugi roki kar po sredini ceste sprehodila do njunega avta, na poti pomahala neznancu na oknu.
"Fak, stara. Zbrišiva, preden naju popišejo," se je zahihitala Anja in smuknila na sovoznikov sedež, si hitro vlekla gor hlačke. "Ajmo, kaj še čakaš?"
"Sam na fejsiča sem naložila slikce. Evo, zdaj pa greva."
"Jaz sem že prišla," se je pokvarjeno zarežala Anja, "Pa ti?"

Japan, Are You Even Trying?

Japonski borci so, vsaj kar se vodilnih mest v najvišji deviziji tiče, v manjšini napram tujcem, predvsem mongolom. Na sliki so obarvani tuji borci.



18 od 42 je tujcev, 5 med prvih 6.


Lestvica priljubljenosti tujih borcev;

1st Takamiyama
2nd Kotooshu
3rd Baruto
4th Konishiki
5th Musashimaru
6th Hakuho
7th Harumafuji
8th Asashoryu
9th Akebono
10th Kyokushuzan
11th Kyokutenho
12th Hakuba
13th Kokkai
14th Asasekiryu
15th Tochinoshin

souce:http://www.sumoforum.net/forums/index.php?showtopic=25776

Kotomitsuki

Zadnje čase spet bolj podrobno spremljam sumo, tako da sem bolj na tekočem z dogajanjem, četudi eurosport že leta ne predvaja turnirjev.

Tako se je predkratkim od aktivnega suma poslovil še eden od mojih fanfavoritov, Kotomitsuki, ki je bil izključen zaradi nelegalnih stav. Hja, dokaj pogost pojav na jp.

http://en.wikipedia.org/wiki/Kotomitsuki
http://www.sumo-webpaper.com/Sadogatake/Kotomitsuki_pics.htm

Now Reading: Timothy Zahn - Outbound Flight

Zahnova Heir to the Empire trilogija je začela moderno dobo SW EU materiala, konkretna knjiga pa je soliden prequel, vendar se mora skoraj obvezno brati skupaj s Survivors Quest, saj je veliko stranskih likov in dogodkov, ki se medknjižno navezujejo. Sicer je tale scifi knjiga spodoben franšizni izdelek, vreden branja, še posebej ker so novejše sw knjige bodisi nepotrebne stranske zgodbe bodisi nekoherentne in razvlečene serije.

Osnovna fabula se plete okoli projekta raziskovanja sosednje galaksije s strani Republike in jedijev, v to pa se vmešajo sithi in lokalno prebivalstvo. Ker zahn rad uporablja svoje izvirne like, so mu verjetno založniki zabičali, da vštuli noter tui Anakina in ObiWana, saj je njuna vloga zanemrjiva, predvsem pa porabita preveč papirja od circa 400 strani dolge knjige. Ostali liki so večinoma kul; prednjači seveda mega takntik in manipulator Thrawn, jediji bi potrebovali malček več prostora in časa, da bi se izvili iz klišejev in zahnizmov, na dnu pa je nepotrebna dvojica, ki spremlja car'dasa (ki je nadomestek za Pellaeona); klišejskih korelijcev je namreč preveč. Na drugi strani je C'baoth aroganten jedi, ki po vzoru Sifo-Dyasa namesto vojske klonov hoče narediti novo jedro jedijev, a preveč hitro prestopi na Temno stan, njegova pripravnica pa je slab nadomestek za Maro Jade.
Slogovnih zahnizmov tokrat ni preveč, dialog je na ravni, zgodba ima kar nekaj zasukov, wheels within wheels manipulacije in taktiziranja, vendar se dokaj tekoče razplete, motiti zna le to, da je glavni razplet poznan že od prej.

Best Korea

Best Korea wins 1:2



also, manly tears
http://www.youtube.com/watch?v=Gn1_Jbapvmw

Short Story 27: Fanfiction: SW: Avakadoo - part 3

Z južne strani utrjenih okopov naselbine je raznobarvno osvetlitev sovražnih laserjev in raznesenih teles začasno zamenjala enobarvna, a zaslepljujoča belina naravne strele, ki je neznajala bližajočo se nevihto, preko nemih zidov, tu in tam poraščenih z lišaji in mahovi, poslalo zlovešče, mrtve sence visokih stolpov citadele in slokih monolitov, ki so krasili notranjost mesto Nysaka, negibno bedeli nad prostranim trgov in pristajalno stezo; na sredini centralnega trga je sameval umetelno razzraščen koralni vodomet, počasi bruhal hladno pitno vodo, gladino katerega so zmomotile le občasne dežne kaplje.
''Preklicane horde nevernikov so prebile našo obrambo na vzhodu in severu, a zaenkrat drugje naše sile vztrajajo pod pritiskom,'' je govoril mali vilip, oblikovan po trenutni podobi prefecta Maharja. Ta nikakor ni bil ponosni intendant, ki modro in odločno vodi nižje sloje, in ko bi bojevnik ne poznal glasu nadrejenega, četudi sedaj nekolikanj jecljavega, bi ga bil ob srečanju na ulici ali svetovni ladji le surovo odslovil in poslal med Osramočene. Sedaj pa je le nemo poslušal prefectove ukaze in razmišljal, kako naj jih izpolni. Neverniki so se izkazali za enakopravne nasprotnike že v borbi v orbiti, in kakor je bilo to sedaj težko priznati, tudi na razbrazdanem površju planeta. ''Vseeno moramo okrepiti naše sile v mestu in preprečiti kakršnekoli poskuse infiltracije.''
Mokra dežna kaplja mu je kanila na razrezano visoko čelo in se počasi zapeljala po brazgotini do ostanka nosu, kanila na edino preostalo, spodnjo ustnico.
''Da, prefect,'' je pokimal Hagratuf iz bojevniškega klana Pfuuter, nato čakal na nadaljna navodila. Čakal je zaman.
Le šum od strani temne ulice ga je opozoril, da se nekdo bliže, več pa ni mogel narediti, le z grozo opazovati, kako mu je rezilo jarke vijolične svetlobe prebodlo trup na ranljivem delu njegovega živega oklepa, v trenutku izžgalo notranje organe, po vsem životu poslalo val strašanske pekočine, ki se mu je nasladno razširila po vsem odmirajočem živčevju. Umrl je v poslednjem užitku lastne bolečine.
Stopivši preko ohlajajočega se trupla je Jaina previdno premotrila stražarsko stezo okoli obzidja in daljši pogled namenila temnim kotičkom trga, iskala praznino v Sili, ki bi jo opozorila na sovražne enote. Zaznavala ni ničesar.
''Nemara je še kakšen,'' je podala v temni nočni zrak, ki se je iz minute v standardno minuto bolj ohlajal zaradi priajajoče nevihte, kakor tudi zaradi odpovedovanja vongovske biotehnologije za teraformiranje planeta. Hladen piš vetra jo je zadel v bok, ovil črno ogrinjlao okoli njene sloke, drobne postave, popihal drobno kapljico krvi, ki ji je stekla od rane na licu, kjer jo je zadela rezilna bolha, biološko metalno orožje Yuzhaan Vongov.
''Ne, ta obhodnik je bil zadnji,'' je potrdila Sedna, ki vzsled svoje čelade ni utrpela slične poškodbe. Poleg zaščite pa ji je arhaična, a tolikanj bolj funkcionalna oprava nudila tudi senzorsko supreriornost glede zaznavanja okolice, kar se je na bojišču Avaaakaduja izkazalo za precejšnjo prednost. Vseeno pa je sama bolj zaupala v svoje sposobnosti in Silo, ki ji je dajala pravo, dejansko moč, popolnoma neprimerljivo s tisto, ki jo je omogočala tehnologija.
''Sedaj se moramo samo še prebiti v centralno citadelo,'' je izvivši se iz sence visokega monolita dejala Ashika, pogledala v bliskajoče se nebo in zavzdihnila. ''Upam, da bodo ostali dovolj dolgo odvračali pozornost.'' Poleg nje sta se iz večernega mraka izoblikovali postavi dveh republiških vojakov, edinih preživelih iz spremstva obeh jedijk. Mandalorijci, ki so bili pripuščeni zraven v manjšem številu, so imeli le enega težje ranjenega, ki je ostal zadaj, in tri z lažjimi poškodbami.
''Tak je načrt,'' je pokimala Jaina in hotela stopiti naprej preko glavnega trga, ko je Sedna dejala: ''Vidim, da imate tudi tukaj svoje oboževalce, poveljnica Organa. Če boste kdaj izgubili naklonjenost v Republiki, lahko še vedno računate na vernike med Yuzhaan Vongi.'' Pokazala je na bližnji monolit.
''Sedmeri corelijski pekli,'' je zaklela Jaina, ko je razločila, kaj le-ta predstavlja. Medtem ko so ostali kipi vzdolž trga in glavne ulice predstavljali različna božanstva iz vongovske mitologije, je pričujoča temna skala nosila izklesano obličje boginje prevare, Yun-Harle, po kateri je ona sama tekom vojne prevzela ime in zavoljo kljubovanja in zavajanja nasprotnika igrala takorekoč vlogo same boginje Zmikljivke.
''Preklicani sithovski izrodki so prav na vsakem okupiranem planetu morali postaviti pomnike svojim sprevrženim bogovom.'' Postrani je pogledala po iznakaženi podobi božice prevare. ''Na Silo obetam, da ji vsaj po zunanjosti nisem podobna.''
''No, vsaj ne še, zaenkrat,'' se je namuznila Ashika, medtem ko Jaina ni mogla razločiti kaj si o tem misli zamaskirana poročnica Sedna, skozi Silo pa ni zaznavala ničesar.
Kar je bilo pravzaprav čudno. In nevarno. Medtem ko je skozi Silo jasno zaznavala republiške vojake in bolj prikrite Mandalorijce, je bilo mesto okoli njih velika praznina. Kar je lahko pomenilo le eno.
''Prihajajo,'' je siknila in istočasno priklicala v življenje temno vijolično rezilo svojega meča, ga že v naslednjem hipu uporabila na Vongu, ki jo je skoraj presenetil izza sosednjega monolita. S kotičkom očesa je zaznala večjo skupino sovražnikov, ki se jim je bližala z druge strani trga, medtem ko je prebodla naslednjega nasprotnika, naredila dvojni salto in premet preko dveh vrženih otrdelih živih kopij, pristala v prevalu in posekala nepripravljenega sovraga.
Ostali soborci niso tako hitro reagirali na nenadni napad in preostala republiška komandosa sta padla pod letečimi bolhami, ki so malo prej oplazile Jaino. Iz Mandalorijskih vrst se trem ni uspelo izviti iz obroča nasprotnikov, medtem ko je Sedna efektivno dvoročno odstrelila napadalca, slepo ustelila za svoj hrbet in tam prav tako zahvaljujoč merilnim senzorjem v svoji čeladi ubila enega Vonga.
Odbijajoči žive izstrelke in parirajoči ampfipalice sta Jaina in Ashika dospeli do sredine trga, dolge sence sprevrženih božanstev so nemo opazovale krvavo umikanje republiške enote pod navalom nasprotnikov.
V trenutku nepazljivosti in preobremenjenosti je Ashika dobila udarec v ramo, ki je spremenil smer njenega zamaha in jo pustil odprt napadu, kar je bližnji Vong takoj izkoristil in zasadil svoje kopje v njen trebuh, globoko posilil v njo, da je prebodena klecnila na tla, v krču krvavo bruhnila.
''Neeeeee!'' je zatulila Jaina in s podvojeno močjo presekala bližnjega napadalca, nato s Silo dvignila ploščice iz tal, jih sunkoma poslala v množico, ki je popadala razcefrana od pršča drobnih, ostrih koscev. Živi oklepi Vongov niso prenesli nenadnega napada, za lepo število pa je poskrbela Jaina sama, jih poslala na srečanje z Yun Yammko, Klavcem.
''Ne moremo ji več pomagati,'' je pošastno milega glasu, ki je deloval tako nerealno skozi filtre njene čelade, dejala Sedna, skušala zadržati Jaino, da se ta ne bi v navalu obupa in jeze sama zagnala v gomilo sovražnikov, obračunala z njimi osebno. ''Če še ni mrtva, jo bodo že še pokončali. Ne tvegaj svojega življenja po nepotrebnem.''
''Po nepotrebnem!?'' je zatulila Jaina. ''Tiho mi bodi, mrha! Rešiti jo moram! Vem, da jo lahko!'' Ne bo pustila Ashike ali njenega trupla nasprotnikom, da jo onečastijo. Kakor je povrnila Anakinovo truplo, bo tudi to, pa naj stane kar hoče.
Še zadnja dva Mandalorijca sta padla pod prevladajočo silo Vongov, in Jaina bi skoraj zadobila novo porcijo letečih bolh, ko ne bi Sedna skočila pred njo in jo potegnila na tla, da je smrtonosni roj poletel nad njunima glavama.
''Umik je pametna izbira v takem stanju,'' je razsodila Sedna, od pasu odpela granato in jo zagnala pred napredujoče sovražnike. Eksplozija je bila silovita in oglušujoča, nekaj kosov raznesenih teles je padlo tudi pred Jainine noge.
''Se bom kar strinjala,'' je šepnila Jaina, poprijela ponujeno roko in nato sledila Sedni v temo bližnje stavbe.

''Kakšen zapuščen kotiček,'' je posmrknila Jaina in se še bolj zavila v svoje temno ogrinjalo, stisnila glavo v mokro kapuco, skušala pregnati sliko prebodene Ashike iz svojih misli. Dež se je ulival vedno močneje, kapljal v malo lužico v temnem kotu porušene sobe.
Napol porušeno kapelo sta odkrili po naključju, ko sta bežali pred Vongi, se izmikali njihovim stražarjem in iskali začasno zavetje. Oprsk na licu se ji ni hotel začeti celiti, navkljub uporabi Sile, medtem ko je rano na nogi in obeh rokah, le manjše ureznine sicer, že oskrbela z bacto. Sedaj se je poskusila spraviti v meditativni trans, zbrati svoje misli in se pripraviti za odločilni spopad. Ob ostankih razbitega obrednega vodnjaka je Sedna stala do kolen v zelenskasti vodi, odlagala svoj mandalorijski oklep.
Izpod čelade se je izvil dolg čop črnih las, ki je ustrezal barvi mehkih dlak med Sednimi nogami, ki jih je Mandalorijka razgalila snemivši spodnji kombinezon, si pazljivo izprala rani na stegnu in boku, počasi vse skupaj povila z bacta-prevezo. Modro zelene kapljice na njenem trebuščku so se lesketale v mesečini, počasi polzele nižje.
''Kaj nameravamo sedaj?'' je vprašala Sedna, si obrisala kri s polnih prsi in začela napravljati oklep.
''Nameravamo? Ti ne boš naredila ničesar. Jaz grem naprej, v Citadelo.'' je Jaina vstala in stopila do okna, pregledala ulico zunaj, pogledala po Mandalorijki. ''Potrebuješ pomoč pri oskrbi?''
''Kar obdrži svoje umazane roke ob sebi, jedijska prasica,'' jo je zavrnila Sedna. ''Če ne bi bilo tvoji igračkanj s Silo, bi bili moji soborci še živi. Tisto z tlakovci je bilo povsem nepotrebno,'' je dejala, ko je Jaina ni takoj razumela. ''Mandalorijci bi drugače izvedli napad. In z manj žrtvami.''
''Kar sem storila, sem storila. Za obžalovanje v tej vojni ni časa,'' je povzela Jaina. ''Če dovoliš, sedaj bom šla. Nekaj bitij imam za pobiti.''
''Jaz grem seveda zraven.''
''Morda me nisi prej dobro slišala ali hotela razumeti, mrha,'' je siknila Jaina. ''Naprej grem sama. S Silo se lahko prebijem naprej, ti bi me samo zavirala pri-''
Ne uspela dokončati, saj je bila Sedna v trenutku preko sobane in jo z močnim udarcem komolca zbila po tleh, med stisnjenimi zobmi od jeze, ker se je pustila tako lahko presenetiti, je Jaina okusila tudi svojo toplo kri.
Ne da bi čakala, da bi vstala, ji je Mandalorijka poslala par močnih brc v bok in hotela zariti svoj težki škorenj še v Jainin mehki nezaščiteni trebuh, a je ta le uspela z rokama pokriti občutljivi predel, zadržati polno moč udarca od svojega nerojenega otroka.
''Preklicana jedijka,'' je izpljunila Sedna in skušala osvoboditi nogo iz Janinega prijema, ''Samo na svoje maščevanje in korist misliš. Moji soborci niso umrli zaman, da bi le ti dobila zadoščenje in ubila prefecta.''
''Počasi te imam zadosti, mrha,'' je kratko dejala Jaina, odrinila njeno nogo in celo Mandalorijko hkrati, jo poslala na tla, istočasno s Silo ustvarila močan telekinetični sunek in ga poslal vanjo. Sedni je vzelo sapo in je vsaj za trenutek prenehala z nalaganjem nesmislov.
''Ti in tvoja družina ste že predolgo na oblasti,'' se je odkašljala Sedna, se skušala pobrati, pa jo je Jaina surovo zbila na tla, z nogo pritisnila na njen sapnik. ''Niti besedice več, mando'a.''
''Če imaš še toliko energije v sebi, jo raje uporabi v borbi zoper Vonge,'' ji je dejala Jaina, utrujeno sedla na podrto drevo. ''Medsebojni pretep ne bi ničesar rešil.''
''Kakor ukažejo, ... poročnica,'' je počasi pokimala Sedna. ''Bržčas so bile moje besede nevredne mandalorijke. Ta bojevnica bi rada zaprosila za uradno opombo. Ob prvi priložnosti bom podala poročilo poveljinku Dowzgami in predlagala degradacijo čina.''
''No, storiš lahko, kakor te je volja,'' je pokimala Jaina. '' A le če obe preživiva. Sedaj pa imava skupno nalogo za opravit.''

Visoki Prefect Mahar je domneval in upal, da mu iznakaženi bogovi le niso odkazali pomoči in podpore v tej bitki zoper heretike. Kako bi se le lahko primerilo, da bi pomilovanja vredne mehanske sile nevernikov zmogle kljubovati, kaj šele premagati biološke elemente Yuzhaan Vong armade. Nepojmljivo in nepredstavljivo, vsaj kar se večjih spopadov v tej galaktični vojni tiče. Kakor se je današnji dan končeval, je imel razloge sklepati na dober razplet in zmago.
''Ta nevernica se nam je predala, prefect,'' je naznanil bojevnik in osorno sunil predse sloko postavo v temno ogrinjalo zavite čoveške samice. ''Bila je oborožena le s tem.'' V prefectovo roko je položil kratek srebrn cilinder.
''Nima ravno velike teže,'' je dejal prefect Mahar in potežkal domnevno orožje. ''Mogoče tile jediji ne znajo uporabljati pravih orožij.'' Sicer bi si moral obredno odstraniti roko, s katero je prijel heretično orožje in dati ubiti vojščaka, ki mu ga je prinesel, a v tem času vojne se Mahar ni več obremenjeval s trivialnostimi, četudi so bile pomemben del njegove kulture in vere. Previdno je motril privedeno ujetnico. Če naj bi to bila veleznana Jaina Organa, samooklicana boginja, je vedel, da mora biti dokaj pazljiv.
''Ah, Zmikljivka; poveljnica Organa!'' je dejal glasno in počasi sestopil z oltarnega piedestala, se počasi napotil proti ujetnici, ki je stala ob vznožju stopnic. ''Kako lepo, da ste se nam uspeli pridružiti. Verjamem, da bom zelo užival, ko bom iz tega lepega telesa izvabil krike nepojmljive bolečine, prošnje za skrajšanje muk in priznanje, da si le ničvredna prevarantka.''
''O tem se lahko menite kasneje; jaz potrebujem le plačilo,'' je osorno dejala Mandalorijka, ki je pozorno stala ob strani ujetnice. ''To jedijko sem namreč ujela in privedla sem jaz. Zahtevam nadomestilo.''
''A tako,'' je pokimal Mahar. Sicer je vedal, da so v preteklih letih mandalorijski komandosi delovali v določenih operacijah skupaj z Yuzhaan Vongi, a vseeno ni maral za njihove vrste. ''Pokončajte jo.''

Jaina ni uspela niti zakričati ali kako drugače posvariti soborko, kaj šele, da bi sama uspela posredovati, saj sta ob njej stali dve vrsti težko oboroženih bojevnikov. Lahko je le nemočno opazovala, kako sta dva vojščaka zarila svoji ostri kopji pod Sednina ramena, poiskala nezavarovane predele v njeni bojni opravi, globoko zarinila v njo orožje, ko pa se je Mandalorijka v šoku končno le uspela obrniti proti napadalcema, sta ji ta zapodila v trebuh in prsi še dvoje rezil, jo krvavo poklala na tla; le z najmanjšim stokom je Sedna butnila ob tla, z rokama skušala zadržati lastna čreva v sebi.
''Neeeee!'' je zatulila Jaina, klecnila pod težo Sedninih bolečin in obtož, ki jih je zaznavala skozi Silo, čutila pohajanje njene življenske moči, se zgrudila na tla, medtem ko so njeni stražarji stopili bližje.

''Bolje mrtev prijatelj, kot živ sovražnik,'' je razsodil prefect Mahar, postal ob Sedninem krvavečem telesu, z eno nogo močno pritisnil na njen vrat, da je Mandalorijka bruhnila novo porcijo krvave brozge. ''Domnevam, da sta imeli nekakšen skriti dogovor, Zmikljivka,'' je pogledal po Jaini.
''Nepredstavljivo,'' je podal od strani bojevnik. Bojevnica nam je ob prihodu zatrdila na svojo bojevniško čast, da je jedijko zajela sama.''
''Bedak!'' je posmrknil Mahar. ''Morda je tako lahko zavesti običajne pripadnike nižjih kast, a intendtanti molimo k isti božici, katero skuša ta gnusna nevernica poosebljati.'' Obrnil se je k Jaini. ''Morda se, preklicana mrha, katera si, ne spominjaš dogodkov okoli Mykra, a lahko ti zatrdim, Jaina Solo, da se jih jaz zelo dobro. Jeedaiji se ne predajajo.''
Le kratek smeh se je izvil iz Jaininih ust, nakar je posmrknila. ''Prefect me spet podcenjujejo. Da, še kako dobro se sama spominjam dogodkov na Mykru in tistih pred tem, na krovu žive ladje. Kjer sem bila skupaj z ostalimi jediji podvržena mučenju.''
Pogledala je naravnost v prefecta Maharja. ''Ti si bil takrat zraven; videla sem te. Nisi imel še naziva prefecta, le nižji uradnik na krovu zaporniške ladje si bil. Videla sem te, ko si se naslajal ob naših mukah, spremljal naše mučenje in čakal na krike obupa.''
''Da, Jaina Solo,'' se je nasmehnil prefect Mahar. ''Dobro se spomnim tega popotovanja. Dobro se spominjam tvojih krikov, ko si visela v mučilnici in v mukah tulila, prosila in klicala svoje brate. Veliko zadovoljstvo si nam takrat priredila. Veliko zadovoljstvo.''
Med tisto odpravo se je skupina jedijev pod pretvezo ujetnikov na vongovski ladji pripeljala do gojilnice biološkega orožja zoper njih, tako imenovanih voxnov. Med potjo so bili podvrženi mučenju, ki so ga prenašali, dokler niso prečkali bojne meje in nato prevzeli nadzor nad plovilom. Mahar je bil med mučitelji; Jaina si ga je zapomnila, ga vključila na seznam bitij, ki so ji prišla na pot in, ki jih je nameravala pobiti.
''Priznam, skorajda bi me zlomili takrat, prefect,'' je dejala Jaina, se nekolikanj trpko nasmehnila. ''In tole sedaj,'' je nakazala na Sednino truplo, ''me je le še bolj razjezilo. Nemara sem pobita, razbita; a glej, razbito steklo je ostro.'' Ozrla se je po zbranih. ''Boginja ne bo imela odpuščanja za nikogar.''
Vhodna vrata Citadele so se treskoma zaloputnila, stranski vhodi prav tako; od nekod je zavel tahel piš, prešel veliko sobano; bojevniki so v negotovosti stisnili k sebi orožje, pogledovali zdaj prefecta, zdaj Jaino. Ta se je počasi spravila na noge, iztegnila roko, k sebi priklicala mali cilinder iz prefectovih rok. Prepoznavni snap-hiss je pospremil oživitev vijoličnega rezila; za njim je bil Jainin pošastno mil smehljaj.
Prefect je izdal povelje za napad, a tudi brez tega so vojščaki že krenili nad Jaino, vendar jih je ta pričakala ob znožju stopnic, z mečem odbila v njeni smeri vržene rezilne bolhe in iz rok poslala v njih morilsko silo-strelo; ožgano cvrčeči kosi trupel so napolnili tlakovana tla, zrak napolnili s sebi lastni vonjem smrti.
Še več jih je prihajalo, še več in še več; vsi so popadali pod njeno Silo. Iz sebe je črpala poslednjo trohico energije in morilske želje, vse skupaj usmerjala v sovražnika; jih klala in žgala vse do zadnjega.
Nazadnje je prišel na vrsto še prefect. Kakor črv, ali neimodian, se je skrival za komandnim prestolom in upal, da ga stražarji obvarujejo. Upal je zaman.
Ni marala za njegove prošnje, klice obupa in priprošnje k boginji Zmikljivki; rezilo mu je gladko odrezalo glavo.

Obšla jo je nenadna slabost, ji trgala po telesu, da je Jaina glasno jecnila, padla na kolena., se zvila na tleh, varovalno oklenila roke okoli trebuha. Nekaj je bilo narobe.
Nekako se je priplazila do Sedne. Skozi Silo je zaznavala, da je še živa. ''Potrpi, zdrži,'' ji je šepnila, vzela njeno glavo v naročje, ji pogladila lase z okrvavljenega lica, skušala skozi Silo vsaj nekolikanj zmanjšati bolečine.
''Božica prihaja prepozno,'' je poslednjič dahnila Sedna. ''In, glej!, angeli z Iega mi gredo naproti. Končno bom v počivala v miru.''

''Na koncu smo zmagali, seveda,'' je tiho govorila Jaina malemu hologramu na sredini svoje kajute. Skozi okno je tiho prosevalo belo polje hipervesolja. ''Awakadoo je osvobojen vongovske okupacije, prebivalstvo se bo lahko vrnilo, republiške sile pa se sedaj selijo na naslednjo misijo. Nismo še končali z osvobajanjem tega sektorja. Truplo poročnice Sedne sem vrnila njenim tovarišem; pogreb je bil skromen, a primeren. Ashika je bila prav tako med žrtvami, ki smo jih morali plačati. A ni bila edina.
''Hotela sem biti poveljnica in pilotka, jedijka in boginja, a sem pogrnila pri vseh. Niti angel z Iega nisem, zakaj ti varujejo in nudijo pomoč, uteho. A taka ni bila moja usoda, nikoli ne bo. Mislila sem, da bom lahko skrbela za sebe in druge, varovala najinega otroka, saj dokler bi bila jaz živa, bi bil on na varnem. Motila sem se.
''In na koncu, ko me Tema vzema zase, nisem nič.''

Short Story 26: Fanfiction: SW: Avakadoo - part 2

Soba je bila temna in skorajda prazna. Prazna črnina vesolja in medla svetloba oddaljenih zvezd ter bližje zvezde, sonca Awaka, sta prodirali skozi malo razgledno okno njene poveljniške kajute. Prostor miru, spokoja. Njena meditacijska celica. V ozadju hrumečih ladijskih motorjev se je slišalo ogrevanje turbolaserjev, ki so pošiljali prve snope uničujoče energije proti planetu spodaj. Skozi Silo je čutila nestrpnost posadke, pilotov, poveljnikov, prav tako admirala; rahlo nagibanje orjaškega zvezdnega rušilca, ki se je spravljal v napadalno orbito okoli planeta; bujno življenje, ki je še bilo na zelenem planetu. In praznino v Sili, katera so bili Yuzhaan Vongi in vsa njihova živa organska orožarna. Kakor da ne bi obstajali, ne bili resnični. V Sili ni bilo čutiti njih prisotnosti, življenja. Pa vendar so bili krvavo resnični; njihovi koralniki so bili več kot parni republiškim lovcem, njihove frigate in ostalo asteroidom ali živalskim spakam podobno ladjevje pa dovolj močno za zvezdne rušilce. Njihova orožja so bila živa, neobstoječa v Sili, a resnična. Prenekateri jedi je padel zavoljo njih bioloških scmarkov in kačastih kopij-mečev. Med njimi njen ljubljeni brat Anakin. Boleč spomin na njegovo smrt in njeno krivdo sta ji privreli v misli, kislo se ji je dvignilo v ustih in Temna stran Sile je bila njen spremljevalec.
Soba je bila temna in še vedno prazna. Mehka blazina, na kateri je klečala, je postala pretrda za njena kolena; vstavši se je sprehodila po temni sobi, pohodila razkrajajoče se ostanke vilipa na tleh in na mizi prižgala mali holoprojektor.
V jarki modrozeleni svetlobi se niso pokazali obrisi poveljniškega mostu, niti sojedijev, ki so čakali na talni napad. Niti ni bila podoba v umetni svetlobi njen brat dvojček, predkratkim živ povrnjen iz ujetništva. Njegova izguba in prepričanje v smrt sta jo strla in preoblikovala, voljo in strast je imela le še za eno stvar. Bitka za dobljeno bitko, dokler ne bo vojne konec, boj do zadnjega preživelega, četudi sama pri tem podleže. Gnev in žalost preteklih let sta ji pomagala najti pravo moč v sebi, in pomoč v Sili, ki je poprej ni znala docela izkoristiti za svoje želje. Četudi Sila ni bila pristona v Yuzhaan Vongih, je bila prisotna okoli njih, tako odkazovala na njihovo pristnost. Nikakršen problem ni bil zato zanjo, da je preko vilipa dobila vpogled v dogajanje v prefectovi sobi, se osredotočila na prazna mesta v Sili in iz njih umaknila ves zrak.
''Jag,'' je mehko dejala Jaina, z roko skušala objeti malo holo-podobo svojega ljubega. Ni mogel biti tukaj z njo, dolžnost je imel drugod, a vendar je čutila, da je del njega vedno z njo. Sedaj še tolikanj bolj.
''Kmalu se bomo spustili na površje, veš,'' je razlagala posnetku. Zaradi komunikacijskega molka neposredna zveza ni bila mogoča; to je bil edini način, da ga vidi, mu sporoči kaj se dogaja z njo. ''Njihove sile so izčrpane, koralniki iztrebljeni, vodstvo obglavljeno, prav zdaj začenjamo s planetarnim bombardiranjem. In nenadejana pomoč zaveznikov je z nami. Ne bodo nam pobegnili živi.''
Rahel premik v njej, le skozi Silo in le njej zaznaven, jo je vzdramil iz misli. Ni bila sama; del Jaga in del nje je sedaj počival v njej, rasel, čakal na rojstvo.
''Ne bom dopustila, da bi mi kaj storili,'' je dejala, kakor da bi poznala neizrečene misli holograma. ''Sila je na moji strani. Kmalu se bom vrnila k tebi in vse bo dobro. Obljubim.''
Iz dremavega pogleda jo je zdramil pisk ladijskega sprejemnika: ''Jedijka Organa; enote so pripravljene v glavnem hangarju. Mandalorijci so prav tako ravno pristali. ''
''Sem že na poti,'' je kratko dejala Jaina in stopila do izhoda. Na vratih se je obrnila, pogledala proti še vedno prižganemu hologramu. ''Ljubim te.''
Soba je bila prazna, tema je odšla z njo.
Ashika jo je že čakala pri izhodu turbolifta v glavnem hangarju.
''Vse enote so že vkrcane in pripravljene na spust,'' je podala novice o napredovanju bitke devaronka. ''Izkrcevalne ladje imajo že določene lokacije, prav tako se lovci in bombniki že spuščajo proti površju planeta.'' Nekolikanj je premolknila. ''Mandalorijci so prav tako prispeli.''
''Tako. Predvidevam, da so se lepo obnašali? Ne potrebujemo še dodatnih zapletov.''
''Vzorni kot bothanski piknik,'' je posmrknila Ashika. ''Izrazili so željo, da se priključijo našim enotam. Zaenkrat se admiral in ostali poveljniki strinjajo.''
''Mandalorijci so vedno nepredvidljivi,'' je zmajala z glavo Jaina in hodila vzdolž vrste X-krilcev. ''Pojdiva jih pozdravit in poslušajva, kaj imajo še za povedati.''
Ob ogromni konstrukciji republiškega pristajalnega vozila je bila zbrana mala skupina bitij; dug, dva človeška oficirja in trije pripadniki mandalorijskih borcev.
''Mojster M'Ptivuda, pozdravljeni,'' se je ob prihodu rahlo priklonila Jaina, vljudno pozdravila starega dugovskega mojstra. Lastno njegovi vrsti se je M'Ptivuda pri hoji premikal s pomočjo zadnjih nog oziroma rok, za obleko pa je nosil temno siv brezrokavnik.
''Poveljnik čete Dowzgama,'' je v pozdrav nagnil črno čelado vodilni Mandalorijec. ''To sta moja nadomesta vodnika; komando Dwhem in poveljnica Sedna,'' je predstavil še ostala dva. Vsi trije so nosili podobno opravo; klasične T-vizirane čelade, bojni oklep preko celega telesa in ogrinjala.
''Vse lepo in prav,'' je pokimala Jaina. ''Zahvaljujemo se vam za ponujeno pomoč v vojni proti Vongom, vendar pa se boste morali ravnati po naših oziroma mojih napotkih.''
''Resnično?,'' jo je skozi neprosojni vizir tehtala Sedna. M'Ptivuda zraven je le zaspanega pogleda spremljal razplet dogajanja, prav tako Ashika, medtem ko sta oba oficirja raje živčno stopila vstran in hitela dajati napotke pilotom, vojakom in vsem ostalim, ki sta jih uspela najti. Dobro sta vedela, da ni dobro za njuno zdravje ugovarjati njenim zahtevam in ukazom. Pridna.
''Da. Vaše enote bodo pod neposrednim poveljstvom jedijev,'' je odsekano povedala Jaina.
''Tako,'' je vprašal Dowzgama. ''Mandalorijci radi delujemo sami, v okviru svoje enote.''
''Taka je moja ponudba, Mando. Skozi zgodovino ste se ponavadi postavljali na nasprotno stran Republiki, zato vas bom sedaj imela na očeh. Bodisi boste ubogali moje ukaze bodisi se lahko spravite nazaj v svoje ladje in spravite svoje komando riti v drug sistem.''
''Tako se ne govori Mandotu,'' je naprej stopila poročnica Sedna, hotela ugovarjati, vendar jo je v koraku zaustavilo vijolično rezilo Jaininega svetlobnega meča, ki je zamolklo zabrnelo milimeter od madnalorijkine glave.
''Sama bom presojala o tem, komu in kaj se govori, poročnica,'' je jedkega glasu dejala Jaina. ''Smo na isti strani. Za sedaj. Prizadevajte si, da tako ostane tudi vnaprej.'' Pomignila je proti izkrcevalni ladji. ''Predlagam, da se hitro spravimo v ladje in na planet.''
''Vedno sem domnevala,'' je rezkega glasu dejala Sedna in stala še vedno povsem mirno, ''da jediji izvlečejo meč le če imajo namen prelivati kri, ubijati.''
''In ubit tudi nameravam,'' je pokimala Jaina. ''Ne le enega, ali petih. Če bo potrebno bom osebno pobila vse borce, ki se mi bodo postavili na pot, vključno z glavnim prefectom. Nihče mi ne bo utekel. Ne bo popuščanja, niti milosti. Pobila jih bom. Vse do zadnjega.''

Nebo je bilo modro, posejano z redkimi oblaki, oddaljeni horizont rdeče razžarjen vzsled silovitega orbitalnega bombardiranja. Oskrbovalne ladje republiške vojske so pristajale s privzeto natančnostjo in usklajenostjo, medtem ko so lovci in prestrezniki tvorili varovalno mrežo okoli zavzetega področja.
''To je bilo presneto dobro letenje, poročnica Sedna,'' je sklonivši se izpod svojega X-krilca v spremstvu svojega vedno prisotnega astromech droida Sparkya pohvalno pokimala Jaina in snela čelado. ''Vredno pohvale in omembe, zagotovo.'' Od strani se jima je pridružila še Ashika, kakor Jaina tudi ona le v temnem jedijskem ogrinjalu; ni bilo časa za preoblačenje v klasične oranžne letalske uniforme. Oddaljeno bobnenje eksplozij jim je vsem surovo naznanjalo, da niso v lokalni kantini.
''Mando se ne bori in trudi za pohvalo; ne nasprotnika, ne zaveznika, niti soborca,'' je odsekala Sedna v svojem mandalorijskem oklepu, ki je bil seveda prilagojen njenim fiziološkim značilnostim. ''Žar borbe in občutek pripadnosti svojemu klanu; samozadovoljstvo ob uspešno opravljeni nalogi, zamgi nad sovražnikom; to so primarne strasti, ki ženejo vsakega Mandota.'' Povesila je pogled na stran. ''Vseeno vzeto na znanje, poveljnica Organa.''
''Čast in samozadovoljstvo, pa še Huttovo dostojanstvo ob tem, bi rekla,'' se ni strinjala Ashika. ''Kolikor mi služi spomin in kolikor poznam zgodovino, moram bolj pritrditi tistim bitjem, ki Mandalorijce povezujejo z najemniki, željnih denarnega bogastva in ozemeljske širitve. Kaj porečeš na to, komando-mrha?''
Na začetku vojne z Vongi so Mandalorijci delovali v omejenem obsegu na strani ekstragalaktičnih zavojevalce in se šele naknadno osamosvojili izpod njihovega vazalstva ter se priključili osvobodilnim četam; nezanemarljivo dejstvo, ki pa se ga Mandalorijci in posebno še poročnica Sedna sedaj niso radi spominjali in raje pozabili omeniti. No, Jaina vsekakor ni pozabila takšnih 'trivialnih' dejstev.
''Takšna gibala so prisotna v sleherni galaktični vrsti, da,'' je dejala Sedna, ''Da so med Mandalorijci podobna nagnenja ni moč zanikati. Pa vendar ne vlada nam, ne kot organizaciji, ne kot posameznikom. Kar bi težko trdila za vodstvo republiškega senata; ali jedije, če smo že pri tem.''
''Mar res?'' je siknila Jaina, stopila naprej in uprla roke ob boke. ''Kakšna konkretna oseba, ki bi jo bilo vredno izpostaviti. Določeno ime, morda?'' Ashika zraven je počasi spustila roko k pasu, kjer je počival njen svetlobni meč.
''Ne bomo se sedaj zapletali v akademske debate,'' je počasi dejala Sedna, še vedno srepo strmela v obe jedijki. ''Medsebojni prepir ne bi bil produktiven.''
''Ne bi prišlo do prepira. Niti do nadaljenga podajanja mnenj, kot bi dejali politiki,'' je nadaljevala Jaina. ''Ne skušaj se primerjati z menoj, mando'a.''
''Pozdravljene, mladinke,'' je skočivši preko oskrbovalnega vozička dejal mojster M'Ptivuda, pristal sredi skupine. ''Če dobro zaznavam, bi sklepal, da imate žgočo debato. Dokaj žgočo, mhm?''
''Le navzkrižje mnenj. Striktno akademsko, mojster,'' je pokimala Jaina.
''Čakali smo na dokončno izkrcanje pehotnih sil,'' je podala Sedna. ''Po dogovoru bomo Mandalorijci svoje sile dali na razpolago republiškim silam. In poveljstvu jedijev, se razume,'' je dodala.
''Načrt je jasen, potreben izvršbe,'' je pokimal M'Ptivuda. ''Razumem, da bosta vitezinji Organa in Ashika prevzeli vodenje ene skupine, medtem ko bom jaz poveljeval ostalim.''
''Tako,'' se je strinjala Jaina, prižgala ročni holoprojektor, spustila jarko modrosivo svetlobo v dopoldansko jutro. ''Izvidniki so zaznali Yuzhaan Vong sile na severnem delu kontinenta; tam je glavnina vojske, tako kopenske kot preostalih koralnikov; vrhovni prefect je tudi nastanjen znotraj utrjenega mesta.''
''Ne bo lahka naloga zavzeti mesta in vodstva,'' je dejala Sedna. ''Ne da bi pred tem pobili celotne pehote, ki ga varuje, se razume.''
''Pa vendar bomo storili prav to,'' je rekla Jaina. ''Medtem ko bo glavnina njihovih sil zaposlena z odbijanjem naše pehote, ki jo bo pokrivalo orbitalno bombardiranje, bo manjša skupina prodrla v naselbino in obvladala vodstvo.''
''Ta skupina bo sestavljena iz jedijev in Mandalorijcev, predvidevam?'' je zanimalo Sedno.
''Točno tako,'' je pokimala Jaina. ''Ashika in jaz vas bova vodili. Sklepam, da boste sodelovali?''
''Mando ne beži od dolžnosti,'' je ponosno dvignila glavo Sedna. ''Osebno bom sodelovala v tej skupini.''
''Dowzgama ne bo ugovarjal?'' je zanimalo Jaino.
''Spoštoval bo mojo odločitev.''
''No, vkolikor je akademskega razglabljanja konec, bi predlagal, da načrt tudi izvedemo,'' je povzel mojster M'Ptivuda, si od pasu odpel dolgoročni meč in v obstoj priklical svetli oranžni rezili. ''Pričnimo z norostjo.''

Short Story 25: Fanfiction: SW: Avakadoo - part 1

STAR WARS: NJO: AWAKADOO

Vesolje je bilo črno in zvezde svetle, na sredini je počival mali zeleni planet.
Pospešivši s skoraj nemogočo hitrostjo ob masivni konstrukciji dolge medzvezdne križarke in izmikajoč se z skoraj življenjsko gibčnostjo zelenim snopom sovražnega ognja, ki je prihajal tako od zvezdnega rušilca kot tudi od sledečih E-krilcev, majhnih in okretnih enosednih lovcev Nove Republike, sta mavrično obarvana koralnika zaplavala povsem blizu površja ogromne kapitalne ladje, se še naprej izmikala iztrelkom topov, se pospešeno obrnila, za trenutek je v pogledu pilotov prevladovalo ostalo nakopičeno ladjevje, med njimi spremljajoče frigate in ostala oskrbovalna polovila, nakar so ju obkrožili B-krilci in ob pomoči ostalih lovcev efektivno načeli gravitacijsko obrambo koralnikov, jih preobremenili in naposled raztrelili organski plovili. Eksploziji sta neslišno odzveneli v črni prostor vesolja.
Poveljniški most zvezdnega rušilca je deloval relativno mirno, skozi velika razgledna okna vidne ekspolozije lovcev, koralnikov, fregat in ostalih plovil so bile neslišne barvne slike, operaterji orožja in ščitov so po pravilih izvrševali naloge ob vedno prisotnem hrumenju pogonskih motorjev rušilca in šumenju elektronike; spokojnost je zmotil prihod v temno ogrinjalo, ki se je vleklo po hladnih ladijskih tleh, napravljene sloke osebe, ki se je z mehkim korakom sprehodila po mostu, pri tem navlekla nase nekaj pogledov strahospoštovanja nižje lociranih tehnikov, in se napotila k dvema oficirjema, ki sta ob pridušenem pomenku opazovala potek bitke zunaj.
''Ah, poveljnica Organa, lepo in prav je, da ste se nam pridružili na mostu,'' je pozdravil prvi. ''Obroč okoli planeta, ki so ga tvorili koralniki in nekaj frigatnih analog, je uspešno premagan in-''
''Vsi bodo pomrli,'' je bolj zase kot ostale spregovorila Jaina Organa in pridobila pozornost obeh, kapitana Garikuna in admirala Snighe, ki sta se sedaj povsem obrnila k njej. Glas je imela mehak, a odločen, podal se je k njeni relativno majhni dekliški postavi, dasiravno je dekle v preteklih letih videlo in izkusilo več kot dvakrat starejši veterani civilne in klonskih vojn. ''Vsi do zadnjega; osebno bom poskrbela za to.'' Stisnila je ustnice, ravno črto na bledih licih, vdrte jamice so hranile rjave oči, mlade, a ne več tople.
''Poveljniki lovcev sporočajo, da so uničili še zadnje ostanke upirajočih se koralnikov,'' je podal naprej admiral. ''Prostor okoli planeta smo očistili upornih elementov.''
''Najnujnejša popravila so že v teku, oskrbovalne ladje pa so že na delu,'' je dodal kapitan.
''Dobro,'' je siknila Jaina. ''A s popravili in ranjenci se bomo ukvarjali kasneje; sedaj imamo pred seboj bitko, ki jo moramo dobiti.'' Obrnila se je k admiralu Snighi. ''Premestite ladje v pozicijo za orbitalno bombardiranje planeta.''
''Um, je to pametna poteza, poveljnica?'' je presenečeno vprašal kapitan Garikun. ''Yuzhaan Vongi so zagotovo vzpostavili sistem gravitacijskih ščitov na površju in bodo zlahka odbili naš napad.''
''To je le priprava na izkrcanje čet in zavzetje Awakadooja s silo. Domorodcev ali talcev sovražnik nima na voljo na planetu, torej nam bodo na poti stali le vojščaki in njih organski zmazki,'' je razložila Jaina, počasi, a vendarle z dovolj jeze v glasu, da je kapitan raje pogledal vstran. ''Osebno bom poskrbela za lokalnega prefecta.''
''Mojster M'Ptivuda je že pripravljen in s svojim oddelkom čaka v glavnem hangarju,'' je dejala Ashika, tako kot Jaina le z svetlobnim mečem oborožena devaronska jedijka, ki se jim je pridružila na mostu. V nasprotju s samci njene vrste, ki so bili rdeče polti in rogati, je Ashiko pokrivala svetla rjava dlaka, temno črno obarvani lasje pa so premogli nekaj oranžnih pramenov. V kontrastu s pregovorno umirjenostjo samcev njene vrste je bila relativno agresivne narave, kar pa je dokaj uspešno premostila tekom uka v jedijski akademiji. ''Pehotne čete so pripravljene in čakajo na spust, prav tako so pristajalne ladje polno opremljene in oborožene.''
Obrnila se je k Jaini. ''Mojster sporočajo, da čutijo tvojo nestrpnost v Sili. Potrpežjivost, svetujejo. Tud Meč jedijev si lahko kdaj odpočije,'' je svetovala, jo imenovala z imenom, ki ji je bilo nadeto nedavno, na uradni, za medijsko pozornost prirejeni posvetitvi v polnopravno jedijsko vitezinjo.
''Vzeto na znanje, Mojstrica Ashiko,'' je Jaina sklonila glavo v pokim. ''Vseeno pa me sedanje dogajanje pušča nemirno. Čutim nekakšno nihanje v Sili. Nekaj hudega se ima zgoditi...''
''Nikar ne pričakuj preveč, Jaina,'' je zmajala z glavo devaronska jedijka. ''Bitka za Awakadoo ne bi smela predstavljati posebne težave za republiške sile. Mi pa smo zraven le, če se kaj zalomi.''
''Resnično,'' se je strinjala Jaina. Ta misija naj bi bila le še ena v seriji hitrih napadov in osvoboditev sovražno okupiranega sistema. Vojaške sile Yuzhaan Vongov tem kvadrantu niso bile tako močne, bližnji sistemi so bili neokupirani, prazni ali pa že osvobojeni. In ne le s strani Nove Republike ...
''Admiral, večje število plovil je pravkar vstopilo v sistem,'' se je oglasil operater pod pultom in pritegnil pozornost poveljujočih ofocirjev kot tudi obeh jedijk.
''Senzorji zaznavajo 20 ladij, razred M3-A Scyk lovci in dve M12-L Kimogila.
''Mandalorijci,'' je povzela Ashika.
''Resnično,'' je potrdila Jaina in polzavestno stisnila roko k držalu meča. Ni bilo prvič, da so pripadniki Mandalorijskih bojnih odprav sodelovali pri osvobajanju s strani Vongov okupiranih planetov, vendar so ponavadi delovali na lastno pest in se niso mešali v posredovanje Republike. Seveda so Mandalorijci svoje sile dajali tudi na razpolago najboljšemu plačniku in niso vedno delovali v skladu z željami Senata, vendar je Jaina upala, da so tokrat na isti strani. Če pa bi se izkazalo, da je resnica nasprotna, je bila ona tu, da prepreči kakršnokoli nezaželeno vmešavanje.
''Poveljujoči Mando je na zvezi, poveljnica,'' je sporočil operater. ''Sporočajo, da ne nameravajo delovati zoper interese Republike in se želijo pridružiti pri osvobajanju Awakadooja.
''Kdo je njihov poveljnik?'' je od strani vprašala Nareesho.
''Poveljnik Dowzgama,'' je posredoval poročnik.
''Kaj mislite, jedijka Organa?'' je vprašal admiral Snigha.
''Posredujte jim koordinate in sporočite, da jih čakam v glavnem hangarju,'' je dejala Jaina, in se sprehodila vzdolž mostu. ''Medtem pa ne smemo pozabiti na našo primarno nalogo. Kapitan, prekinite vse YV komunikacijske zveze na planetu nato pa vzpostavite zvezo z njimi.''
''Poveljnica?'' je bil nekoliko na izgubi oficir.
''Poslala jim bom majhen pozdravček pred bitko,'' je prek rame kratko podala Jaina. ''Medtem začnite z načrtovanim bombardiranjem in pripravite vse potrebno za kasnejše izkrcanje na površju. Imate svoja navodila, kapitan.''

Poveljniška soba je bila polna in nikakor ne mirna. Eksekutorji, in ostali pripadniki intendantske kaste so mrzlično hodili sem in tja, opravljali mnoga pomembna birokratska dela, ki so bila potrebna za delovanje sistema, prenekateri pa so le skušalai dajati vtis, da počnejo kaj koristnega, da le ne bi padli v oči vodilnemu prefectu, ki mu je bilo poverjeno vodenje planeta Awakadooja. Katerega orbitalne in zračne sile so bile uničene s strani Nove Republike, ki se je sedaj nedvomno pripravljala na izkrcanje in dokončno zasedbo planeta. Sicer je bilo tako običajno pravilo v vojski in v širši Yuzhaan Vong družbi, da se ne predaja in vztraja v borbi do konca, ne glede na izgube in tudi za ceno poslednjega pripadnika vrste, in tako je tudi vehamentno hitel zatrjevati v svojem pogovoru z velikim vodjo na Yuzhantarju prefect Mahar, vendar tega vojaškega aksioma med intentandti niso ravno pozdravljali z vzkliki odobravanja. Bolj so le žebrali priprošnje k boginji Yun-Harli in ji obetali, da jih na nek božanski način reši pred sovražniki.
Nerodna reč pri tem je bila, da je kazalo in tako so pravile mnoge govorice na samem planetu, med piloti in tudi poprej na svetovnih ladjah, da je dotična boginja prevzela obliko človeške nevernice in delovala na republiški strani, ali vsaj zoper Yuzhaan Vonge. Praznje marnje in podtikanja, sad protiobveščevalnega aparata nasprotnika zagotovo, a Mahar je bil vseeno dokaj živčen, ko je donedavno sliko njegovoega sogovorca na Yuzhantarju izbrisalo z vilipa, na njegovem mestu pa se je izoblikovalo obličje nagnusne heretične samice.
''Prekinitev in temu sledeča izguba komunikacij lahko pomeni samo eno stvar, prefect,'' je od strani njegovega poveljniškega prestola ustrežljivo podal nižji upravitelj komunikacijskih naprav. ''Invazija.''
''Ne, kaj res? Nikakor ne bi tega sam doumel,'' ga je rezko premeril Mahar in mu z eno potezo razparal vrat, rezilo obrednega bodala je prišlo hreščeče ven na drugi strani in zlomilo par vretenc. Osebno orožje, ki ga je hranil zase za primer dokončnega poraza. Obrisavši lepljivo kri se je obrnil k novo nastali podobi na vilipu.
''Prefect Mahar,'' je dejala zakrinkana postava. Ni bil pozdrav, le začetek pogovora. Ni moral dolgo iskati po spominu, saj je bil glas znan in pojava še bolj; pred njim je stala podoba Jaine Organe.
''Nevernica gnusna, ki se pretvarjaš za boginjo. Prekleta bodi in tvoje truplo naj razpada v tisočletnem gnitju!'' je pljunil na tla, odrinil par intendtatov, ki so se mu motali pod nogami in stopil na sredino podija, ki je hranil vilip. ''Tvoje telo bom osebno onečastil in tvojo celotno družino žrtvoval bogovom!''
''Lep pozdrav, tudi Vam, predragi prefect,'' je dejala Jaina, ki nikakor ni dajala videza, da bi jo izrečene besede kakorkoli prizadele. ''Le toliko sem se Vam hotela oglasiti, da naznanim naš prihod. Ne bi bilo lepo vpasti kar tako nepovabljeno, se Vam ne zdi?''
Na te novice, ali bolje rečeno, grožnje, so se ostali zbrani Yuzhaan Vongi odvali vidno pretreseno in hitro se je razširilo šušljanje med njimi.
''Mir v dvorani, garjavi nghushi!'' Obrnil se je h Jaini. ''Tvoje čreva bom uporabil za ribolov in tvojo kožo bom ustrojil v rokavice, nemarna nevernica!'' je zatulil prefect Mahar. ''Pridi in tvoja usoda bo zapečatena!''
''Praznje besede, ki ne nosijo vode, bi dejala,'' ga je prezirljivo zavrnila Jaina. ''Po drugi strani pa, jaz ne nosim le obljub, marveč boste kaj kmalu priča konkretnim dejanjem.''
Ni bilo zvoka, niti najmanjšega šuma ni bilo zaznati, razen tistega vedno prisotnega organskih pribočnikov in prikazovalnikov. Tudi vetra ni bilo, sapice nejmanjše ni bilo čutiti. Le vsi birokrati in intendtanti okoli njega so se začeli držati za vrat, hlastali za zrakom. Prefect je lahko povsem normalno dihal in zgrožen opazoval dušeča se telesa podanikov, ki so eden za drugim mrtvi popadali na tla. Nedvomno heretična čarovnija teh preklicanih jeedaijev. Mrzlično je čakal, da tudi njemu nevidna roka odtegne življenski dih.
''Do naslednjič, prefect,'' je od prikazovalnika dejala Jaina, nakar je njena podoba izginila. Na Yun Yammko in Yun-Nashel, si je mislil prefect Mahar, trdo opirajoč se na mizo, sam sredi predkratkim še žive dvorane. Prihaja.

Trolling Is An Art

Chiyotaikai

Zadnje mesece nisem podrobno spremljal sumo dogajanja, tako da sem šele zdaj ugotovil, da se je na začetku tega leta upokojil moj favorit, Chiyotaikai. Hja, takle mamo.

http://en.wikipedia.org/wiki/Chiyotaikai

chihotaikai vs asashoryu
http://www.youtube.com/watch?v=6hLmKIXQHBc
yokozuna_killah

chiotaikai vs roho
http://www.youtube.com/watch?v=21H4wLI1ncw
polet v 3. vrsto se nadaljuje z besednim obračunm

Shootan n' Faitan In da Hood

ALI SO KONZOLE GETO DEJAVNOST?
shootan n' faitan in da hood

razmišljanje in nastavek za debato


Igrice so za otroke, računalniki pa za geeke, je staro klišejsko vodilo, ilustrirano v raznih medijih, od stripov do filmov. (Glej random ameriški strip ali blockbuster, kako so tam predstavljeni igralci računalniških in konzolnih iger.) Za potrebe diskusije se tale prispevek osredotoča le na igralce na konzolah in na zvrst pretepačin in streljačin.

Kaj se zgodi, ko se določene zvrsti iger, še natančneje konzolnih iger, začnejo marketinško usmerjat le na eno publiko? V knkretnem primeru gre za konzolne pretepačine in streljačine (npr. SF4 in random FPS shooter), ki so imo najbolj popularne med ameriško geto populacijo, kar v nadaljevanju ilustriram z nekaj primeri.

Ali je to le moj osebni občutek, ki ni potrjen v resničnosti; ali je dejanska populacija konzolnih igralcev večinsko izvirajoča v getu; ali je to le ameriški problem, ali pa se tui v Evropi, pri nas in v Aziji kaže takšna družbena delitev? So konzole za rajo, medtem ko normalni geeki srednjega in višjega razreda uporabljajo samo računala?


kick-ass pic; klišejsko mainstream posploševanje ali odraz realnosti?

PROTIP: tr00 gangsta ima poleg robe, orožja, gorila bros in hotnic, vedno pri roki tui nextgen konzolo. Can ya dig it?


online gamer oz. ko se geto trash navzame igričarske govorice in miselnosti ter je nea zna izklopiti, ko je IRL.

PROTIP: uporaba l33t-speaka v RL je neumna, m'kay.

Tako obnašanje ne kaže na klasičnega geeka, ki igra igre, niti ne na mainstream ljudi, ki se zabavajo z igricami, ampak na geto trash, ki svoje frustracije sprošča z igranjem streljačin/pretepačin, kar ameriški sistem podpira, samo da le-ti ne gredo streljat po šolah in dilat droge.

Ameriški čefurji (stanje duha, mind you) so potemtakem očitno še nekolikanj bolj nadležni od običajnih, ker slednji ne igrajo igric, ker so le-te za otroke, oni so pa odrasLi, ker pijejo, pLešejo, fukajo.


faitan_fans pic

PROTIP: pravi moški(tm) igrajo garou

Street Fighter in različne VS serije so potemtakem najbolj igrane pretepačine med gangsta afroameričani. Mehiški geto namreč prisega na KOF in UMK3.

Sodeč po temah in komentarjih na namenskih forumih in random posnetkih dvobojev na youtubu, kjer napovedovalec pogosto spominja na zakajenega gangsterja, namreč večino pretepške skupnosti sestavlja ameriško družbeno dno, medtem ko je azijska in evropska scena imo bolj geek nevtralna.


arcade incident, ker se zavoljo igric nea streljajo samo Korejci
[quote]
They have this game at one of the local arcades but I havn't been there in over a year. Last time I played though, I went to get more quarters and this black guy started playing and so I put my quarter to start playing with him. I beat him and he pulled a knife on me and started telling me how he's going to kill me because I
cheated. o_O

I told him it was my first time playing and he yelled "BULLSHIT" and swung the knife, and I was like "THE MOVES ARE ABOVE THE CONTROLS!" and ran off.

Scariest moment I've had in an arcade. o_o
[/quote]
PROTIP: arcade gaming - siriuz biznis

Igralnice so očitno zbirališče šodra družbe, zato je dobro na par rund SF priti oborožen in v družbi. Če se igra money match, je dobro najeti še par varnostnikov.


Komentarji, pomisleki, dovtipi, kritike? Discuss, plz.

Now Reading: Kick-Ass

Kick-Ass
Mark Millar, John Romita, Jr.



Dekonstrukcija klasičnih stripovskih superjunakov je vse od Watchmenov dokaj pogost motiv pri raznih stripovskih minisrerijah, najsi gre za parodije tipa Nextwave, analogije Authority, End League, nekonvencionalne poglede na superheroje v primerih Automatic Kafka, Irredeemable in Supergod, ali pa preprosto bolj realistični in brutalni prikaz urbanih vigilantov. K slednjim spada tudi miniserija Kick-Ass, ki je dokaj hitro dobila filmsko predelavo, četudi se je ta bolj približala klasičnim stripovskim filmov, kot pa naprimer njegov sodobnik Defendor.

V obravnavanem stripu je tako ponovno potrjena domneva, da mora biti za špilat heroja človek vsaj malček ob pamet in/ali moralfag. Stripovski geek tako začne vigilantski pohod po soseski in jih kakopak, tako kot bi to bilo v resničnem življenju, takoj brutalno faše. Do tu vse lepo in prav, a ko se po mesecih rehabilitacije nerealistično spet vrne h superherojstvu in ko nato v tretjem delu uleti še urbana loli ninja, je jesno, da se strip nea jemlje več preveč resno. Avtor se preveč zanaša na preverjeno kombinacijo amerikaniziranih klišejev, brutalne karnaže in, ker strip ni del family friendyl založniške hiše, ogromno porcijo preklinjanja in grafičnega nasilja, dostojen prikaz lokalnega vigilanta in njegovega (ne)uspeha pa je zreduciran na uvodni dve številki. Nato je pravztaprav le še statist za nadsposobno dvojico, ki kolj lokalno mafijo po tekočem traku, vse do bridkega, krvavega konca, ki za razliko od filma postreže z brutalno realnostjo, a vseeno pusti plehek učinek na bralčevih očeh.

Ker gre tu za slikovni mediji, ni pomembna samo zgodba, ampak tudi risba, glede katere pri temle stripu osebno nimam preveč pohval. Romita Jr. je v preteklosti poskrbel za kar nekaj nedpovprečnih stripov (Daredevil, Spider-Man v sredini 90-ih), kasneje pa se je njegov slog risanja nekolikanj spremenil, imo na slabše. V Kick-Assu tako mrgoli klišejskih, enako narisanih likov, kjer vseskozi ponavlja skice iz drugih stripov, liki so si moteče podobni, otroci/najstniki pa izgledajo kot midgeti s preveliko glavo.

Zanimiva zgodba, ki je v osnovi dobro zastavljena, se tako prehitro sprevrže v klišejsko in preveč samo sebi namembno hardkor karnažo, od bolj realističnega prikaza uranih vigilantov in njihove obsojenosti na neuspeh v današnji družbi pa ostane bore malo.

NAREEEEDOOOOOO

Naredil še zadnji izpit. Final boss je tako premagan, ostane samo še bonus runda oz. diploma.

Short Story 24: Fanfiction: SW: Opeklina - part 5

Pridši na tribuno arene, ki je obdajala stezo za dirko, se je Taoni ozrl po okoliških bitjih. Večina sedežev na tribunah je bila zasedena; čez pol standardne ure je bil napovedan začetek dirke. Taoni je dobil prostor pri Nikessu; njegova skupina je zakupila privatno ložo, ki je bila malo odmaknjena od ostalih tribun, kjer so se pod milim nebom na vročem soncu drenjali vsi ostali. Kolikor je videl, so imeli hutti svoje privatne prostore na tribunah. Bili so prostorni, kakor se za njihovo vrsto spodobi, in hlajeni, na višjem delu tribun, vidno ločeni od ostalih.
Sam ni bil vplačal stave, dasiravno je prejšnji dan spremil Gurtha in Wtolovo, do za to namembnih blagajen. Po govoricah in uradnih napovedih je bil favorit na tej tekmi nek dug Sebulba, možnosti za zmago pa so pripisovali tudi Gasganu in Mawhonicu.
Pogledal je na svoj kronometer in se nato odpravil proti razgledni loži Yooua Gurtha. Ko je po kra- jšem iskanju našel pravo pot po stopnicah, je pri Gurthu srečal tudi toydariana od zadnjič. Kako mu je že bilo ime? Ah seveda, Watto. Modri letečnež je lebdel zraven mon calamarija, poleg sta bia še nek gran in poldt in pa Ahna Wtol. Ta je imela v rokah datapad in je spremljala posnetke z opazova- lnih droidskih sond, ki so obkrožale stezo.
"No, ponovno se srečamo, Inutoty," je dejal Watto, ki je bil prej v vnetem pogovoru z granom. Te- ga je toydarian prekinil in odmaknil z roko ter priletel k Taoniju. "Kakor mi je bil povedal Yoou, ni- ste nič stavili." Zamišljeno se je potegnil po svojem velikem modem nosu. "Zanimivo, zanimivo."
Taoni ni rekel nobene. "Prišel sem, ker me je povabil Gurth," je naposled dejal in čez njega opazo- val dogajanje spodaj v areni. Tekmovalci so že prihajali na stezo, zraven njih pa so droidi ali vprežne živali vlekle njihova tekmovalna plovila. Po ozvočenju je bilo moč slišati napovedovalca, ki je kom- entiral dogajanje. Pravzaprav sta bila napovedovalčeva glasova dva, le bitje je bilo eno. Komentator je bil namreč troig.
"Pozdravljen Inutoty," se je oglasil mon calamri, ki je prišel bliže. Sedaj je bil oblečen v črno opra- vo, tako kot Taoni. Njegov glas je bil rahlo moten zaradi filtrirnega vlažilca zraka. "Si le utegnil pri- ti." Pomignil je proti areni, kjer so ravno nosili zastave sponzorjev in tekmovalcev. "Še vedno imaš čas, da staviš. Ni nujno da uradno; le tu z nami." Taoni je videl, da je toydarian ob tem vneto razprl oči.
"Ne vem," je zamišljeno dejal Taoni in tehtal zamisel. Prejšnji dan ni stavil, saj se mu je zdelo pre- več tvegano staviti le na to, kdo bo zmagovalec. Kolikor je poznal razmere pri teh dirkah je včasih zmagal tisti, ki je edini prevozil progo, oziroma najhitrjši izmed preživelih. Favoriti, ki so se zanašali na hitrost ali tehnične izboljšave niso izstopali. Morebiti pa bi bilo bolje staviti le o kaki drugi stvari, ne neposredno o zmagovalcu.
"Zmenimo se takole," je predlagal twi'lek in vklopil svoj datapad. Na njem so se izpisala imena tekmovalcev današnje dirke. "Stavimo, da bo Mawhonic hitrejši od Teemta Pagaleisa," je dejal in pogledal Watta, ki je brnel v zraku zraven njega. "za to se šteje tudi, če Mawhonic preživi dlje na stezi, kot Teemto, oziroma zaradi kake okvare kasneje odstopi."
Komentator je ravno začel imenovati tekmovalce. 'Sebulba tuta Pixelito, Gasgano tuta-,'
"Zanimivo," je po krajšem premlevanju odgovpril toydarian. "In Vaš vložek," je pustil besede v zr- aku in vprašljivo dvignil roko.
"Moj stavni vložek," je odgovoril Taoni in segel v notranjost svojega ogrinjala, "bo ta daljiski up- ravljalec za droide." Watto je vznemirjeno zafrfotal višje v zrak. "Seveda," je premolknil twi'lek," če se še vedno zanimate zanj."
Za vložek ni mogel ponuditi denarja. Večino je bil že porabil med svojim bivanjem tu, kake druge vredne stvari, ki bi Watta zanimala, pa ni imel.
"Absolutno," je vzneseno z glavo prikimal toydarian. "Če izgubim stavo, dobite ta upravljalec," je nadaljeval Taoni," če pa se izkaže, da sem imel prav, mi boste povrnili kupnino ispred dveh dni, ko sem pri Vas kupil spominske kartice."
"Strinjam se z Vašo ponudbo." je odgovoril Watto. Stegnil je roko. "Potrdiva dogovor."Segla sta si v roki in sklenila dogovor. V tem je troig v komentatorskem stolpu naznanil začetek dirke. Tribune so onemele, v pričakovanju zanimive tekme. Dirkači so vžigali svoje velike motorje, preverjali krmi- lne napraave in menjalnike.
"Na koga si stavil?" se je Watto obrnil h Gurthu, ki se je bil prej mudil pri Ahni. Ta se je sedaj na samem z nekom pogovarjala preko komunikatorja. "Gasgana," je kratko odgovoril mon calamari in gledal v areno. "Pa ti?" ga je vprašal. "Na Sebulbo, seveda," je hitro odgovoril toydarian. "Tu vedno zmaga." Pomel si je roki in se zadovoljno zasmejal. "Veliko sem stavil nanj."
Calamarijec se je približal Taoniju. Z glavo je nakazal proti Ahni. "Lepa samica, ni res? Če te zan- ima, imam na spominski kartici par njenih holoslik, na katerih je pomankljivo oblečena." Taoni je le odkimal. Dasiravno je bila samica videti godna, ga ni zanimala. Svoje nagone je hranil za pripadnice svoje vrste, navkljub dejstvu, da je bilo okoli vedno veliko dobrih samic drugih vrst, ki bi jih bilo vredno uporabiti.
V razgledni loži so utihnili pogovori, bitja so stopila do skrajnega roba prostora. Tudi Taoni se je pomaknil bliže, tako da je imel dober razgled nad dogajanjem. Z roko se je prijel za gladko brado in s prsti drsel po njej. To je bila navada, ki jo je bržkone nevede prevzel od nekaterih drugih vrst, ki so imela dlako.
Zelene luči na semaforjih so se prižgale in tekmovalci so pognali svoje dirkalnike. V areni je mog-očno zadonelo, hitra plovila so skoraj z nadzvočno hitrostjo zapustila prizorišče.
Taoni je vzel datapad in na njem spremljal dogajanje na progi. Sliko so posredovale droidske son- de, ki so bile nameščene vzdolž proge. Tako je bil zagotovljen prenos za gledalce, obenem pa se je tako preprečevale goljufanje med dirkači.
'Dirka je v teku, spoštovani gledalci!' se je v basicu drla ena komentatorjeva glava, druga pa je isto sporočala v huttskem jeziku. 'V vodstvu je Ratts Tyerell, tesno mu sledita Ben Quadinaros v svojem četveromotornem dirkalniku in Mawhonic! Veleznani favorit, Sebulba, je na četrtem mestu, sledi mu Gasgano! Mars Guo je z dirkalnikom obtičal na štartni stezi, Kye Dko pa je na zadnjem mestu, a sku- ša zmanjšati zaostanek! glavnina dirkačev je že v Kanjonu! Kakšna napaka! Ajmoooth se je preveč približal stranski steni kanjona in levi motor mu je v stiku s skalami razneslo! Dirka je zanj že konča- na!
Stopivši malo nazaj v ložo, kjer je bila medla senca in sonce ni neposredno sijalo nanj, se je Taoni posvetil dogajanju na stezi, ki so ga prikazovale droidske kamere ob progi. Komentator je vse to bučno komentiral in skušal biti duhovit, a twi'lek je raje v sam opazoval prenos. Kolikor je vedel, je celotna dirka trajala tri kroge, tako da se ni bilo še potrebno pretirano razburjati.
V loži zraven so se bitja glasno kregala in obenem navijala za dirkače. Ena čez drugo so se drla in medsebojno žalila. Kolikor je Taoni razbral iz njihove z težkimi naglasi obarvano huttščino, so navi- jali za Sebulbo in Gasgana, kdo je boljši pa je bil predmet njihove žolčne debate.
, je mignil Taoni. Želel si je, da se bitja ne bi tako vtikala v vsako stvar in skušala v vsaki stvari uveljaviti svoje prepri- čanje, ampak da bi se osredotočila na tisto, kar je v življenju resnižno pomembno..
'Tekmovalci pravkar končujejo prvi krog!' se je drl dvoglavi napovedovalec. 'Na prvem mestu se izmenjujeta Gasgano in Ratts Tyerell, Sebulba jima tesno sledi, bržkone se bo kmalu prebil na prvo mesto!'
Med tem so skozi areno eden za drugim švigali dirkalniki, občinstvo pa jih je glasno bodrila in navijala zanje. Taoni je ob robu steze opazil celo navijaške godbe, ki so igrale v podporo svojih dirkačev.
"Vrstni red po prvem krogu, ki pa se bo verjetno še spremenil,' se je drl troig, 'je takle: 'Gasgano, Ratts Tyrell, Sebulba, Obitoki,' ob vsakem imenu so se oglasili hrupni navijači posameznih tekmova- lcev: 'Fud Sang, Regga, Xelbree, Slide Permita, Boles Roor, Mawhonic, Ody Mandrell, Cleg Hold- fast, Teemto Pagalies, Wan Sandage, Elan Mak, Rimkar, Ebe Endocott, Mars Guo. Dirko so že zakl- jučili:Bozie Baranta, Kye Dko in Ajmoooth!"
"No, sedaj bi lahko že končno prešel v vodstvo," je živčno dejal Watto. Mislil je seveda na Sebul- bo. Calamarijec, Yoou Gurth je bil ob njem videti bolj zadovoljen. Zraven njiju sta se glasno šalila arcona in watakk, bržkone je bila dirka po njunem okusu in sta stavila na prave dirkače. Taoni ni ve- del kako je stavila Ahna; sam je bil z dosedanjim potekom zadovoljen: Mawhonic je bil hitrejši od Pagaliesa.
'Dirkači se bližajo drugemu delu dirke,' je oznanil dvoglasni komentator, 'Vodi Obitoki, za njim je Gasgano, Sebulba je še vedno na tretjem mestu! Kakšno trčenje Elana Maka in Odya Mandrella! Ni važno s katerega planeta ste - to je moralo boleti! Sedaj Sebulbo prehiteva še Teemto Pagalies, ki se mu je uspelo prebiti iz ozadja! Dragi gledalci, zelo zanimiv razplet se nam obeta; za prvo mesto vlada prava gneča! Ravnokar pa se je Mars Guo v ovinku zapletel z Bolesom Roorom, dirka je za njiju končana!'
"Poodoo!" je jezno zagrčal Watto. "Če izgubi, bom izgubil veliko vsoto denarja." Grozilno je za- mahnil proti dugovi sliki na datapadu. "Hitro, hitro," je kričal in živčno frfotal na mestu.
"Daj, daj, daj!" se je prav tako na drugem koncu drl Yoou Gurth. Ahna Wtol je bila ob ograji s še nekaj bitji. Nemo je opazovala dogajanje na datapadu in poslušala napovedovalca.
, si je mignil Taoni, . Sploh pa so si bila bitja sam kriva, če so si nadejala velikega zaslužka od stav, nato pa izgubila vse. No, vsakemu svoje.
Ozrl se je preko tribun proti drugi loži, kjer je bil Nikess Dodt, njegov meneger, ta je obračunv ka- ntini dva dni nazaj preživel brez posledic, in varnostnika. Od dalež je twi'lek videl tudi dve samici, ki sta dugu delali družbo. Kakor je bil Nikess že prej povedal Taoniju, je sam stavil na Sebulbo, dasira- vno še ni slišal zanj. Zanj je navijal le zato, ker je bil iste vrste, kot Nikess. Kako logična izbira.

'No sedaj pa se dogajo tisto, o čemer sem govoril, dragi gledalci, namreč Sebulba se je tik pred začetkom tretjega in odločilnega kroga prevzel vodstvo!' njegovo izjavo je skoraj preglasilo dretje publike. Tudi v loži kjer je bil Taoni, je bilo veselo. Toydarian je veselo frfotal na mestu in si nekaj mrmral v nekem tujem, Taoniju nepoznanem jeziku. Mon calamari ob njem je bil malo slabše volje saj je Gasgano zdrsnil na tretje mesto.
'Sedaj prihajamo v končnico dirke, dragi in spoštovani gledalci,' je nadaljeval komentator, 'kar nekaj tekmovalcev je že odstopilo zaradi pregretja motorjev; danes je res vroč dan!' Taoni je na datapadu opazoval, kako droidi spravljajo pregrete dirkalnike vkraj. 'Sicer pa je na prvem mestu še vedno Sebulba, sledita mu Obitoki in Gasgano, Teemto je četrti!'
Tak razplet, namreč, da bi Teemto končal dirko pred Mawhonicom, bi pomenil, da bi Taoni izgubil stravo. Ozrl se je v sosednjo ložo, ker se je pretep med nekaj vročekrvnimi bitji tako razvnel, da sta dve bitji, eden od njiju je bil weequay, padli čez balkon, v globino, kjer so bile polne tribune.
'Vodilnio dirkači so že končni ravnini, še malo in odločen bo zmagovale!' se je neutrudno drl dvo- glavi troig, zares je bil dobro treniran. Navijanje množice pa se je začelo stopnjevati, dasiravno se je Taoniju zdelo, da to ni več mogoče.
"Sebulba si je izboril nekaj metrov prednosti pred zasledovalcema, Gasganom in Obitokijem; le še ta dva dirkača lahko kaj spremenita, dasiravno bo Sebulba najverjetneje zmagal!'
'In tukaj so!' je komentator z glasnim dretjem pospremil prihod prvih treh tekmovalcev.
'Zmagovalec je Sebulba! Na drugem mestu je Obitoki in na tretjem Gasgano. Sledijo še-'.
"Tako se dela," je veselo zakričal Watto s svojim reskavim glasom in zafrfotal v krogu po loži, da so se mu morali umakniti. "Prav sem bil storil, ko sem stavil nanj!" Preteče je priletel k Guthu. Z njim je bil stavil, da Sebulba ne bo zmagal. "Upam, da imaš pripravljen denar." Ta je skrušeno poki- mal. Nato je počasi izvlekel denarnico in predložil toydarianu zmenjeno plačilo.
"No tudi midva imava še neporavnene račune," se je Watto obrnil k Taoniju, ki je čakal ob izhodu iz lože. Mimo sta stopila Ahna Wtol in trooki gran, zatopljena v pogovor.
Taoniju ni bilo žal, da je izgubil stavo. Upravljalca tako ali tako ni potreboval, služil mu je le kot vložek pri stavi. Pa saj je bilo lepo videti, da se je Watto razveselil, ko mu ga je predočil. Narediti veselje drugim je včasih lepše, kot biti vesel sam. Kakšna domislica, se je sam pri sebi zasmejal Ta- oni, kot da bi bil kakšen jedi.
"Lepo je bilo poslovati z Vami," je dejal toydarian in spravil droidski upravljalec v priročno torbo, ki mu je visela čez ramo. "To moramo še kdaj ponoviti." Nato je odletel, frfotajoč zdaj na eno, zdaj na drugo stran, veselo zabavljajoč. Brkone je šel še kam izterjat dolgove.
Arena se je sedaj zapolnjevala še z vsemi preostalimi dirkači, ki so imeli večji zaostanek, a so vse- eno prišli do cilja. Hrumenje njihovih razgretih motorjev je oglušujože napoljnevalo obkolico.
Naenkrat je do njega pristopila Ahna Wtol, kar je Taonija kar malo presenetilo, saj jo je prej videl, ko je odhajala iz lože. Le kaj hoče od mene, si je mislil in naprej opazoval dogajanje na progi.
Samica mu je sicer nekaj rekla, a Taoni ni slišal njnih besed, morebiti zaradi hurpa v areni, morebi- ti pa zaradi česa durgega. Ve/čkrat se mu je zgodilo, da v množici sploh ni slišal, kaj mu je nekdo re- kel, dasiravno je bil v neposredni bližini. Twi'lek je videl, da mu je bitje nekaj reklo, glasu pa ni sli- šal Tako je bilo tudi sedaj.
Zmedeno ji je le prikimal; to ni toliko pomenilo, da pritrjuje tistemu, karkoli je že povedala, kot pa bolj to, da jo posluša.
"Kaj naj to pomeni?" ga je malo začudeno pogledala Ahna in vprašujoče nagnila glavo.
"Oprosti, kaj?" je zmedeno dejal Taoni.
Samica je narejeno jezno zmajala z glavo in uprla roki na boka. "Vprašala sem te, na koga si stavil? Je kaj narobe?"
"Z Wattom sem stavil, da bo Mawhonic hitrejši od Pagaliesa." Kislo se je namsehnil. "Sem pač iz- gubil. Se zgodi." Ženska preveč sprašuje, si je misli, sedaj je tako ali tako že vseeno. "Na koga pa si ti stavila?" jo je vprašal in jo bežno preletel s svojimi oranžnimi očmi. Dasiravno je bila v preprosti obleki, je bila njena lepota vseno vidna. Še posebej okoli vogalov.
"Oh, jaz sem stavila na Gasgana," je odgovorila Ahna in se nasmehnila. "Skoraj bi dobila stavo."
"No, se zgodi," je dejal Taoni, "Pa drugič, ne" Samica je pokimala in se nato opravila proti izhodu lože. "No, pa nasvidenje Inutoty," je dejala. "Bodi dobro."
"Ja, ti tudi," ji je odvrnil.
Obrnil in se napotil proti skrajnemu koncu razgledne lože. To so sedaj zapuščala še zadnja bitja, ki so bila prej tu. Razgledal se je po areni, kjer so bila plovila tekmovalcev. Zmagoviti dirkač, dug Se- bulba pa je veselo poskakoval okoli svojega dirkalnika, obkrožen z množico navijačev, mehanikov in drugih privržencev.
Sonci sta, tako kot vseskozi, sijali na vso moč, oblakov ni nilo ravno veliko. Veter, ki je rahlo pihal po prizorišču in delal majhne peščene vrtince, je rahlo plopolal skozi njegovo ogrinjalo.
Twi'lek je globoko zavzdihnil in se obrnil proti izhodu balkona. Čas za pot domov.


end.

Short Story 23: Fanfiction: SW: Opeklina - part 4

"Lepo da ste se nam lahko pridružili, Inutoty," je Taonija pozdravil Nikessov maneger Alcenah, ko se je twi'lek približal njegovi mizi. Ta je bila v notranjem krogu prostornega lokala, dokaj velike ka- ntine pravzaprav. Zrak je bil ohlajen na ravno pravo temperaturo, osvetlitev pa tudi ni bila premočna.
Taoni je vljudnostno pokimal in prisedel. Calamarijec se je od njega ločil že pri vhodu, bržkone je kje zagledal kakega znanca, ki mu bo lahko razlagal o stavah na dirkah in huttski pornografiji.
"Nikess je sedaj v garderobi, ker se pripravlja za nastop," je dejal devaronijec, dasiravno se ga ni dobro slišalo zaradi glasbe, ki je očitno prihajala iz avtomata. Zvočniki so bili vidni na vseh koncih lokala.
Taoni je pozornost posvetil na prostor v bližini, kjer je bil nameščen manjši bazen ali nekaj podob- nega, napolnjen z nekakšno sluzasto snovjo, voda ali blato zagotovo nista bila, za to je bilo vode na tem planetu škoda, v tem bazenu pa, ki je bil obdan z manjšo ograjico, ob kateri je bila množica bitij, sta bili dve samici, obe pomanjkljivo oblečeni, ki sta se v zabavo in nasploh veliko zadovoljstvo opa- azovalcev tepli.
Zelo nemoralno, si je mislil Taoni in opazoval dogajanje v 'ringu'. Sedaj sta bili v njem človeška samica in twi'lekinja, ki sta zamenjali prejšnji dve borki, zabrakinjo in bithinjo. Taki boji so bili na večini planetov znotraj Republike zakonsko prepovedani, za morebitne kršitelje pa so bile zagrožene visoke kazni. Taoni je seveda vse stvari pravno vrednotil, ni mogel kar tako mimo stvari, ki so se do- gajale v njegovi bližini, še posebno, če so bile protipravne. Kakor je bil že večkrat rekel - biti prav- nik ni le polčasni poklic.
"Čisto vodo," je naročil strežnemu droidu, ki je prišel do njega. Tukaj so za strežbo skrbeli droidi, kar je bilo mnogo bolje, kot pa živa bitja.
Množica bitij, ki so opazovala borbo obeh sedaj že dodobra s sluzjo umazanih samic, se je drla na ves glas in spodbujala tekmici. Mnogi so stavili na zmagovalko in vpili medseboj.
Človeška samica je s sunkovitim udarcem roke twi'lekinjo odbila na en konec ringa, tako da je ta padla v svetlo zeleno sluz. Publika je to nagradila s še glasnejšim navijanjem, ki pa se je le še pove- čalo, ko je ženska twi'lekinjo povlekla iz sluzi in ji pred publiko strgala oranžni nedrček. Modri dojki sta se ji ob tem prosto zazibali. Nato jo je nasprotnica še oklofutala in jo pahnila nazaj v zeleno sluz.
A twi'lekinja se ni dala, dasiravno je bilo od blizu opaziti nekaj solz na njenih licih, pač pa se je brž pobrala in naskočila žensko. Strgala ji je hlačke in jo s pestjo sunila v mednožje, da je ta zakričala od bolečine, njen krik pa so preglasili kriki navijačev, razvnetih okoliških bitij.
, je z lekkom sunkovito stresel Taoni. Predstavnica njegove vrste, ki se je pretepala v bazenčku, in ki bi edina lahko razbrala njegove gibe, ga sicer ni videla, a vseeno. Lepo je bilo vide- ti, da twi'lekinja pretepa druga bitja in ne obratno, kakor je bilo ponavadi v tej galaksiji.
Medtem je twi'leška borka nasprotnico zagrabila za lase in jo dobro zlasala, v navdušenje navzočih.
Človeška samica je na koncu obležala v njenem prijemu, napol potopljena v sluz, ki je prekrivala obe vročekrvni borki. Zmagovalka je bila nagrajena s ploskanjem, vzklikanjem in drugimi oblikami odo- bravanja, nato pa je zavita v brisačo zapustila prizorišče. Premaganki so morali pri tem pomagati.
Taoni je posegel po prineseni vodi in plačal droidu. Odpil je požirek in se ravnodušno razgledal po lokalu. Na enem koncu je opazil tudi tri obsežne hutte, ki so bili v družbi najemniških stražarjev in sužnjev. Verejtno so bili prišli na Nikessov nastop. Hutti so bili sicer v galaksiji in Republiki označe- ni za kriminalce, a verjetno so tako kot druga bitja cenili umetnost. Takšno ali drugačno. Pričujoči predstavniki njegove vrste so bili verjetno kaki lastniki podjetij, ki so se ukvarjala z bolj ali manj pre- povedanimi posli; prodaja sužnjev, tihotapljenje orožja in nedovoljeni substanc, proizvodnja začim- be. Huttski sindikati so bili, kolikor je bilo Taoniju znano v manjših sporih med seboj, konkurenca je bila vseskozi prisotna med njimi. Upal je, da ne bo prišlo v isti prostor še več huttov. To bi znalo v primeru nasprotnih mnenj postati nevarno. Premožni hutti so bili vedno obkroženi s pravo malo voj- sko najemnikov.
Na glanem odru sta v soju živobarvnih luči in ob zvokih glasbe v ravedrilo gostov plesali dve sa- mici, weequayka in zelenokožna falleenka. Taoni je spraznil kozarec vode in pri droidu, ki je ravno prišel mimo narožil še enega. Devaronijec ob njem, ki je zasanjeno opazoval ples na odru, je pil neko penečo se pijačo, Taoni ji ni poznal imena.
Pri vhodu v kantino je videl dva trandoshana, oba močne postave, bržkone sta bila varnostnika. Nj-emu ob prihodu nista povzročala težav, a je bilo jasno, da sta vešča svojega posla. Ravno sedaj sta na silo odvlekla iz lokala nekega opitega kosmatega whiphida, ki je hotel povzročati nered.
Ravno v trenutku, ko je droid prinesel na pladnju nov kozarec hladne vode, je po prejšnji glasni na- povedi po ozvočenju na oder priskakljal Nikess Dodt. Na glavi je imel pritrjen mikrofon, tako da je imel okončine proste in je lahko vnzeeno v ritmu pesmi mahal okoli sebe. Začel je glasno prepevati. Pel je v huttščini, verjetno zaradi njihove prisotnosti v lokalu, pa tudi večina bitij na planetu je razu- mela ta jezik.
Nastop pevca je bil podkrepljen z spremljevalno glasbo, ki jo je izvajala glasbena skupina na odru. Bila je sestavljena iz dveh bithov, ortolana in rodiana.
Občinstvo je veselo spremljalo Nikessov nastop, pesmi so se vrstile ena za drugo.Nekaj pesmi so bitja znala na pamet, tako da so skupaj z dugom na glas prepevala. To je privedlo do suhih grl in ostalih govornih organov, tako da se je prodaja pijače v kantini le še povečala.
Taoni je stoično opazoval dogajanje, Nikessove glasbe sicer ni imel ravno rad, a je vseeno poslušal melodijo. Alcenahu se je medtem pridružila fallenka, ki je prej plesala na odru. Sedaj je sedela v dev- aronijevčem naročju in se mu postila lizati z dolgim jezikom po telesu, medtem pa je pila neko pija- čo.
Taonijevo pozornost je pritegnila manjša skupina bitij, ki je ravno vstopila v lokal. Tu je bil nek rodian, dva weequaya in twi'lek, vsi pa so spremljali obilnega hutta, ki je sedel na lebdeči platformi.
Vsi spremljevalci hutta so bili oboroženi, sicer pa je to verjetno veljalo za večino bitij v tem prostoru.
Namenili so se proti nekemu drugemu huttu, ki je bil nameščen v kotu kantine.
, je mignil Taoni. Rahlo živčno se je razgledal po prostoru. Bitja so bi- la za vsemi mizami, lokal je bil takorekoč nabito poln. Zelo slabo za nenadno paniko, ki bi lahko na- stala ob strelskem obračunu.
"Je kaj narobe?" je twi'leka vprašal Alcenah, ki je opazil njegovo obračanje naokoli.
"Morebiti," je počasi dejal Taoni. Z glavo je pomignil proti prispeli skupini. "Kdo je tisti hutt, ki je ravnokar prišel s spremstvom?"
"Ne vem," je odvrnil devaronijec in pogladil falleenko po glavi. "Zakaj? Misliš, da je kaj narobe?"
Taoni je stresel z glavo. "Ne vem." Res ni vedel. Le občutek je imel, da se bo zgodilo nekaj slabega.
Nikess je medtem zažel svojo zadnjo pesem. Taoni je prek kantine na daleč spremljal dogajanje med dvema huttoma in njunim spremstvom na drugi strani prostora. NI bilo videti, da bi bila hutta v ravno prijateljskih odnosih. Njini močni glasovi so nekajkrat skoraj preglasili Nikessa.
"No, za nocoj je bilo zadosti," je dejal Taoni in vstal od mize. "Povej Nikessu, da je bil dober nas-top, da pa sem moral oditi." Pogledal je proti huttskemuu omizju. Lahko se zgodi marsikaj. No, sam si ne želi biti takrat blizu. Druga bitja v lokalu pa; vsak naj skrbi zase. Ne more vedno sam opozarjati in svetovati. Vsakdo se odloča sam zase. Namenil se je proti vesoljskemu pristanu, kamor je bil nam- enjen že prej, pa ga je mon calamari zmotil.
Vtem je prišlo pri spremstvu obeh huttov do prerivanja in kričanja. Taoni je ravno prišel do izhoda, ko se je nekdo zadrl "Pazi, termalni detonator ima!"
Ravno pravi trenutek je še stopil na ulico, ko je v dvorani v zgradbi odjeknila močna eksplozija, tako da so steklene šipe oken lokala popokale, skozi vrata pa je začel izhajati temen dim.

Sonci sta že zaženjali svoj dolgi, vroči pohod po nebu, ko je lahki T-16 'zračni skakalec', za seboj puščal obronke Mos Espe. Taoni je plovilo najel pri nekem defelu, ki je imel isposojevalnico prevo- znih sredstev. Vzel ga je le za pol dneva, več ni nameraval leteti, vseeno pa je moral plačati vnaprej. Seveda je bilo na tem planetu takšno podnebje, da je bilo veliko možnosti, da se sploh ne vrne, defel pa bi bil potem na škodi, če ne bi plačal vnaprej. Sploh pa je plovilo dajalo vtis, da je že dokaj dotra- jano, bela barva se je vidno luščila na večih mestih.
Kakorkoli že, si je mislil twi'lek, pa je vseeno lepo malo leteti. Tega že dolgo ni naredil. Na Botha- wuiju se je večinoma vozil z Aguarjem-J, zračnim avtomobilom, ki ni dosegal niti hitrosti, niti višine tega T-16. Pomišljati na letenje po Coruscantu, kjer je preživel večino šolanja, z njim, pa bi bilo prav tako utopično. Prav pogrešal je občutek prostosti v zraku, sunke vetra v obraz. Če bi imel lase, dlako, bi mu jo veter bržčas razmršil.
Spomnil se je dogodkov prejšnjega večera. Med dvema huttoma, Tinuro in Makoro, kakor je bil iz- vedel kasneje, je prišlo do navzkrižja interesov pri trgovini s sužnji. Oboroženi spopad in eksplozija, ki je sledila v lokalu prejšnji večer, je bil le vrh nekajmesečnega spora.
V streljanju je bilo ubitih in ranjenih veliko najemnikov, v eksploziji termalnega detonatorja pa je umrl tudi Tinura, dasiravno je bila vrsta znana kot trdoživa, navaden blaster jim ni bil škodljiv.
Sam se je bil spopadu izognil, veliko gostov, ki je prejšnjega vežera bilo v kantini, pa se ni moglo pohvaliti s tem. Nekaj jih je bilo tudi umrlo. Na srečo njegova stranka, Nikess Dodt ni bil med njim. V času spopada je bil namreč v garderobi, verjetno se je zabaval s kakšno plesalko. Ali dvema.
Pozornost je z dogodkov pretekle noči preusmeril na dogajanje sedaj. Naselbino Mos Espa je bil že davnaj pustil za seboj, pred njim je bila sedaj peščena puščava. Sipine pod njim so spričo letenja izgi- njale nazaj, pred njim pa so se kazale nove.
Preletel je kontrolno ploščo in si ogledal podatke. Trenutno je letel na višini dvajsetih standardnih višinskih enot, z dokaj veliko hitrostjo za tako majhno plovilo. T-16 je bilo majhno, dobro gibljivo plovilce, brez vdelanega orožja in energetskega ščita, narejeno le za hitrost.
Preletel je karavano trgovcev, ki so jo sestavljali veliki vagoni, ki so jih vlekle vprežne živali. Ob njegovem preletu so nekatere živali vznemirjeno dvignile glave proti nebu. Iz previdnosti se je Taoni s plovilom malo dvignil.
Sonci sta že začeli kazati svojo moč, postajalo je že prav pošteno vroče, tudi Taoniju, ki se je ta dan oblekel nekoliko lahkotneje. Preko črne tunike je nosil le lahkotno črno opravo s kapuco, ogri- njalo je pustil v sobi, kjer se je namestil kot Nikessov gost. Nameraval je ostati še en dan, si ogledati dirko čolničev, nato pa se vrniti na Bothawui.
Z nekaj pritiski na kontrolni plošči je vključil avtopilota, sam pa je iz skladiščnega predala ob svo-jem sedežu, plovilo je imelo prostora za dva, potegnil elektronski daljnogled. Pristavil ga je k svojim oranžnim očem in se razgledal po prostranem ozemlju, ki je bilo pred njim.
Puščava je bila večinoma sestavljena iz peska, tu in tam je bilo videti posamezne osamljene kamni- te tvorbe, od vetra in vročine razjedenih oblik. Velik, prazen kup ništrca.
V daljavi je z daljnogledom zagledal neko komaj vidno zgradbo. Verjetno naselbino pridelovalcev vode, kmetov vlage. Te so bile, kakor je bil prebral, razmetane po vsem planetu.
Ni pa nikjer videl kakih šotorišč Zobatih plenilcev, za katere je bilo rečeno, da so avtohtoni prebiv- alci planeta. Morebiti so bili drugje, na drugi strani Peščenega morja, kakor je bila imenovana ta puš- čava.
Nekaj časa je letel v dano smer, nato pa je uzključil avtomatskega pilota in spet sam prevzel uprav- ljanje plovila. Z orokavičenima rokama je premaknil nadzorni ročki, s katerima se je uravnavalo tako smer kot tudi višino vožnje ter obrnil T-16 nazaj proti domu.
Pri vračanju proti Mos Espi je naletel tudi na peščenega goseničarja jaw, ki so bili zbiralci in prepr- odajalci kakršne koli tehnične šare. Veliko jih je bilo videti po ulicah Mos Espe, kjer so na vsakem koraku ponujali svoje stvari. Goseničar je bil ogromen, kakor velikanski vsebnik na gosenični osnovi, s katero se je premikal. Od daleč je deloval kot kaka kamnita gmota in metal veliko senco na puščav- ska tla.
Končno je okoli polovice dneva prispel nazaj v naselbino Mos Espa. Plovilo je bil vrnil najemoda- jalcu, nato pa se je peš odpravil na sprehod po mestu. V kaki trgovini je nameraval pogledati za spo- minki ali čim podobnim.

Sonci sta bili sedaj na najvišji točki svojega vsakodnevnega obhoda, vročina se je le še stopnjevala. Taoni je z lahkotnim korakom vstopil v manjšo hiš, katee napis nad vrati je oznanjal, da je to trgovi- na. Razgledal se je po mračnem prostoru. Za pultom je slonel rjavo sivi letaki, ki se je bil ob twi'lek- ovem prihodu kot je kazalo ravno prebudil iz dremeža. Verjetno že nekaj časa ni imel kupca v trgovi- ni, pa je od dolgočasja in vročine zaspal.
"Die wanna wanga," je pozdravil z zaspanim glasom in se dvignil s pulta. Malo je mežikal z očmi, verejtno je bil zaspan. "Ja, ti tudi," je odzdravil Taoni. Obrnil se je po policah trgovine, ker je bilo nastavljeno razno blago. Letaki je medtem zapustil svoje mesto za pultom in prišel bliže.
"Kakšno stvar pa iščete?" ga je vprašal in z eno okončino nakazal proti polnim policam in razstav- nim pultom. "Imam dokaj veliko in raznovrstno ponudbo." To je bilo res. Taoni je preletel raznoraz- ne kovinske in lončene izdelke, različne vaze, reliefne slike, pločevinke s hrano, raznobarvna preg- rinjala in obleke. "Obrnil se je k prodjalcu.
"Imate kakšne podatkovne zbirke?" je vprašal, "Morebiti kakšne huttske pravilnike, pravne kodek- se, kaj podobnega."
Letaki je presenečeno naredil dolg, cvileč glas. "No, take zahteve že dolgo nisem slišal," je dejal s svojim malo cvilečim glasom, katerega razumevanje je čuden naglas naredil še težjega. Prodajalec si je nato nekaj godel v brado, kakor da bi naglas razmišljal.
"Ah, seveda," je nato poskočil v zrak in se zavrtel na mestu, nato pa odskakljal proti sobi za pult- om. Vrnil se je noseč zvrhan kup datapadov, spomisnkih kartic, pomnilniških cilindrov in drugih no- silcev informacij. Prineseno je odložil na pult zraven Taonija in začel brskati po njem.
"Mislim, da bo tukaj neka takega, kar iščete," je med iskanjem dejal twi'leku. "Aha, tukajle je, mis- lim," je rekel in iz kupa izvlekel miniaturni holoprojektor. Kliknil je na stikalo in v zraku nad projek- torjam se je pokazala hologramska slika, ki je prikazovala naslovno stran statuta prodajalcev sužnjev.
Nato so se v zraku pokazale besede posameznih členov statuta.
"To bi bilo sprejemljivo," je dejal Taoni. Obrnil se je proti kupu ostalih nosilcev podatkov. "Saj la- hko še sam malo pogledam?" Letaki je vneto prikimal. "Absolutno, vzemite si čas. Konec koncev, čas ni denar." Taoni je prebrskal zbrane datapade in cilindre, pregledal označbe na njih, ki so sporo- čale njihovo vsebino. Na koncu je izbral še dve spominski kartici in en podatkovni cilinder, na kate- rih je bilo zapisano, da vsebujejo huttske protokole in pravila o trgovanju. O njihovi pravni ureditvi ni vedel kaj dosti, zato je bil vesel, da je naletel na te podatke. Letakiju je nato plačal zanje in se na- potil ven iz trgovine.
Ko je bil spet zunaj na žgočem soncu, si je spet poveznil kapuco svoje oprave prek gleve in se na- menil na glavno ulico mesta. Kakor je bil preveril v načrtu mesta, ki ga je imel shranjenega na data- padu, je ta vodila do arene, ker so se prirejale dirke vprežnih čolnov. Namenil se je malo ogledati pri- zorišče, morebiti celo vplačati kako stavo.
Priščedši na trg ob tej areni je zagledal znanega mon calamarija, Yooua Gurtha, ki je bil v družbi neke človeške samice in hutta s spremstvom. Dasiravno se ni želel srečati z njim, je to na calamarijev klic vseeno moral storiti.
Približal se je zbranim in zastal, ko so najemniki v spremstvu hutta proti njemu naperili orožje. Se- veda so bili plačani, da skrbijo za njegovo varnost in odganjajo nepovabljene. Straža je bila sestavl- jena večinoma iz gamoreanov un weequayov. Vsi so imeli v rokah kak kos orožja, od arhaični kovin- skih sekir do blasterjev in pulznih konic. Taoni je upal, da ne bo nastal kak problem, da bo Gurth po- sredoval pri huttu. To se je tudi zgodilo.
Hutt, ki je ležal na lebdečem podstavku, je pomignil z roko in stražarji so takoj spustili orožje.
"Naj vam predstavim svojega znanca, Taonija Inutotya," se je oglasil Gurth in pomignil proti twi'- leku. Ta se je spoštljivo, a dostojanstveno, rahlo priklonil. "Inutoty, to je velecenjeni hutt Steruga."
Taoni je prišel bliže. Steruga je bil hutt, kot se za hutta pač spodobi. Ogromna glava se je nadalje- vala v dolgo in debelo telo, ki se je brez nog iztekalo v tolsti rep. Glavo je imel veliko za celo manjše bitje, usta pravtako.
"Ho ho ho," je zadonel hutt in se malo premestil na svojem lebdečem ležišču, tako da so plasti nje- govega obilnega tolstega telesa kar vzvalovili. "Pozdravljeni, Inutoty," je dejal z globokim glasom.
"vidim, da sta z Yoou Gurthom tukajle znanca. Ste prišli stavit na jutrišnjo tekmo? Z velikima oče- soma je premeril Taonija. "No, kakorkoli že," je nadaljeval, ne da bi počakal na morebitni odgovor. "Pri temle calamrijcu bodite previdni. Ničkaj rad ne poplačuje nastalih dolgov." Nato se je obrnil proti mon calamariju. "Sedaj imam druge opravke," je dejal in dvignil roko, s čimer je naznanil svo- jemu spremstvu, da naj ga odpelje naprej. "Lepo se imej. In Vi tudi," se je hipno obrnil h Taoniju.
"A ne pozabi na najino stavo." je dodal in se zasmejal. "Sploh pa ne na svoje plačilo, ko boš izgubil stavo. Ne bi mi bilo všeč, če bi te moral iskati s silo."
Glasno se krohotajoč se je Steruga z vsemi pribočniki odpeljal po ulici. Bitja so se mu spoštljivo umikala s poti.
Taoni je počakal, da so se hutt in njegovi najemniki dovolj oddaljili. "Rekel sem ti, da so stave ne- varen posel," je rekel Gurthu. "Ti pa, kot vidim, še kar vztrajaš. S hutti ni dobro preveč poslovati, še posebej pa ne na njihovem terenu."
"Eh," je Gurth zamahnil s plavutjo, "Bo že." Obrnil se je h spremljevalki, človeški samici, ki dese- daj le tiho stala zraven. Bila je manjše rasti, dolgih rjavih las, ki so ji padali nazaj na hrbet. Oblečena je bila v preprosto, rahlo prašno rjavo modro obleko. "Naj ti sedaj predstavim mojo znanko," je dejal.
"Pozdravljeni," je rekla ona, "Jaz sem Ahna Wtol."
Verjetno kaka prodajalka pronografije ali igralka v njih, si je mislil Taoni. To je bilo od Gurtha za pričakovati.
"Ahna je natakarica v kantini čez cesto," je povedal mon calamari in pokazal na poslopje nedaleč stran. "Tukajle sva se srečala, ker greva oba vplačat stave za jutrijšnjo dirko," je nadaljeval in pomi- gnil proti vhodu v areno za njimi. Okoli je hodilo kar nekaj bitij in droidov, veliko jih je zavilo noter.
"No saj sem tudi jaz namenjen sem," je dejal Taoni. "Nameraval sem se malo razgledati."
"Boš tudi stavil?" je vprašujoče pogledal mon calamari. "Bomo videli," je odvrnil twi'lek, "Nisem se še odločil."