Short Story 22: Fanfiction: SW: Opeklina - part 3

Na dogovorjeni kraj je prispel le nekaj standardnih minut, kot je bilo dogovorjeno. Na sredini trga je bil sredi množice bitij rahlo dvignjen prostor, kjer je bil postavljen večji kondenzator vlage in re- zervar, na njiju pa je bila priključena pipa. Mnogokatera bitja, ki so hodila mimo so se ustavljala in naredila par požirkov iz pipe. Ob straneh stavb, ki so gledale na prostor, so bile postavljene različne stojnice, kjer se je prodajalo marsikaj, največ pa seveda rezervne dele, od tod tudi ime trga.. Videti je bilo arcono, ki je prodajal datapade, nek rodian je ponujal rezervne dele za droide, ostali prav tako. Seveda niso prodajali le na stojnicah, tu ni bilo ravno velio prostora, pač pa so imeli večji trgovci ur- ejene prodajalne in delavnice v hišah, kjer je bilo prostorneje in tudi hladneje, kot zunaj na soncu. Tudi dvorišča so bila, tako kot tisto Wattoja, napolnjena z elektronskimi deli in podobno navlako.
Taoni se je postavil na obrobje trga in zavit v črno haljo in kapuco opazoval dogajanje. Čakal je na svojo stranko, duga Nikessa Dodta. Nikess je bil glasbenik, pevec, katerega je pravno zastopala odve- tniška družba Prohiron, pravzaprav Taoni osebno. Upal je, da ne bo predolgo čakal. sonce in vročina nista bila ravno mila. Seveda pa so bili pevci in zvezdniki na splošno dokaj samovšečni, tako da bi se lahko zgodilo, da bi Dodt prišel pozneje le zato, da bi ustvaril lažni občutek pomembnosti.
"Hehej," se je zaslišalo iza Taonijevega hrbta. Obrnil se je in zagledal znanega duga, Nikessa Dod- ta. "Pozdravljen Taoni. Vidim, da ti je uspelo priti. Lepo, lepo, " je veselo govoril dug. Bil je v spre- mstvu devaronijca Alcenaha, ki je bil njegov manager, zraven pa sta stala še dva zakrita tipa, po po- stavi sodeč človeške vrste, ki sta bržkone opravljala varovalno nalogo.
Twi'lek se je vljudno rahlo priklonil. "Pozdravljen, Dodt," je dejal Nikessu in ga premeril s pogled- om. "Nisi mi bil povedal, zakaj potrebuješ moje pravne usluge. Niti, zakaj sem moral priti na ta odro- čni planet. Verjamem, da mi boš to sedaj razložil."
"Ah, seveda," je odvrnil dug in poskakoval z ene na drugo okončino. Taoni ni prav dobro vedel, ali dugi hodijo po rokah ali nogah, dasiravno so bile v primeru rok za njih to noge. Zanimivo. "No, pokl- ical sem ta zato, da bi mi pomagal pri odločitvi za pogodbo o nastopanju z neko pevko s Corelije. Morebiti si že slišal zanjo. Natany Simis. Da pa sva se srečala na tem planetu, je tako zato, ker imam tukaj nekaj nastopov. Saj veš koko je z nami, pevci. Vseskozi naokoli, za zaslužek je treba skrbeti."
"A tako," je z rahlim razočaranjem v glasu dejal Taoni. Mislil je, da bo vseeno kakšno bolj pomem- bno opravilo zanj. Kakorkoli že, pa bo svoj posel opravil profesionalno.
"Seveda pa boš, dokler ne urediva vseh stvari, moj gost. Imam najeto poslopje nedaleč od tu. Pros- tora je dovolj za vse." Z roko je nakazal v dano smer. "Lahko se kar odpravimo tja, da ti razložim za kaj gre pri pogodbi." Taoni je na to kratko pokimal, nato pa sta v spremstvu Alcenaha in obeh varno- stnikov odšla proti omenjenemu kraju. Vsekakor bo v ohlajenem prostoru lažje razpravljati o poslih.
Sonci na nebu sta bili že dokaj visoko na nebu, pa tudi peščeni vrtinci so se pojavljali naokoli. Taoni je upal, da ne naznanjajo morebiti kakšnega peščenega viharja.

Žal so se njegove misli uresničile, saj je kmalu zatem nastal peščeni vihar, tako da se je bilo najbolj spraviti v zavetje hiš. Vihar je trajal celo popoldne, tako da je bil Taoni primoran ostati vseskozi v hiši. A to ni bilo tako hudo, glede na to, da je bila zunaj velika vročina in pripeka. Če se doda k temu še peščeni veter je mera prepolna.
Spričo teh dejstev je imel twi'lek dovolj časa, da je preučil pogodbo, ki mu jo je predložil Nikess. Šlo je za sklepanje začasne poslovne zveze s corelijsko pevko, za snemanje skupnih pesmi za album in skupne žive nastope. Pogodba je bila dokaj dobro pravno sestavljena in jasna, tako da Taoni ni na- šel kakoh posebnosti ali napak, zaradi katerih ga je Nikess poklical sem. Vseeno pa si je Taoni vzel čas in celo popoldne prebiral osnutek pogodbe. Na koncu je bilo vse razjasnjeno in lahko je svetoval Nikessu, da jo lahko brez bojazni podpiše.
Taoniju je bila dodeljena soba v vrhnjem nadstropju stavbe, tako da je imel z okna dober razgled nad naseljem. Sedaj je ležal na ležišču v sobi in čakal konec viharja.
Kasneje, ko je bilo viharja konec, se je že stemnilo, je prišel ven na teraso,kjer je bil Nikessv spre- mstvu treh samic različnih vrst. Vse tri so bile dokaj pomanjkljivo oblečene, verjetno jih je bil dug najel za zabavo. Falleenka in predstavnica človeške vrste sta ga masirali, mala modra twi'lekinja pa mu je ravno prinesla pijačo. Bržkone alkoholno.
"Pozdravljen, Taoni," je veselo zavpil Nikess, ko je zagledal twi'leka, "hočeš eno?" se je zasmejal in pomignil proti samicam. Vse tri so z zanimanjem pogledale proti Taoniju.
"Hvala," je odgovoril Taoni, "a ne mešam službe z zabavo." Dasiravno je bila twi'lekinja kar privl- ačna. Nato se je napotil proti stopnicam, ki so vodile v pritličje. "Mislim, da se bom šel malo spreho- dit po mestu," je dejal Nikessu.
"Kakor želiš," mu je odvrnil ta. Kasneje se lahko dobimo v lokalu Bela Bantha na Drunovi ulici. Tam bom imel nocoj svoj nastop."
Taoni je pokimal nato pa se odpravil ven.

Na ulicah Mos Espe je bilo spet polno bitij in droidov, prevoznih sredstev in tovornih živali, ko je Taoni v večernem mraku koračil po njih. Na vseh koncih so bitja hitela odpravljati posledice, ki so nastale ob peščenem viharju. Prodajalci so z metlami in čistilni droidi in napravami žistili vhode v poslopja in okna, nemalo jih je na novo postavljalo stojnice in reklamne panoje, ki jih je bil veter prevrnil. Življenje se je po ustaljenem redu vračalo v normalni tek.
Ni prišel še do glavnega vesoljskega pristana, kamor se je namenil pogledat, že je z njegovim na-jetim shutlom še vse v redu, ko je na križišču dveh ulic srečal znanca iz prejšnjega dne, mon calama- rija Yoou Gurtha. Ta ga sprva ni opazil, saj se je bil pogovarjal z nekim er'Kitom, tako da je Taoni, ki ga je zagledal že na daleč, čeprav v mraku je bila njegova bela oprava v soju luči in reklamnih zaslonov dobro vidna, že hotel izogniti. Mon calamari mu ni bil ravno zelo všeč, verejtno zaradi vo-nja, ki ga je oddajala njegova vrsta.
Vendar pa ga je kot kaže Gurth vseeno opazil, saj se je brž poslovil od sogovornika in stopil za njim. "Hej Inutoty, počakaj!" se je zadrl. Njegov glas je bil delno popačen saj je govoril skozi vlaži- lec zraka. Taoni se je ustavil, dasiravno bi mu bolj ustrezalo, če se s calamarijcem ne bi srečala.
"Hej, hej," je pozdravil Gurth in pristopil bliže. Stala sta na križišču, ulici sta bili dokaj polni z bit- ji. Bržkone so bila namenjena na zabavo v okoliščke lokale in igralnice, teh je bilo tu vse polno.
"Chowbaso," je kratko pozdravil Taoni. Nato je stopil malo vkraj in dal prostor dvojici, mnogooko- nčinskemu troikenu in v rjavo opravo zavitega kubaza, ki sta bila s hitrimi koraki nekam namenjena.
"Mislim, da je tukajle malo prevelika gneča," je dejal mon calamariju in nakazal z roko vzdolž uli- ce. "Bolje bo, če se premikava. Stanje na mestu bo naredilo le še večjo gnečo." vtem je mimo prihru- mel brzec z dvema potnikoma.
"Tudi prav," je odvrnil Gurth in stopil v korak s Taonijem. "Pa drugače," je začel pogovor, "si se namenil na zabavo?" Mimo njiju je zapeljala droidska rikša, droid-voznik v odspredju je dajal zvoč- ne signale in opozarjal bitja, naj naredijo prostor.
"Lahko bi se tako izrazil," je mirno pokimal twi'lek in hodil naprej. Delal je dokaj velike korake, da je njegovo črno ogrinjalokar plapolalo za njim. Kapuce sedaj ni imel poveznjene na glavo, bilo je na- mreč temno, tako da ni več pripekalo.
"Ravno prej sem se z znancem, pogovarjal o dirki vprežnih čolničev, ki bo pojutrijšnjem v mestu," je dejal mon calamari. "Debatirala sva o tem, kdo bo zmagovalec." Taoni ga ni pogledal in še naprej hodil naprej po ulici. Nasproti jima je prišel opotekajoči se poldt, najverjetneje je bil pijan ali kokor- koli drugače pod vplivom kake legalne ali ilegalne substance. Twi'lek je iz notranjosti ohrinjala izv- lekel svoj črni datapad in kar med hojo na njem nekaj pogledal.
"Analitični um mi pravi, da tisti, ki bo prvi prečkal cilj," je dejal Taoni. To vrsto športa, če se je la- hko temu sploh reklo šport, je poznal, večkrat jo je že spremljal po holonetu. Morebiti bi bilo zanimi- vo videti stvar v živo. Stvar bi bilo treba pretehtati.
"Um, seveda," je skušal nadaljevati pogovor Gurth, "Ravno o tem sva se menila s kolegom. Na tej tekmi bo sodelovalo nekaj znanih dirkačev, bržkone bo izid zelo tesen." Taoni je na to le prikimal.
"Poleg tega pa je zelo zanimivo pri teh dirkah tudi stavljenje na zmagovalce," je nadaljeval. "Seve- da pa se lahko medsebojno stavi tudi o drugih stvareh." Zavila sta v novo ulico, ta ni bila tako prome- tna, kot prejšnja.
"No," je dejal Taoni in se zaustavil ob zidu poslopja, malo naprej je bilo videti razsvetljeni vhod in reklamni pano za lokal, o katerem mu je pravil Nikess. Torej je na datapadu izbral pravo smer poti. Roki je prikrižal na prsih. "Morebiti si bom vzel čas in si ogledal to tekmo." Gurth je zavrtel svoje izbuljene calamarijske oči. "Boš tudi stavil?" ga je vprašal. V njegovem glasu je bilo čutiti zaniman- je. Verjetno zato, da bi stavil z njim. Kot kaže je bil pravi fanatik.
"Morebiti," je Taoni skomignil z rameni. Nato pa je nakazal proti bližnjemu vhodu v lokal. "Sedaj pa se bom moral posloviti," je dejal twi'lek. Ravno prav, saj mu ni bilo več do pogovora z njim. "Tu imam namreč nekoga za obiskati." Mon calamari je vednostno dvignil sprdnji okončini. "Seveda, se- veda. Pravzaprav bom tudi jaz stopil notri na pijačo."Stresel je s svojo rjavo rdečo glavo. "Zrak tukaj je kar preveč suh. Bitje postane žejno."
<Česa ne poveš>, je mignil z lekkom Taoni, <česa ne poveš>. Skupaj sta stopila proti vhodu v lo- kal.