Short Story 26: Fanfiction: SW: Avakadoo - part 2

Soba je bila temna in skorajda prazna. Prazna črnina vesolja in medla svetloba oddaljenih zvezd ter bližje zvezde, sonca Awaka, sta prodirali skozi malo razgledno okno njene poveljniške kajute. Prostor miru, spokoja. Njena meditacijska celica. V ozadju hrumečih ladijskih motorjev se je slišalo ogrevanje turbolaserjev, ki so pošiljali prve snope uničujoče energije proti planetu spodaj. Skozi Silo je čutila nestrpnost posadke, pilotov, poveljnikov, prav tako admirala; rahlo nagibanje orjaškega zvezdnega rušilca, ki se je spravljal v napadalno orbito okoli planeta; bujno življenje, ki je še bilo na zelenem planetu. In praznino v Sili, katera so bili Yuzhaan Vongi in vsa njihova živa organska orožarna. Kakor da ne bi obstajali, ne bili resnični. V Sili ni bilo čutiti njih prisotnosti, življenja. Pa vendar so bili krvavo resnični; njihovi koralniki so bili več kot parni republiškim lovcem, njihove frigate in ostalo asteroidom ali živalskim spakam podobno ladjevje pa dovolj močno za zvezdne rušilce. Njihova orožja so bila živa, neobstoječa v Sili, a resnična. Prenekateri jedi je padel zavoljo njih bioloških scmarkov in kačastih kopij-mečev. Med njimi njen ljubljeni brat Anakin. Boleč spomin na njegovo smrt in njeno krivdo sta ji privreli v misli, kislo se ji je dvignilo v ustih in Temna stran Sile je bila njen spremljevalec.
Soba je bila temna in še vedno prazna. Mehka blazina, na kateri je klečala, je postala pretrda za njena kolena; vstavši se je sprehodila po temni sobi, pohodila razkrajajoče se ostanke vilipa na tleh in na mizi prižgala mali holoprojektor.
V jarki modrozeleni svetlobi se niso pokazali obrisi poveljniškega mostu, niti sojedijev, ki so čakali na talni napad. Niti ni bila podoba v umetni svetlobi njen brat dvojček, predkratkim živ povrnjen iz ujetništva. Njegova izguba in prepričanje v smrt sta jo strla in preoblikovala, voljo in strast je imela le še za eno stvar. Bitka za dobljeno bitko, dokler ne bo vojne konec, boj do zadnjega preživelega, četudi sama pri tem podleže. Gnev in žalost preteklih let sta ji pomagala najti pravo moč v sebi, in pomoč v Sili, ki je poprej ni znala docela izkoristiti za svoje želje. Četudi Sila ni bila pristona v Yuzhaan Vongih, je bila prisotna okoli njih, tako odkazovala na njihovo pristnost. Nikakršen problem ni bil zato zanjo, da je preko vilipa dobila vpogled v dogajanje v prefectovi sobi, se osredotočila na prazna mesta v Sili in iz njih umaknila ves zrak.
''Jag,'' je mehko dejala Jaina, z roko skušala objeti malo holo-podobo svojega ljubega. Ni mogel biti tukaj z njo, dolžnost je imel drugod, a vendar je čutila, da je del njega vedno z njo. Sedaj še tolikanj bolj.
''Kmalu se bomo spustili na površje, veš,'' je razlagala posnetku. Zaradi komunikacijskega molka neposredna zveza ni bila mogoča; to je bil edini način, da ga vidi, mu sporoči kaj se dogaja z njo. ''Njihove sile so izčrpane, koralniki iztrebljeni, vodstvo obglavljeno, prav zdaj začenjamo s planetarnim bombardiranjem. In nenadejana pomoč zaveznikov je z nami. Ne bodo nam pobegnili živi.''
Rahel premik v njej, le skozi Silo in le njej zaznaven, jo je vzdramil iz misli. Ni bila sama; del Jaga in del nje je sedaj počival v njej, rasel, čakal na rojstvo.
''Ne bom dopustila, da bi mi kaj storili,'' je dejala, kakor da bi poznala neizrečene misli holograma. ''Sila je na moji strani. Kmalu se bom vrnila k tebi in vse bo dobro. Obljubim.''
Iz dremavega pogleda jo je zdramil pisk ladijskega sprejemnika: ''Jedijka Organa; enote so pripravljene v glavnem hangarju. Mandalorijci so prav tako ravno pristali. ''
''Sem že na poti,'' je kratko dejala Jaina in stopila do izhoda. Na vratih se je obrnila, pogledala proti še vedno prižganemu hologramu. ''Ljubim te.''
Soba je bila prazna, tema je odšla z njo.
Ashika jo je že čakala pri izhodu turbolifta v glavnem hangarju.
''Vse enote so že vkrcane in pripravljene na spust,'' je podala novice o napredovanju bitke devaronka. ''Izkrcevalne ladje imajo že določene lokacije, prav tako se lovci in bombniki že spuščajo proti površju planeta.'' Nekolikanj je premolknila. ''Mandalorijci so prav tako prispeli.''
''Tako. Predvidevam, da so se lepo obnašali? Ne potrebujemo še dodatnih zapletov.''
''Vzorni kot bothanski piknik,'' je posmrknila Ashika. ''Izrazili so željo, da se priključijo našim enotam. Zaenkrat se admiral in ostali poveljniki strinjajo.''
''Mandalorijci so vedno nepredvidljivi,'' je zmajala z glavo Jaina in hodila vzdolž vrste X-krilcev. ''Pojdiva jih pozdravit in poslušajva, kaj imajo še za povedati.''
Ob ogromni konstrukciji republiškega pristajalnega vozila je bila zbrana mala skupina bitij; dug, dva človeška oficirja in trije pripadniki mandalorijskih borcev.
''Mojster M'Ptivuda, pozdravljeni,'' se je ob prihodu rahlo priklonila Jaina, vljudno pozdravila starega dugovskega mojstra. Lastno njegovi vrsti se je M'Ptivuda pri hoji premikal s pomočjo zadnjih nog oziroma rok, za obleko pa je nosil temno siv brezrokavnik.
''Poveljnik čete Dowzgama,'' je v pozdrav nagnil črno čelado vodilni Mandalorijec. ''To sta moja nadomesta vodnika; komando Dwhem in poveljnica Sedna,'' je predstavil še ostala dva. Vsi trije so nosili podobno opravo; klasične T-vizirane čelade, bojni oklep preko celega telesa in ogrinjala.
''Vse lepo in prav,'' je pokimala Jaina. ''Zahvaljujemo se vam za ponujeno pomoč v vojni proti Vongom, vendar pa se boste morali ravnati po naših oziroma mojih napotkih.''
''Resnično?,'' jo je skozi neprosojni vizir tehtala Sedna. M'Ptivuda zraven je le zaspanega pogleda spremljal razplet dogajanja, prav tako Ashika, medtem ko sta oba oficirja raje živčno stopila vstran in hitela dajati napotke pilotom, vojakom in vsem ostalim, ki sta jih uspela najti. Dobro sta vedela, da ni dobro za njuno zdravje ugovarjati njenim zahtevam in ukazom. Pridna.
''Da. Vaše enote bodo pod neposrednim poveljstvom jedijev,'' je odsekano povedala Jaina.
''Tako,'' je vprašal Dowzgama. ''Mandalorijci radi delujemo sami, v okviru svoje enote.''
''Taka je moja ponudba, Mando. Skozi zgodovino ste se ponavadi postavljali na nasprotno stran Republiki, zato vas bom sedaj imela na očeh. Bodisi boste ubogali moje ukaze bodisi se lahko spravite nazaj v svoje ladje in spravite svoje komando riti v drug sistem.''
''Tako se ne govori Mandotu,'' je naprej stopila poročnica Sedna, hotela ugovarjati, vendar jo je v koraku zaustavilo vijolično rezilo Jaininega svetlobnega meča, ki je zamolklo zabrnelo milimeter od madnalorijkine glave.
''Sama bom presojala o tem, komu in kaj se govori, poročnica,'' je jedkega glasu dejala Jaina. ''Smo na isti strani. Za sedaj. Prizadevajte si, da tako ostane tudi vnaprej.'' Pomignila je proti izkrcevalni ladji. ''Predlagam, da se hitro spravimo v ladje in na planet.''
''Vedno sem domnevala,'' je rezkega glasu dejala Sedna in stala še vedno povsem mirno, ''da jediji izvlečejo meč le če imajo namen prelivati kri, ubijati.''
''In ubit tudi nameravam,'' je pokimala Jaina. ''Ne le enega, ali petih. Če bo potrebno bom osebno pobila vse borce, ki se mi bodo postavili na pot, vključno z glavnim prefectom. Nihče mi ne bo utekel. Ne bo popuščanja, niti milosti. Pobila jih bom. Vse do zadnjega.''

Nebo je bilo modro, posejano z redkimi oblaki, oddaljeni horizont rdeče razžarjen vzsled silovitega orbitalnega bombardiranja. Oskrbovalne ladje republiške vojske so pristajale s privzeto natančnostjo in usklajenostjo, medtem ko so lovci in prestrezniki tvorili varovalno mrežo okoli zavzetega področja.
''To je bilo presneto dobro letenje, poročnica Sedna,'' je sklonivši se izpod svojega X-krilca v spremstvu svojega vedno prisotnega astromech droida Sparkya pohvalno pokimala Jaina in snela čelado. ''Vredno pohvale in omembe, zagotovo.'' Od strani se jima je pridružila še Ashika, kakor Jaina tudi ona le v temnem jedijskem ogrinjalu; ni bilo časa za preoblačenje v klasične oranžne letalske uniforme. Oddaljeno bobnenje eksplozij jim je vsem surovo naznanjalo, da niso v lokalni kantini.
''Mando se ne bori in trudi za pohvalo; ne nasprotnika, ne zaveznika, niti soborca,'' je odsekala Sedna v svojem mandalorijskem oklepu, ki je bil seveda prilagojen njenim fiziološkim značilnostim. ''Žar borbe in občutek pripadnosti svojemu klanu; samozadovoljstvo ob uspešno opravljeni nalogi, zamgi nad sovražnikom; to so primarne strasti, ki ženejo vsakega Mandota.'' Povesila je pogled na stran. ''Vseeno vzeto na znanje, poveljnica Organa.''
''Čast in samozadovoljstvo, pa še Huttovo dostojanstvo ob tem, bi rekla,'' se ni strinjala Ashika. ''Kolikor mi služi spomin in kolikor poznam zgodovino, moram bolj pritrditi tistim bitjem, ki Mandalorijce povezujejo z najemniki, željnih denarnega bogastva in ozemeljske širitve. Kaj porečeš na to, komando-mrha?''
Na začetku vojne z Vongi so Mandalorijci delovali v omejenem obsegu na strani ekstragalaktičnih zavojevalce in se šele naknadno osamosvojili izpod njihovega vazalstva ter se priključili osvobodilnim četam; nezanemarljivo dejstvo, ki pa se ga Mandalorijci in posebno še poročnica Sedna sedaj niso radi spominjali in raje pozabili omeniti. No, Jaina vsekakor ni pozabila takšnih 'trivialnih' dejstev.
''Takšna gibala so prisotna v sleherni galaktični vrsti, da,'' je dejala Sedna, ''Da so med Mandalorijci podobna nagnenja ni moč zanikati. Pa vendar ne vlada nam, ne kot organizaciji, ne kot posameznikom. Kar bi težko trdila za vodstvo republiškega senata; ali jedije, če smo že pri tem.''
''Mar res?'' je siknila Jaina, stopila naprej in uprla roke ob boke. ''Kakšna konkretna oseba, ki bi jo bilo vredno izpostaviti. Določeno ime, morda?'' Ashika zraven je počasi spustila roko k pasu, kjer je počival njen svetlobni meč.
''Ne bomo se sedaj zapletali v akademske debate,'' je počasi dejala Sedna, še vedno srepo strmela v obe jedijki. ''Medsebojni prepir ne bi bil produktiven.''
''Ne bi prišlo do prepira. Niti do nadaljenga podajanja mnenj, kot bi dejali politiki,'' je nadaljevala Jaina. ''Ne skušaj se primerjati z menoj, mando'a.''
''Pozdravljene, mladinke,'' je skočivši preko oskrbovalnega vozička dejal mojster M'Ptivuda, pristal sredi skupine. ''Če dobro zaznavam, bi sklepal, da imate žgočo debato. Dokaj žgočo, mhm?''
''Le navzkrižje mnenj. Striktno akademsko, mojster,'' je pokimala Jaina.
''Čakali smo na dokončno izkrcanje pehotnih sil,'' je podala Sedna. ''Po dogovoru bomo Mandalorijci svoje sile dali na razpolago republiškim silam. In poveljstvu jedijev, se razume,'' je dodala.
''Načrt je jasen, potreben izvršbe,'' je pokimal M'Ptivuda. ''Razumem, da bosta vitezinji Organa in Ashika prevzeli vodenje ene skupine, medtem ko bom jaz poveljeval ostalim.''
''Tako,'' se je strinjala Jaina, prižgala ročni holoprojektor, spustila jarko modrosivo svetlobo v dopoldansko jutro. ''Izvidniki so zaznali Yuzhaan Vong sile na severnem delu kontinenta; tam je glavnina vojske, tako kopenske kot preostalih koralnikov; vrhovni prefect je tudi nastanjen znotraj utrjenega mesta.''
''Ne bo lahka naloga zavzeti mesta in vodstva,'' je dejala Sedna. ''Ne da bi pred tem pobili celotne pehote, ki ga varuje, se razume.''
''Pa vendar bomo storili prav to,'' je rekla Jaina. ''Medtem ko bo glavnina njihovih sil zaposlena z odbijanjem naše pehote, ki jo bo pokrivalo orbitalno bombardiranje, bo manjša skupina prodrla v naselbino in obvladala vodstvo.''
''Ta skupina bo sestavljena iz jedijev in Mandalorijcev, predvidevam?'' je zanimalo Sedno.
''Točno tako,'' je pokimala Jaina. ''Ashika in jaz vas bova vodili. Sklepam, da boste sodelovali?''
''Mando ne beži od dolžnosti,'' je ponosno dvignila glavo Sedna. ''Osebno bom sodelovala v tej skupini.''
''Dowzgama ne bo ugovarjal?'' je zanimalo Jaino.
''Spoštoval bo mojo odločitev.''
''No, vkolikor je akademskega razglabljanja konec, bi predlagal, da načrt tudi izvedemo,'' je povzel mojster M'Ptivuda, si od pasu odpel dolgoročni meč in v obstoj priklical svetli oranžni rezili. ''Pričnimo z norostjo.''

Short Story 25: Fanfiction: SW: Avakadoo - part 1

STAR WARS: NJO: AWAKADOO

Vesolje je bilo črno in zvezde svetle, na sredini je počival mali zeleni planet.
Pospešivši s skoraj nemogočo hitrostjo ob masivni konstrukciji dolge medzvezdne križarke in izmikajoč se z skoraj življenjsko gibčnostjo zelenim snopom sovražnega ognja, ki je prihajal tako od zvezdnega rušilca kot tudi od sledečih E-krilcev, majhnih in okretnih enosednih lovcev Nove Republike, sta mavrično obarvana koralnika zaplavala povsem blizu površja ogromne kapitalne ladje, se še naprej izmikala iztrelkom topov, se pospešeno obrnila, za trenutek je v pogledu pilotov prevladovalo ostalo nakopičeno ladjevje, med njimi spremljajoče frigate in ostala oskrbovalna polovila, nakar so ju obkrožili B-krilci in ob pomoči ostalih lovcev efektivno načeli gravitacijsko obrambo koralnikov, jih preobremenili in naposled raztrelili organski plovili. Eksploziji sta neslišno odzveneli v črni prostor vesolja.
Poveljniški most zvezdnega rušilca je deloval relativno mirno, skozi velika razgledna okna vidne ekspolozije lovcev, koralnikov, fregat in ostalih plovil so bile neslišne barvne slike, operaterji orožja in ščitov so po pravilih izvrševali naloge ob vedno prisotnem hrumenju pogonskih motorjev rušilca in šumenju elektronike; spokojnost je zmotil prihod v temno ogrinjalo, ki se je vleklo po hladnih ladijskih tleh, napravljene sloke osebe, ki se je z mehkim korakom sprehodila po mostu, pri tem navlekla nase nekaj pogledov strahospoštovanja nižje lociranih tehnikov, in se napotila k dvema oficirjema, ki sta ob pridušenem pomenku opazovala potek bitke zunaj.
''Ah, poveljnica Organa, lepo in prav je, da ste se nam pridružili na mostu,'' je pozdravil prvi. ''Obroč okoli planeta, ki so ga tvorili koralniki in nekaj frigatnih analog, je uspešno premagan in-''
''Vsi bodo pomrli,'' je bolj zase kot ostale spregovorila Jaina Organa in pridobila pozornost obeh, kapitana Garikuna in admirala Snighe, ki sta se sedaj povsem obrnila k njej. Glas je imela mehak, a odločen, podal se je k njeni relativno majhni dekliški postavi, dasiravno je dekle v preteklih letih videlo in izkusilo več kot dvakrat starejši veterani civilne in klonskih vojn. ''Vsi do zadnjega; osebno bom poskrbela za to.'' Stisnila je ustnice, ravno črto na bledih licih, vdrte jamice so hranile rjave oči, mlade, a ne več tople.
''Poveljniki lovcev sporočajo, da so uničili še zadnje ostanke upirajočih se koralnikov,'' je podal naprej admiral. ''Prostor okoli planeta smo očistili upornih elementov.''
''Najnujnejša popravila so že v teku, oskrbovalne ladje pa so že na delu,'' je dodal kapitan.
''Dobro,'' je siknila Jaina. ''A s popravili in ranjenci se bomo ukvarjali kasneje; sedaj imamo pred seboj bitko, ki jo moramo dobiti.'' Obrnila se je k admiralu Snighi. ''Premestite ladje v pozicijo za orbitalno bombardiranje planeta.''
''Um, je to pametna poteza, poveljnica?'' je presenečeno vprašal kapitan Garikun. ''Yuzhaan Vongi so zagotovo vzpostavili sistem gravitacijskih ščitov na površju in bodo zlahka odbili naš napad.''
''To je le priprava na izkrcanje čet in zavzetje Awakadooja s silo. Domorodcev ali talcev sovražnik nima na voljo na planetu, torej nam bodo na poti stali le vojščaki in njih organski zmazki,'' je razložila Jaina, počasi, a vendarle z dovolj jeze v glasu, da je kapitan raje pogledal vstran. ''Osebno bom poskrbela za lokalnega prefecta.''
''Mojster M'Ptivuda je že pripravljen in s svojim oddelkom čaka v glavnem hangarju,'' je dejala Ashika, tako kot Jaina le z svetlobnim mečem oborožena devaronska jedijka, ki se jim je pridružila na mostu. V nasprotju s samci njene vrste, ki so bili rdeče polti in rogati, je Ashiko pokrivala svetla rjava dlaka, temno črno obarvani lasje pa so premogli nekaj oranžnih pramenov. V kontrastu s pregovorno umirjenostjo samcev njene vrste je bila relativno agresivne narave, kar pa je dokaj uspešno premostila tekom uka v jedijski akademiji. ''Pehotne čete so pripravljene in čakajo na spust, prav tako so pristajalne ladje polno opremljene in oborožene.''
Obrnila se je k Jaini. ''Mojster sporočajo, da čutijo tvojo nestrpnost v Sili. Potrpežjivost, svetujejo. Tud Meč jedijev si lahko kdaj odpočije,'' je svetovala, jo imenovala z imenom, ki ji je bilo nadeto nedavno, na uradni, za medijsko pozornost prirejeni posvetitvi v polnopravno jedijsko vitezinjo.
''Vzeto na znanje, Mojstrica Ashiko,'' je Jaina sklonila glavo v pokim. ''Vseeno pa me sedanje dogajanje pušča nemirno. Čutim nekakšno nihanje v Sili. Nekaj hudega se ima zgoditi...''
''Nikar ne pričakuj preveč, Jaina,'' je zmajala z glavo devaronska jedijka. ''Bitka za Awakadoo ne bi smela predstavljati posebne težave za republiške sile. Mi pa smo zraven le, če se kaj zalomi.''
''Resnično,'' se je strinjala Jaina. Ta misija naj bi bila le še ena v seriji hitrih napadov in osvoboditev sovražno okupiranega sistema. Vojaške sile Yuzhaan Vongov tem kvadrantu niso bile tako močne, bližnji sistemi so bili neokupirani, prazni ali pa že osvobojeni. In ne le s strani Nove Republike ...
''Admiral, večje število plovil je pravkar vstopilo v sistem,'' se je oglasil operater pod pultom in pritegnil pozornost poveljujočih ofocirjev kot tudi obeh jedijk.
''Senzorji zaznavajo 20 ladij, razred M3-A Scyk lovci in dve M12-L Kimogila.
''Mandalorijci,'' je povzela Ashika.
''Resnično,'' je potrdila Jaina in polzavestno stisnila roko k držalu meča. Ni bilo prvič, da so pripadniki Mandalorijskih bojnih odprav sodelovali pri osvobajanju s strani Vongov okupiranih planetov, vendar so ponavadi delovali na lastno pest in se niso mešali v posredovanje Republike. Seveda so Mandalorijci svoje sile dajali tudi na razpolago najboljšemu plačniku in niso vedno delovali v skladu z željami Senata, vendar je Jaina upala, da so tokrat na isti strani. Če pa bi se izkazalo, da je resnica nasprotna, je bila ona tu, da prepreči kakršnokoli nezaželeno vmešavanje.
''Poveljujoči Mando je na zvezi, poveljnica,'' je sporočil operater. ''Sporočajo, da ne nameravajo delovati zoper interese Republike in se želijo pridružiti pri osvobajanju Awakadooja.
''Kdo je njihov poveljnik?'' je od strani vprašala Nareesho.
''Poveljnik Dowzgama,'' je posredoval poročnik.
''Kaj mislite, jedijka Organa?'' je vprašal admiral Snigha.
''Posredujte jim koordinate in sporočite, da jih čakam v glavnem hangarju,'' je dejala Jaina, in se sprehodila vzdolž mostu. ''Medtem pa ne smemo pozabiti na našo primarno nalogo. Kapitan, prekinite vse YV komunikacijske zveze na planetu nato pa vzpostavite zvezo z njimi.''
''Poveljnica?'' je bil nekoliko na izgubi oficir.
''Poslala jim bom majhen pozdravček pred bitko,'' je prek rame kratko podala Jaina. ''Medtem začnite z načrtovanim bombardiranjem in pripravite vse potrebno za kasnejše izkrcanje na površju. Imate svoja navodila, kapitan.''

Poveljniška soba je bila polna in nikakor ne mirna. Eksekutorji, in ostali pripadniki intendantske kaste so mrzlično hodili sem in tja, opravljali mnoga pomembna birokratska dela, ki so bila potrebna za delovanje sistema, prenekateri pa so le skušalai dajati vtis, da počnejo kaj koristnega, da le ne bi padli v oči vodilnemu prefectu, ki mu je bilo poverjeno vodenje planeta Awakadooja. Katerega orbitalne in zračne sile so bile uničene s strani Nove Republike, ki se je sedaj nedvomno pripravljala na izkrcanje in dokončno zasedbo planeta. Sicer je bilo tako običajno pravilo v vojski in v širši Yuzhaan Vong družbi, da se ne predaja in vztraja v borbi do konca, ne glede na izgube in tudi za ceno poslednjega pripadnika vrste, in tako je tudi vehamentno hitel zatrjevati v svojem pogovoru z velikim vodjo na Yuzhantarju prefect Mahar, vendar tega vojaškega aksioma med intentandti niso ravno pozdravljali z vzkliki odobravanja. Bolj so le žebrali priprošnje k boginji Yun-Harli in ji obetali, da jih na nek božanski način reši pred sovražniki.
Nerodna reč pri tem je bila, da je kazalo in tako so pravile mnoge govorice na samem planetu, med piloti in tudi poprej na svetovnih ladjah, da je dotična boginja prevzela obliko človeške nevernice in delovala na republiški strani, ali vsaj zoper Yuzhaan Vonge. Praznje marnje in podtikanja, sad protiobveščevalnega aparata nasprotnika zagotovo, a Mahar je bil vseeno dokaj živčen, ko je donedavno sliko njegovoega sogovorca na Yuzhantarju izbrisalo z vilipa, na njegovem mestu pa se je izoblikovalo obličje nagnusne heretične samice.
''Prekinitev in temu sledeča izguba komunikacij lahko pomeni samo eno stvar, prefect,'' je od strani njegovega poveljniškega prestola ustrežljivo podal nižji upravitelj komunikacijskih naprav. ''Invazija.''
''Ne, kaj res? Nikakor ne bi tega sam doumel,'' ga je rezko premeril Mahar in mu z eno potezo razparal vrat, rezilo obrednega bodala je prišlo hreščeče ven na drugi strani in zlomilo par vretenc. Osebno orožje, ki ga je hranil zase za primer dokončnega poraza. Obrisavši lepljivo kri se je obrnil k novo nastali podobi na vilipu.
''Prefect Mahar,'' je dejala zakrinkana postava. Ni bil pozdrav, le začetek pogovora. Ni moral dolgo iskati po spominu, saj je bil glas znan in pojava še bolj; pred njim je stala podoba Jaine Organe.
''Nevernica gnusna, ki se pretvarjaš za boginjo. Prekleta bodi in tvoje truplo naj razpada v tisočletnem gnitju!'' je pljunil na tla, odrinil par intendtatov, ki so se mu motali pod nogami in stopil na sredino podija, ki je hranil vilip. ''Tvoje telo bom osebno onečastil in tvojo celotno družino žrtvoval bogovom!''
''Lep pozdrav, tudi Vam, predragi prefect,'' je dejala Jaina, ki nikakor ni dajala videza, da bi jo izrečene besede kakorkoli prizadele. ''Le toliko sem se Vam hotela oglasiti, da naznanim naš prihod. Ne bi bilo lepo vpasti kar tako nepovabljeno, se Vam ne zdi?''
Na te novice, ali bolje rečeno, grožnje, so se ostali zbrani Yuzhaan Vongi odvali vidno pretreseno in hitro se je razširilo šušljanje med njimi.
''Mir v dvorani, garjavi nghushi!'' Obrnil se je h Jaini. ''Tvoje čreva bom uporabil za ribolov in tvojo kožo bom ustrojil v rokavice, nemarna nevernica!'' je zatulil prefect Mahar. ''Pridi in tvoja usoda bo zapečatena!''
''Praznje besede, ki ne nosijo vode, bi dejala,'' ga je prezirljivo zavrnila Jaina. ''Po drugi strani pa, jaz ne nosim le obljub, marveč boste kaj kmalu priča konkretnim dejanjem.''
Ni bilo zvoka, niti najmanjšega šuma ni bilo zaznati, razen tistega vedno prisotnega organskih pribočnikov in prikazovalnikov. Tudi vetra ni bilo, sapice nejmanjše ni bilo čutiti. Le vsi birokrati in intendtanti okoli njega so se začeli držati za vrat, hlastali za zrakom. Prefect je lahko povsem normalno dihal in zgrožen opazoval dušeča se telesa podanikov, ki so eden za drugim mrtvi popadali na tla. Nedvomno heretična čarovnija teh preklicanih jeedaijev. Mrzlično je čakal, da tudi njemu nevidna roka odtegne življenski dih.
''Do naslednjič, prefect,'' je od prikazovalnika dejala Jaina, nakar je njena podoba izginila. Na Yun Yammko in Yun-Nashel, si je mislil prefect Mahar, trdo opirajoč se na mizo, sam sredi predkratkim še žive dvorane. Prihaja.

Trolling Is An Art

Chiyotaikai

Zadnje mesece nisem podrobno spremljal sumo dogajanja, tako da sem šele zdaj ugotovil, da se je na začetku tega leta upokojil moj favorit, Chiyotaikai. Hja, takle mamo.

http://en.wikipedia.org/wiki/Chiyotaikai

chihotaikai vs asashoryu
http://www.youtube.com/watch?v=6hLmKIXQHBc
yokozuna_killah

chiotaikai vs roho
http://www.youtube.com/watch?v=21H4wLI1ncw
polet v 3. vrsto se nadaljuje z besednim obračunm

Shootan n' Faitan In da Hood

ALI SO KONZOLE GETO DEJAVNOST?
shootan n' faitan in da hood

razmišljanje in nastavek za debato


Igrice so za otroke, računalniki pa za geeke, je staro klišejsko vodilo, ilustrirano v raznih medijih, od stripov do filmov. (Glej random ameriški strip ali blockbuster, kako so tam predstavljeni igralci računalniških in konzolnih iger.) Za potrebe diskusije se tale prispevek osredotoča le na igralce na konzolah in na zvrst pretepačin in streljačin.

Kaj se zgodi, ko se določene zvrsti iger, še natančneje konzolnih iger, začnejo marketinško usmerjat le na eno publiko? V knkretnem primeru gre za konzolne pretepačine in streljačine (npr. SF4 in random FPS shooter), ki so imo najbolj popularne med ameriško geto populacijo, kar v nadaljevanju ilustriram z nekaj primeri.

Ali je to le moj osebni občutek, ki ni potrjen v resničnosti; ali je dejanska populacija konzolnih igralcev večinsko izvirajoča v getu; ali je to le ameriški problem, ali pa se tui v Evropi, pri nas in v Aziji kaže takšna družbena delitev? So konzole za rajo, medtem ko normalni geeki srednjega in višjega razreda uporabljajo samo računala?


kick-ass pic; klišejsko mainstream posploševanje ali odraz realnosti?

PROTIP: tr00 gangsta ima poleg robe, orožja, gorila bros in hotnic, vedno pri roki tui nextgen konzolo. Can ya dig it?


online gamer oz. ko se geto trash navzame igričarske govorice in miselnosti ter je nea zna izklopiti, ko je IRL.

PROTIP: uporaba l33t-speaka v RL je neumna, m'kay.

Tako obnašanje ne kaže na klasičnega geeka, ki igra igre, niti ne na mainstream ljudi, ki se zabavajo z igricami, ampak na geto trash, ki svoje frustracije sprošča z igranjem streljačin/pretepačin, kar ameriški sistem podpira, samo da le-ti ne gredo streljat po šolah in dilat droge.

Ameriški čefurji (stanje duha, mind you) so potemtakem očitno še nekolikanj bolj nadležni od običajnih, ker slednji ne igrajo igric, ker so le-te za otroke, oni so pa odrasLi, ker pijejo, pLešejo, fukajo.


faitan_fans pic

PROTIP: pravi moški(tm) igrajo garou

Street Fighter in različne VS serije so potemtakem najbolj igrane pretepačine med gangsta afroameričani. Mehiški geto namreč prisega na KOF in UMK3.

Sodeč po temah in komentarjih na namenskih forumih in random posnetkih dvobojev na youtubu, kjer napovedovalec pogosto spominja na zakajenega gangsterja, namreč večino pretepške skupnosti sestavlja ameriško družbeno dno, medtem ko je azijska in evropska scena imo bolj geek nevtralna.


arcade incident, ker se zavoljo igric nea streljajo samo Korejci
[quote]
They have this game at one of the local arcades but I havn't been there in over a year. Last time I played though, I went to get more quarters and this black guy started playing and so I put my quarter to start playing with him. I beat him and he pulled a knife on me and started telling me how he's going to kill me because I
cheated. o_O

I told him it was my first time playing and he yelled "BULLSHIT" and swung the knife, and I was like "THE MOVES ARE ABOVE THE CONTROLS!" and ran off.

Scariest moment I've had in an arcade. o_o
[/quote]
PROTIP: arcade gaming - siriuz biznis

Igralnice so očitno zbirališče šodra družbe, zato je dobro na par rund SF priti oborožen in v družbi. Če se igra money match, je dobro najeti še par varnostnikov.


Komentarji, pomisleki, dovtipi, kritike? Discuss, plz.

Now Reading: Kick-Ass

Kick-Ass
Mark Millar, John Romita, Jr.



Dekonstrukcija klasičnih stripovskih superjunakov je vse od Watchmenov dokaj pogost motiv pri raznih stripovskih minisrerijah, najsi gre za parodije tipa Nextwave, analogije Authority, End League, nekonvencionalne poglede na superheroje v primerih Automatic Kafka, Irredeemable in Supergod, ali pa preprosto bolj realistični in brutalni prikaz urbanih vigilantov. K slednjim spada tudi miniserija Kick-Ass, ki je dokaj hitro dobila filmsko predelavo, četudi se je ta bolj približala klasičnim stripovskim filmov, kot pa naprimer njegov sodobnik Defendor.

V obravnavanem stripu je tako ponovno potrjena domneva, da mora biti za špilat heroja človek vsaj malček ob pamet in/ali moralfag. Stripovski geek tako začne vigilantski pohod po soseski in jih kakopak, tako kot bi to bilo v resničnem življenju, takoj brutalno faše. Do tu vse lepo in prav, a ko se po mesecih rehabilitacije nerealistično spet vrne h superherojstvu in ko nato v tretjem delu uleti še urbana loli ninja, je jesno, da se strip nea jemlje več preveč resno. Avtor se preveč zanaša na preverjeno kombinacijo amerikaniziranih klišejev, brutalne karnaže in, ker strip ni del family friendyl založniške hiše, ogromno porcijo preklinjanja in grafičnega nasilja, dostojen prikaz lokalnega vigilanta in njegovega (ne)uspeha pa je zreduciran na uvodni dve številki. Nato je pravztaprav le še statist za nadsposobno dvojico, ki kolj lokalno mafijo po tekočem traku, vse do bridkega, krvavega konca, ki za razliko od filma postreže z brutalno realnostjo, a vseeno pusti plehek učinek na bralčevih očeh.

Ker gre tu za slikovni mediji, ni pomembna samo zgodba, ampak tudi risba, glede katere pri temle stripu osebno nimam preveč pohval. Romita Jr. je v preteklosti poskrbel za kar nekaj nedpovprečnih stripov (Daredevil, Spider-Man v sredini 90-ih), kasneje pa se je njegov slog risanja nekolikanj spremenil, imo na slabše. V Kick-Assu tako mrgoli klišejskih, enako narisanih likov, kjer vseskozi ponavlja skice iz drugih stripov, liki so si moteče podobni, otroci/najstniki pa izgledajo kot midgeti s preveliko glavo.

Zanimiva zgodba, ki je v osnovi dobro zastavljena, se tako prehitro sprevrže v klišejsko in preveč samo sebi namembno hardkor karnažo, od bolj realističnega prikaza uranih vigilantov in njihove obsojenosti na neuspeh v današnji družbi pa ostane bore malo.

NAREEEEDOOOOOO

Naredil še zadnji izpit. Final boss je tako premagan, ostane samo še bonus runda oz. diploma.

Short Story 24: Fanfiction: SW: Opeklina - part 5

Pridši na tribuno arene, ki je obdajala stezo za dirko, se je Taoni ozrl po okoliških bitjih. Večina sedežev na tribunah je bila zasedena; čez pol standardne ure je bil napovedan začetek dirke. Taoni je dobil prostor pri Nikessu; njegova skupina je zakupila privatno ložo, ki je bila malo odmaknjena od ostalih tribun, kjer so se pod milim nebom na vročem soncu drenjali vsi ostali. Kolikor je videl, so imeli hutti svoje privatne prostore na tribunah. Bili so prostorni, kakor se za njihovo vrsto spodobi, in hlajeni, na višjem delu tribun, vidno ločeni od ostalih.
Sam ni bil vplačal stave, dasiravno je prejšnji dan spremil Gurtha in Wtolovo, do za to namembnih blagajen. Po govoricah in uradnih napovedih je bil favorit na tej tekmi nek dug Sebulba, možnosti za zmago pa so pripisovali tudi Gasganu in Mawhonicu.
Pogledal je na svoj kronometer in se nato odpravil proti razgledni loži Yooua Gurtha. Ko je po kra- jšem iskanju našel pravo pot po stopnicah, je pri Gurthu srečal tudi toydariana od zadnjič. Kako mu je že bilo ime? Ah seveda, Watto. Modri letečnež je lebdel zraven mon calamarija, poleg sta bia še nek gran in poldt in pa Ahna Wtol. Ta je imela v rokah datapad in je spremljala posnetke z opazova- lnih droidskih sond, ki so obkrožale stezo.
"No, ponovno se srečamo, Inutoty," je dejal Watto, ki je bil prej v vnetem pogovoru z granom. Te- ga je toydarian prekinil in odmaknil z roko ter priletel k Taoniju. "Kakor mi je bil povedal Yoou, ni- ste nič stavili." Zamišljeno se je potegnil po svojem velikem modem nosu. "Zanimivo, zanimivo."
Taoni ni rekel nobene. "Prišel sem, ker me je povabil Gurth," je naposled dejal in čez njega opazo- val dogajanje spodaj v areni. Tekmovalci so že prihajali na stezo, zraven njih pa so droidi ali vprežne živali vlekle njihova tekmovalna plovila. Po ozvočenju je bilo moč slišati napovedovalca, ki je kom- entiral dogajanje. Pravzaprav sta bila napovedovalčeva glasova dva, le bitje je bilo eno. Komentator je bil namreč troig.
"Pozdravljen Inutoty," se je oglasil mon calamri, ki je prišel bliže. Sedaj je bil oblečen v črno opra- vo, tako kot Taoni. Njegov glas je bil rahlo moten zaradi filtrirnega vlažilca zraka. "Si le utegnil pri- ti." Pomignil je proti areni, kjer so ravno nosili zastave sponzorjev in tekmovalcev. "Še vedno imaš čas, da staviš. Ni nujno da uradno; le tu z nami." Taoni je videl, da je toydarian ob tem vneto razprl oči.
"Ne vem," je zamišljeno dejal Taoni in tehtal zamisel. Prejšnji dan ni stavil, saj se mu je zdelo pre- več tvegano staviti le na to, kdo bo zmagovalec. Kolikor je poznal razmere pri teh dirkah je včasih zmagal tisti, ki je edini prevozil progo, oziroma najhitrjši izmed preživelih. Favoriti, ki so se zanašali na hitrost ali tehnične izboljšave niso izstopali. Morebiti pa bi bilo bolje staviti le o kaki drugi stvari, ne neposredno o zmagovalcu.
"Zmenimo se takole," je predlagal twi'lek in vklopil svoj datapad. Na njem so se izpisala imena tekmovalcev današnje dirke. "Stavimo, da bo Mawhonic hitrejši od Teemta Pagaleisa," je dejal in pogledal Watta, ki je brnel v zraku zraven njega. "za to se šteje tudi, če Mawhonic preživi dlje na stezi, kot Teemto, oziroma zaradi kake okvare kasneje odstopi."
Komentator je ravno začel imenovati tekmovalce. 'Sebulba tuta Pixelito, Gasgano tuta-,'
"Zanimivo," je po krajšem premlevanju odgovpril toydarian. "In Vaš vložek," je pustil besede v zr- aku in vprašljivo dvignil roko.
"Moj stavni vložek," je odgovoril Taoni in segel v notranjost svojega ogrinjala, "bo ta daljiski up- ravljalec za droide." Watto je vznemirjeno zafrfotal višje v zrak. "Seveda," je premolknil twi'lek," če se še vedno zanimate zanj."
Za vložek ni mogel ponuditi denarja. Večino je bil že porabil med svojim bivanjem tu, kake druge vredne stvari, ki bi Watta zanimala, pa ni imel.
"Absolutno," je vzneseno z glavo prikimal toydarian. "Če izgubim stavo, dobite ta upravljalec," je nadaljeval Taoni," če pa se izkaže, da sem imel prav, mi boste povrnili kupnino ispred dveh dni, ko sem pri Vas kupil spominske kartice."
"Strinjam se z Vašo ponudbo." je odgovoril Watto. Stegnil je roko. "Potrdiva dogovor."Segla sta si v roki in sklenila dogovor. V tem je troig v komentatorskem stolpu naznanil začetek dirke. Tribune so onemele, v pričakovanju zanimive tekme. Dirkači so vžigali svoje velike motorje, preverjali krmi- lne napraave in menjalnike.
"Na koga si stavil?" se je Watto obrnil h Gurthu, ki se je bil prej mudil pri Ahni. Ta se je sedaj na samem z nekom pogovarjala preko komunikatorja. "Gasgana," je kratko odgovoril mon calamari in gledal v areno. "Pa ti?" ga je vprašal. "Na Sebulbo, seveda," je hitro odgovoril toydarian. "Tu vedno zmaga." Pomel si je roki in se zadovoljno zasmejal. "Veliko sem stavil nanj."
Calamarijec se je približal Taoniju. Z glavo je nakazal proti Ahni. "Lepa samica, ni res? Če te zan- ima, imam na spominski kartici par njenih holoslik, na katerih je pomankljivo oblečena." Taoni je le odkimal. Dasiravno je bila samica videti godna, ga ni zanimala. Svoje nagone je hranil za pripadnice svoje vrste, navkljub dejstvu, da je bilo okoli vedno veliko dobrih samic drugih vrst, ki bi jih bilo vredno uporabiti.
V razgledni loži so utihnili pogovori, bitja so stopila do skrajnega roba prostora. Tudi Taoni se je pomaknil bliže, tako da je imel dober razgled nad dogajanjem. Z roko se je prijel za gladko brado in s prsti drsel po njej. To je bila navada, ki jo je bržkone nevede prevzel od nekaterih drugih vrst, ki so imela dlako.
Zelene luči na semaforjih so se prižgale in tekmovalci so pognali svoje dirkalnike. V areni je mog-očno zadonelo, hitra plovila so skoraj z nadzvočno hitrostjo zapustila prizorišče.
Taoni je vzel datapad in na njem spremljal dogajanje na progi. Sliko so posredovale droidske son- de, ki so bile nameščene vzdolž proge. Tako je bil zagotovljen prenos za gledalce, obenem pa se je tako preprečevale goljufanje med dirkači.
'Dirka je v teku, spoštovani gledalci!' se je v basicu drla ena komentatorjeva glava, druga pa je isto sporočala v huttskem jeziku. 'V vodstvu je Ratts Tyerell, tesno mu sledita Ben Quadinaros v svojem četveromotornem dirkalniku in Mawhonic! Veleznani favorit, Sebulba, je na četrtem mestu, sledi mu Gasgano! Mars Guo je z dirkalnikom obtičal na štartni stezi, Kye Dko pa je na zadnjem mestu, a sku- ša zmanjšati zaostanek! glavnina dirkačev je že v Kanjonu! Kakšna napaka! Ajmoooth se je preveč približal stranski steni kanjona in levi motor mu je v stiku s skalami razneslo! Dirka je zanj že konča- na!
Stopivši malo nazaj v ložo, kjer je bila medla senca in sonce ni neposredno sijalo nanj, se je Taoni posvetil dogajanju na stezi, ki so ga prikazovale droidske kamere ob progi. Komentator je vse to bučno komentiral in skušal biti duhovit, a twi'lek je raje v sam opazoval prenos. Kolikor je vedel, je celotna dirka trajala tri kroge, tako da se ni bilo še potrebno pretirano razburjati.
V loži zraven so se bitja glasno kregala in obenem navijala za dirkače. Ena čez drugo so se drla in medsebojno žalila. Kolikor je Taoni razbral iz njihove z težkimi naglasi obarvano huttščino, so navi- jali za Sebulbo in Gasgana, kdo je boljši pa je bil predmet njihove žolčne debate.
, je mignil Taoni. Želel si je, da se bitja ne bi tako vtikala v vsako stvar in skušala v vsaki stvari uveljaviti svoje prepri- čanje, ampak da bi se osredotočila na tisto, kar je v življenju resnižno pomembno..
'Tekmovalci pravkar končujejo prvi krog!' se je drl dvoglavi napovedovalec. 'Na prvem mestu se izmenjujeta Gasgano in Ratts Tyerell, Sebulba jima tesno sledi, bržkone se bo kmalu prebil na prvo mesto!'
Med tem so skozi areno eden za drugim švigali dirkalniki, občinstvo pa jih je glasno bodrila in navijala zanje. Taoni je ob robu steze opazil celo navijaške godbe, ki so igrale v podporo svojih dirkačev.
"Vrstni red po prvem krogu, ki pa se bo verjetno še spremenil,' se je drl troig, 'je takle: 'Gasgano, Ratts Tyrell, Sebulba, Obitoki,' ob vsakem imenu so se oglasili hrupni navijači posameznih tekmova- lcev: 'Fud Sang, Regga, Xelbree, Slide Permita, Boles Roor, Mawhonic, Ody Mandrell, Cleg Hold- fast, Teemto Pagalies, Wan Sandage, Elan Mak, Rimkar, Ebe Endocott, Mars Guo. Dirko so že zakl- jučili:Bozie Baranta, Kye Dko in Ajmoooth!"
"No, sedaj bi lahko že končno prešel v vodstvo," je živčno dejal Watto. Mislil je seveda na Sebul- bo. Calamarijec, Yoou Gurth je bil ob njem videti bolj zadovoljen. Zraven njiju sta se glasno šalila arcona in watakk, bržkone je bila dirka po njunem okusu in sta stavila na prave dirkače. Taoni ni ve- del kako je stavila Ahna; sam je bil z dosedanjim potekom zadovoljen: Mawhonic je bil hitrejši od Pagaliesa.
'Dirkači se bližajo drugemu delu dirke,' je oznanil dvoglasni komentator, 'Vodi Obitoki, za njim je Gasgano, Sebulba je še vedno na tretjem mestu! Kakšno trčenje Elana Maka in Odya Mandrella! Ni važno s katerega planeta ste - to je moralo boleti! Sedaj Sebulbo prehiteva še Teemto Pagalies, ki se mu je uspelo prebiti iz ozadja! Dragi gledalci, zelo zanimiv razplet se nam obeta; za prvo mesto vlada prava gneča! Ravnokar pa se je Mars Guo v ovinku zapletel z Bolesom Roorom, dirka je za njiju končana!'
"Poodoo!" je jezno zagrčal Watto. "Če izgubi, bom izgubil veliko vsoto denarja." Grozilno je za- mahnil proti dugovi sliki na datapadu. "Hitro, hitro," je kričal in živčno frfotal na mestu.
"Daj, daj, daj!" se je prav tako na drugem koncu drl Yoou Gurth. Ahna Wtol je bila ob ograji s še nekaj bitji. Nemo je opazovala dogajanje na datapadu in poslušala napovedovalca.
, si je mignil Taoni, . Sploh pa so si bila bitja sam kriva, če so si nadejala velikega zaslužka od stav, nato pa izgubila vse. No, vsakemu svoje.
Ozrl se je preko tribun proti drugi loži, kjer je bil Nikess Dodt, njegov meneger, ta je obračunv ka- ntini dva dni nazaj preživel brez posledic, in varnostnika. Od dalež je twi'lek videl tudi dve samici, ki sta dugu delali družbo. Kakor je bil Nikess že prej povedal Taoniju, je sam stavil na Sebulbo, dasira- vno še ni slišal zanj. Zanj je navijal le zato, ker je bil iste vrste, kot Nikess. Kako logična izbira.

'No sedaj pa se dogajo tisto, o čemer sem govoril, dragi gledalci, namreč Sebulba se je tik pred začetkom tretjega in odločilnega kroga prevzel vodstvo!' njegovo izjavo je skoraj preglasilo dretje publike. Tudi v loži kjer je bil Taoni, je bilo veselo. Toydarian je veselo frfotal na mestu in si nekaj mrmral v nekem tujem, Taoniju nepoznanem jeziku. Mon calamari ob njem je bil malo slabše volje saj je Gasgano zdrsnil na tretje mesto.
'Sedaj prihajamo v končnico dirke, dragi in spoštovani gledalci,' je nadaljeval komentator, 'kar nekaj tekmovalcev je že odstopilo zaradi pregretja motorjev; danes je res vroč dan!' Taoni je na datapadu opazoval, kako droidi spravljajo pregrete dirkalnike vkraj. 'Sicer pa je na prvem mestu še vedno Sebulba, sledita mu Obitoki in Gasgano, Teemto je četrti!'
Tak razplet, namreč, da bi Teemto končal dirko pred Mawhonicom, bi pomenil, da bi Taoni izgubil stravo. Ozrl se je v sosednjo ložo, ker se je pretep med nekaj vročekrvnimi bitji tako razvnel, da sta dve bitji, eden od njiju je bil weequay, padli čez balkon, v globino, kjer so bile polne tribune.
'Vodilnio dirkači so že končni ravnini, še malo in odločen bo zmagovale!' se je neutrudno drl dvo- glavi troig, zares je bil dobro treniran. Navijanje množice pa se je začelo stopnjevati, dasiravno se je Taoniju zdelo, da to ni več mogoče.
"Sebulba si je izboril nekaj metrov prednosti pred zasledovalcema, Gasganom in Obitokijem; le še ta dva dirkača lahko kaj spremenita, dasiravno bo Sebulba najverjetneje zmagal!'
'In tukaj so!' je komentator z glasnim dretjem pospremil prihod prvih treh tekmovalcev.
'Zmagovalec je Sebulba! Na drugem mestu je Obitoki in na tretjem Gasgano. Sledijo še-'.
"Tako se dela," je veselo zakričal Watto s svojim reskavim glasom in zafrfotal v krogu po loži, da so se mu morali umakniti. "Prav sem bil storil, ko sem stavil nanj!" Preteče je priletel k Guthu. Z njim je bil stavil, da Sebulba ne bo zmagal. "Upam, da imaš pripravljen denar." Ta je skrušeno poki- mal. Nato je počasi izvlekel denarnico in predložil toydarianu zmenjeno plačilo.
"No tudi midva imava še neporavnene račune," se je Watto obrnil k Taoniju, ki je čakal ob izhodu iz lože. Mimo sta stopila Ahna Wtol in trooki gran, zatopljena v pogovor.
Taoniju ni bilo žal, da je izgubil stavo. Upravljalca tako ali tako ni potreboval, služil mu je le kot vložek pri stavi. Pa saj je bilo lepo videti, da se je Watto razveselil, ko mu ga je predočil. Narediti veselje drugim je včasih lepše, kot biti vesel sam. Kakšna domislica, se je sam pri sebi zasmejal Ta- oni, kot da bi bil kakšen jedi.
"Lepo je bilo poslovati z Vami," je dejal toydarian in spravil droidski upravljalec v priročno torbo, ki mu je visela čez ramo. "To moramo še kdaj ponoviti." Nato je odletel, frfotajoč zdaj na eno, zdaj na drugo stran, veselo zabavljajoč. Brkone je šel še kam izterjat dolgove.
Arena se je sedaj zapolnjevala še z vsemi preostalimi dirkači, ki so imeli večji zaostanek, a so vse- eno prišli do cilja. Hrumenje njihovih razgretih motorjev je oglušujože napoljnevalo obkolico.
Naenkrat je do njega pristopila Ahna Wtol, kar je Taonija kar malo presenetilo, saj jo je prej videl, ko je odhajala iz lože. Le kaj hoče od mene, si je mislil in naprej opazoval dogajanje na progi.
Samica mu je sicer nekaj rekla, a Taoni ni slišal njnih besed, morebiti zaradi hurpa v areni, morebi- ti pa zaradi česa durgega. Ve/čkrat se mu je zgodilo, da v množici sploh ni slišal, kaj mu je nekdo re- kel, dasiravno je bil v neposredni bližini. Twi'lek je videl, da mu je bitje nekaj reklo, glasu pa ni sli- šal Tako je bilo tudi sedaj.
Zmedeno ji je le prikimal; to ni toliko pomenilo, da pritrjuje tistemu, karkoli je že povedala, kot pa bolj to, da jo posluša.
"Kaj naj to pomeni?" ga je malo začudeno pogledala Ahna in vprašujoče nagnila glavo.
"Oprosti, kaj?" je zmedeno dejal Taoni.
Samica je narejeno jezno zmajala z glavo in uprla roki na boka. "Vprašala sem te, na koga si stavil? Je kaj narobe?"
"Z Wattom sem stavil, da bo Mawhonic hitrejši od Pagaliesa." Kislo se je namsehnil. "Sem pač iz- gubil. Se zgodi." Ženska preveč sprašuje, si je misli, sedaj je tako ali tako že vseeno. "Na koga pa si ti stavila?" jo je vprašal in jo bežno preletel s svojimi oranžnimi očmi. Dasiravno je bila v preprosti obleki, je bila njena lepota vseno vidna. Še posebej okoli vogalov.
"Oh, jaz sem stavila na Gasgana," je odgovorila Ahna in se nasmehnila. "Skoraj bi dobila stavo."
"No, se zgodi," je dejal Taoni, "Pa drugič, ne" Samica je pokimala in se nato opravila proti izhodu lože. "No, pa nasvidenje Inutoty," je dejala. "Bodi dobro."
"Ja, ti tudi," ji je odvrnil.
Obrnil in se napotil proti skrajnemu koncu razgledne lože. To so sedaj zapuščala še zadnja bitja, ki so bila prej tu. Razgledal se je po areni, kjer so bila plovila tekmovalcev. Zmagoviti dirkač, dug Se- bulba pa je veselo poskakoval okoli svojega dirkalnika, obkrožen z množico navijačev, mehanikov in drugih privržencev.
Sonci sta, tako kot vseskozi, sijali na vso moč, oblakov ni nilo ravno veliko. Veter, ki je rahlo pihal po prizorišču in delal majhne peščene vrtince, je rahlo plopolal skozi njegovo ogrinjalo.
Twi'lek je globoko zavzdihnil in se obrnil proti izhodu balkona. Čas za pot domov.


end.

Short Story 23: Fanfiction: SW: Opeklina - part 4

"Lepo da ste se nam lahko pridružili, Inutoty," je Taonija pozdravil Nikessov maneger Alcenah, ko se je twi'lek približal njegovi mizi. Ta je bila v notranjem krogu prostornega lokala, dokaj velike ka- ntine pravzaprav. Zrak je bil ohlajen na ravno pravo temperaturo, osvetlitev pa tudi ni bila premočna.
Taoni je vljudnostno pokimal in prisedel. Calamarijec se je od njega ločil že pri vhodu, bržkone je kje zagledal kakega znanca, ki mu bo lahko razlagal o stavah na dirkah in huttski pornografiji.
"Nikess je sedaj v garderobi, ker se pripravlja za nastop," je dejal devaronijec, dasiravno se ga ni dobro slišalo zaradi glasbe, ki je očitno prihajala iz avtomata. Zvočniki so bili vidni na vseh koncih lokala.
Taoni je pozornost posvetil na prostor v bližini, kjer je bil nameščen manjši bazen ali nekaj podob- nega, napolnjen z nekakšno sluzasto snovjo, voda ali blato zagotovo nista bila, za to je bilo vode na tem planetu škoda, v tem bazenu pa, ki je bil obdan z manjšo ograjico, ob kateri je bila množica bitij, sta bili dve samici, obe pomanjkljivo oblečeni, ki sta se v zabavo in nasploh veliko zadovoljstvo opa- azovalcev tepli.
Zelo nemoralno, si je mislil Taoni in opazoval dogajanje v 'ringu'. Sedaj sta bili v njem človeška samica in twi'lekinja, ki sta zamenjali prejšnji dve borki, zabrakinjo in bithinjo. Taki boji so bili na večini planetov znotraj Republike zakonsko prepovedani, za morebitne kršitelje pa so bile zagrožene visoke kazni. Taoni je seveda vse stvari pravno vrednotil, ni mogel kar tako mimo stvari, ki so se do- gajale v njegovi bližini, še posebno, če so bile protipravne. Kakor je bil že večkrat rekel - biti prav- nik ni le polčasni poklic.
"Čisto vodo," je naročil strežnemu droidu, ki je prišel do njega. Tukaj so za strežbo skrbeli droidi, kar je bilo mnogo bolje, kot pa živa bitja.
Množica bitij, ki so opazovala borbo obeh sedaj že dodobra s sluzjo umazanih samic, se je drla na ves glas in spodbujala tekmici. Mnogi so stavili na zmagovalko in vpili medseboj.
Človeška samica je s sunkovitim udarcem roke twi'lekinjo odbila na en konec ringa, tako da je ta padla v svetlo zeleno sluz. Publika je to nagradila s še glasnejšim navijanjem, ki pa se je le še pove- čalo, ko je ženska twi'lekinjo povlekla iz sluzi in ji pred publiko strgala oranžni nedrček. Modri dojki sta se ji ob tem prosto zazibali. Nato jo je nasprotnica še oklofutala in jo pahnila nazaj v zeleno sluz.
A twi'lekinja se ni dala, dasiravno je bilo od blizu opaziti nekaj solz na njenih licih, pač pa se je brž pobrala in naskočila žensko. Strgala ji je hlačke in jo s pestjo sunila v mednožje, da je ta zakričala od bolečine, njen krik pa so preglasili kriki navijačev, razvnetih okoliških bitij.
, je z lekkom sunkovito stresel Taoni. Predstavnica njegove vrste, ki se je pretepala v bazenčku, in ki bi edina lahko razbrala njegove gibe, ga sicer ni videla, a vseeno. Lepo je bilo vide- ti, da twi'lekinja pretepa druga bitja in ne obratno, kakor je bilo ponavadi v tej galaksiji.
Medtem je twi'leška borka nasprotnico zagrabila za lase in jo dobro zlasala, v navdušenje navzočih.
Človeška samica je na koncu obležala v njenem prijemu, napol potopljena v sluz, ki je prekrivala obe vročekrvni borki. Zmagovalka je bila nagrajena s ploskanjem, vzklikanjem in drugimi oblikami odo- bravanja, nato pa je zavita v brisačo zapustila prizorišče. Premaganki so morali pri tem pomagati.
Taoni je posegel po prineseni vodi in plačal droidu. Odpil je požirek in se ravnodušno razgledal po lokalu. Na enem koncu je opazil tudi tri obsežne hutte, ki so bili v družbi najemniških stražarjev in sužnjev. Verejtno so bili prišli na Nikessov nastop. Hutti so bili sicer v galaksiji in Republiki označe- ni za kriminalce, a verjetno so tako kot druga bitja cenili umetnost. Takšno ali drugačno. Pričujoči predstavniki njegove vrste so bili verjetno kaki lastniki podjetij, ki so se ukvarjala z bolj ali manj pre- povedanimi posli; prodaja sužnjev, tihotapljenje orožja in nedovoljeni substanc, proizvodnja začim- be. Huttski sindikati so bili, kolikor je bilo Taoniju znano v manjših sporih med seboj, konkurenca je bila vseskozi prisotna med njimi. Upal je, da ne bo prišlo v isti prostor še več huttov. To bi znalo v primeru nasprotnih mnenj postati nevarno. Premožni hutti so bili vedno obkroženi s pravo malo voj- sko najemnikov.
Na glanem odru sta v soju živobarvnih luči in ob zvokih glasbe v ravedrilo gostov plesali dve sa- mici, weequayka in zelenokožna falleenka. Taoni je spraznil kozarec vode in pri droidu, ki je ravno prišel mimo narožil še enega. Devaronijec ob njem, ki je zasanjeno opazoval ples na odru, je pil neko penečo se pijačo, Taoni ji ni poznal imena.
Pri vhodu v kantino je videl dva trandoshana, oba močne postave, bržkone sta bila varnostnika. Nj-emu ob prihodu nista povzročala težav, a je bilo jasno, da sta vešča svojega posla. Ravno sedaj sta na silo odvlekla iz lokala nekega opitega kosmatega whiphida, ki je hotel povzročati nered.
Ravno v trenutku, ko je droid prinesel na pladnju nov kozarec hladne vode, je po prejšnji glasni na- povedi po ozvočenju na oder priskakljal Nikess Dodt. Na glavi je imel pritrjen mikrofon, tako da je imel okončine proste in je lahko vnzeeno v ritmu pesmi mahal okoli sebe. Začel je glasno prepevati. Pel je v huttščini, verjetno zaradi njihove prisotnosti v lokalu, pa tudi večina bitij na planetu je razu- mela ta jezik.
Nastop pevca je bil podkrepljen z spremljevalno glasbo, ki jo je izvajala glasbena skupina na odru. Bila je sestavljena iz dveh bithov, ortolana in rodiana.
Občinstvo je veselo spremljalo Nikessov nastop, pesmi so se vrstile ena za drugo.Nekaj pesmi so bitja znala na pamet, tako da so skupaj z dugom na glas prepevala. To je privedlo do suhih grl in ostalih govornih organov, tako da se je prodaja pijače v kantini le še povečala.
Taoni je stoično opazoval dogajanje, Nikessove glasbe sicer ni imel ravno rad, a je vseeno poslušal melodijo. Alcenahu se je medtem pridružila fallenka, ki je prej plesala na odru. Sedaj je sedela v dev- aronijevčem naročju in se mu postila lizati z dolgim jezikom po telesu, medtem pa je pila neko pija- čo.
Taonijevo pozornost je pritegnila manjša skupina bitij, ki je ravno vstopila v lokal. Tu je bil nek rodian, dva weequaya in twi'lek, vsi pa so spremljali obilnega hutta, ki je sedel na lebdeči platformi.
Vsi spremljevalci hutta so bili oboroženi, sicer pa je to verjetno veljalo za večino bitij v tem prostoru.
Namenili so se proti nekemu drugemu huttu, ki je bil nameščen v kotu kantine.
, je mignil Taoni. Rahlo živčno se je razgledal po prostoru. Bitja so bi- la za vsemi mizami, lokal je bil takorekoč nabito poln. Zelo slabo za nenadno paniko, ki bi lahko na- stala ob strelskem obračunu.
"Je kaj narobe?" je twi'leka vprašal Alcenah, ki je opazil njegovo obračanje naokoli.
"Morebiti," je počasi dejal Taoni. Z glavo je pomignil proti prispeli skupini. "Kdo je tisti hutt, ki je ravnokar prišel s spremstvom?"
"Ne vem," je odvrnil devaronijec in pogladil falleenko po glavi. "Zakaj? Misliš, da je kaj narobe?"
Taoni je stresel z glavo. "Ne vem." Res ni vedel. Le občutek je imel, da se bo zgodilo nekaj slabega.
Nikess je medtem zažel svojo zadnjo pesem. Taoni je prek kantine na daleč spremljal dogajanje med dvema huttoma in njunim spremstvom na drugi strani prostora. NI bilo videti, da bi bila hutta v ravno prijateljskih odnosih. Njini močni glasovi so nekajkrat skoraj preglasili Nikessa.
"No, za nocoj je bilo zadosti," je dejal Taoni in vstal od mize. "Povej Nikessu, da je bil dober nas-top, da pa sem moral oditi." Pogledal je proti huttskemuu omizju. Lahko se zgodi marsikaj. No, sam si ne želi biti takrat blizu. Druga bitja v lokalu pa; vsak naj skrbi zase. Ne more vedno sam opozarjati in svetovati. Vsakdo se odloča sam zase. Namenil se je proti vesoljskemu pristanu, kamor je bil nam- enjen že prej, pa ga je mon calamari zmotil.
Vtem je prišlo pri spremstvu obeh huttov do prerivanja in kričanja. Taoni je ravno prišel do izhoda, ko se je nekdo zadrl "Pazi, termalni detonator ima!"
Ravno pravi trenutek je še stopil na ulico, ko je v dvorani v zgradbi odjeknila močna eksplozija, tako da so steklene šipe oken lokala popokale, skozi vrata pa je začel izhajati temen dim.

Sonci sta že zaženjali svoj dolgi, vroči pohod po nebu, ko je lahki T-16 'zračni skakalec', za seboj puščal obronke Mos Espe. Taoni je plovilo najel pri nekem defelu, ki je imel isposojevalnico prevo- znih sredstev. Vzel ga je le za pol dneva, več ni nameraval leteti, vseeno pa je moral plačati vnaprej. Seveda je bilo na tem planetu takšno podnebje, da je bilo veliko možnosti, da se sploh ne vrne, defel pa bi bil potem na škodi, če ne bi plačal vnaprej. Sploh pa je plovilo dajalo vtis, da je že dokaj dotra- jano, bela barva se je vidno luščila na večih mestih.
Kakorkoli že, si je mislil twi'lek, pa je vseeno lepo malo leteti. Tega že dolgo ni naredil. Na Botha- wuiju se je večinoma vozil z Aguarjem-J, zračnim avtomobilom, ki ni dosegal niti hitrosti, niti višine tega T-16. Pomišljati na letenje po Coruscantu, kjer je preživel večino šolanja, z njim, pa bi bilo prav tako utopično. Prav pogrešal je občutek prostosti v zraku, sunke vetra v obraz. Če bi imel lase, dlako, bi mu jo veter bržčas razmršil.
Spomnil se je dogodkov prejšnjega večera. Med dvema huttoma, Tinuro in Makoro, kakor je bil iz- vedel kasneje, je prišlo do navzkrižja interesov pri trgovini s sužnji. Oboroženi spopad in eksplozija, ki je sledila v lokalu prejšnji večer, je bil le vrh nekajmesečnega spora.
V streljanju je bilo ubitih in ranjenih veliko najemnikov, v eksploziji termalnega detonatorja pa je umrl tudi Tinura, dasiravno je bila vrsta znana kot trdoživa, navaden blaster jim ni bil škodljiv.
Sam se je bil spopadu izognil, veliko gostov, ki je prejšnjega vežera bilo v kantini, pa se ni moglo pohvaliti s tem. Nekaj jih je bilo tudi umrlo. Na srečo njegova stranka, Nikess Dodt ni bil med njim. V času spopada je bil namreč v garderobi, verjetno se je zabaval s kakšno plesalko. Ali dvema.
Pozornost je z dogodkov pretekle noči preusmeril na dogajanje sedaj. Naselbino Mos Espa je bil že davnaj pustil za seboj, pred njim je bila sedaj peščena puščava. Sipine pod njim so spričo letenja izgi- njale nazaj, pred njim pa so se kazale nove.
Preletel je kontrolno ploščo in si ogledal podatke. Trenutno je letel na višini dvajsetih standardnih višinskih enot, z dokaj veliko hitrostjo za tako majhno plovilo. T-16 je bilo majhno, dobro gibljivo plovilce, brez vdelanega orožja in energetskega ščita, narejeno le za hitrost.
Preletel je karavano trgovcev, ki so jo sestavljali veliki vagoni, ki so jih vlekle vprežne živali. Ob njegovem preletu so nekatere živali vznemirjeno dvignile glave proti nebu. Iz previdnosti se je Taoni s plovilom malo dvignil.
Sonci sta že začeli kazati svojo moč, postajalo je že prav pošteno vroče, tudi Taoniju, ki se je ta dan oblekel nekoliko lahkotneje. Preko črne tunike je nosil le lahkotno črno opravo s kapuco, ogri- njalo je pustil v sobi, kjer se je namestil kot Nikessov gost. Nameraval je ostati še en dan, si ogledati dirko čolničev, nato pa se vrniti na Bothawui.
Z nekaj pritiski na kontrolni plošči je vključil avtopilota, sam pa je iz skladiščnega predala ob svo-jem sedežu, plovilo je imelo prostora za dva, potegnil elektronski daljnogled. Pristavil ga je k svojim oranžnim očem in se razgledal po prostranem ozemlju, ki je bilo pred njim.
Puščava je bila večinoma sestavljena iz peska, tu in tam je bilo videti posamezne osamljene kamni- te tvorbe, od vetra in vročine razjedenih oblik. Velik, prazen kup ništrca.
V daljavi je z daljnogledom zagledal neko komaj vidno zgradbo. Verjetno naselbino pridelovalcev vode, kmetov vlage. Te so bile, kakor je bil prebral, razmetane po vsem planetu.
Ni pa nikjer videl kakih šotorišč Zobatih plenilcev, za katere je bilo rečeno, da so avtohtoni prebiv- alci planeta. Morebiti so bili drugje, na drugi strani Peščenega morja, kakor je bila imenovana ta puš- čava.
Nekaj časa je letel v dano smer, nato pa je uzključil avtomatskega pilota in spet sam prevzel uprav- ljanje plovila. Z orokavičenima rokama je premaknil nadzorni ročki, s katerima se je uravnavalo tako smer kot tudi višino vožnje ter obrnil T-16 nazaj proti domu.
Pri vračanju proti Mos Espi je naletel tudi na peščenega goseničarja jaw, ki so bili zbiralci in prepr- odajalci kakršne koli tehnične šare. Veliko jih je bilo videti po ulicah Mos Espe, kjer so na vsakem koraku ponujali svoje stvari. Goseničar je bil ogromen, kakor velikanski vsebnik na gosenični osnovi, s katero se je premikal. Od daleč je deloval kot kaka kamnita gmota in metal veliko senco na puščav- ska tla.
Končno je okoli polovice dneva prispel nazaj v naselbino Mos Espa. Plovilo je bil vrnil najemoda- jalcu, nato pa se je peš odpravil na sprehod po mestu. V kaki trgovini je nameraval pogledati za spo- minki ali čim podobnim.

Sonci sta bili sedaj na najvišji točki svojega vsakodnevnega obhoda, vročina se je le še stopnjevala. Taoni je z lahkotnim korakom vstopil v manjšo hiš, katee napis nad vrati je oznanjal, da je to trgovi- na. Razgledal se je po mračnem prostoru. Za pultom je slonel rjavo sivi letaki, ki se je bil ob twi'lek- ovem prihodu kot je kazalo ravno prebudil iz dremeža. Verjetno že nekaj časa ni imel kupca v trgovi- ni, pa je od dolgočasja in vročine zaspal.
"Die wanna wanga," je pozdravil z zaspanim glasom in se dvignil s pulta. Malo je mežikal z očmi, verejtno je bil zaspan. "Ja, ti tudi," je odzdravil Taoni. Obrnil se je po policah trgovine, ker je bilo nastavljeno razno blago. Letaki je medtem zapustil svoje mesto za pultom in prišel bliže.
"Kakšno stvar pa iščete?" ga je vprašal in z eno okončino nakazal proti polnim policam in razstav- nim pultom. "Imam dokaj veliko in raznovrstno ponudbo." To je bilo res. Taoni je preletel raznoraz- ne kovinske in lončene izdelke, različne vaze, reliefne slike, pločevinke s hrano, raznobarvna preg- rinjala in obleke. "Obrnil se je k prodjalcu.
"Imate kakšne podatkovne zbirke?" je vprašal, "Morebiti kakšne huttske pravilnike, pravne kodek- se, kaj podobnega."
Letaki je presenečeno naredil dolg, cvileč glas. "No, take zahteve že dolgo nisem slišal," je dejal s svojim malo cvilečim glasom, katerega razumevanje je čuden naglas naredil še težjega. Prodajalec si je nato nekaj godel v brado, kakor da bi naglas razmišljal.
"Ah, seveda," je nato poskočil v zrak in se zavrtel na mestu, nato pa odskakljal proti sobi za pult- om. Vrnil se je noseč zvrhan kup datapadov, spomisnkih kartic, pomnilniških cilindrov in drugih no- silcev informacij. Prineseno je odložil na pult zraven Taonija in začel brskati po njem.
"Mislim, da bo tukaj neka takega, kar iščete," je med iskanjem dejal twi'leku. "Aha, tukajle je, mis- lim," je rekel in iz kupa izvlekel miniaturni holoprojektor. Kliknil je na stikalo in v zraku nad projek- torjam se je pokazala hologramska slika, ki je prikazovala naslovno stran statuta prodajalcev sužnjev.
Nato so se v zraku pokazale besede posameznih členov statuta.
"To bi bilo sprejemljivo," je dejal Taoni. Obrnil se je proti kupu ostalih nosilcev podatkov. "Saj la- hko še sam malo pogledam?" Letaki je vneto prikimal. "Absolutno, vzemite si čas. Konec koncev, čas ni denar." Taoni je prebrskal zbrane datapade in cilindre, pregledal označbe na njih, ki so sporo- čale njihovo vsebino. Na koncu je izbral še dve spominski kartici in en podatkovni cilinder, na kate- rih je bilo zapisano, da vsebujejo huttske protokole in pravila o trgovanju. O njihovi pravni ureditvi ni vedel kaj dosti, zato je bil vesel, da je naletel na te podatke. Letakiju je nato plačal zanje in se na- potil ven iz trgovine.
Ko je bil spet zunaj na žgočem soncu, si je spet poveznil kapuco svoje oprave prek gleve in se na- menil na glavno ulico mesta. Kakor je bil preveril v načrtu mesta, ki ga je imel shranjenega na data- padu, je ta vodila do arene, ker so se prirejale dirke vprežnih čolnov. Namenil se je malo ogledati pri- zorišče, morebiti celo vplačati kako stavo.
Priščedši na trg ob tej areni je zagledal znanega mon calamarija, Yooua Gurtha, ki je bil v družbi neke človeške samice in hutta s spremstvom. Dasiravno se ni želel srečati z njim, je to na calamarijev klic vseeno moral storiti.
Približal se je zbranim in zastal, ko so najemniki v spremstvu hutta proti njemu naperili orožje. Se- veda so bili plačani, da skrbijo za njegovo varnost in odganjajo nepovabljene. Straža je bila sestavl- jena večinoma iz gamoreanov un weequayov. Vsi so imeli v rokah kak kos orožja, od arhaični kovin- skih sekir do blasterjev in pulznih konic. Taoni je upal, da ne bo nastal kak problem, da bo Gurth po- sredoval pri huttu. To se je tudi zgodilo.
Hutt, ki je ležal na lebdečem podstavku, je pomignil z roko in stražarji so takoj spustili orožje.
"Naj vam predstavim svojega znanca, Taonija Inutotya," se je oglasil Gurth in pomignil proti twi'- leku. Ta se je spoštljivo, a dostojanstveno, rahlo priklonil. "Inutoty, to je velecenjeni hutt Steruga."
Taoni je prišel bliže. Steruga je bil hutt, kot se za hutta pač spodobi. Ogromna glava se je nadalje- vala v dolgo in debelo telo, ki se je brez nog iztekalo v tolsti rep. Glavo je imel veliko za celo manjše bitje, usta pravtako.
"Ho ho ho," je zadonel hutt in se malo premestil na svojem lebdečem ležišču, tako da so plasti nje- govega obilnega tolstega telesa kar vzvalovili. "Pozdravljeni, Inutoty," je dejal z globokim glasom.
"vidim, da sta z Yoou Gurthom tukajle znanca. Ste prišli stavit na jutrišnjo tekmo? Z velikima oče- soma je premeril Taonija. "No, kakorkoli že," je nadaljeval, ne da bi počakal na morebitni odgovor. "Pri temle calamrijcu bodite previdni. Ničkaj rad ne poplačuje nastalih dolgov." Nato se je obrnil proti mon calamariju. "Sedaj imam druge opravke," je dejal in dvignil roko, s čimer je naznanil svo- jemu spremstvu, da naj ga odpelje naprej. "Lepo se imej. In Vi tudi," se je hipno obrnil h Taoniju.
"A ne pozabi na najino stavo." je dodal in se zasmejal. "Sploh pa ne na svoje plačilo, ko boš izgubil stavo. Ne bi mi bilo všeč, če bi te moral iskati s silo."
Glasno se krohotajoč se je Steruga z vsemi pribočniki odpeljal po ulici. Bitja so se mu spoštljivo umikala s poti.
Taoni je počakal, da so se hutt in njegovi najemniki dovolj oddaljili. "Rekel sem ti, da so stave ne- varen posel," je rekel Gurthu. "Ti pa, kot vidim, še kar vztrajaš. S hutti ni dobro preveč poslovati, še posebej pa ne na njihovem terenu."
"Eh," je Gurth zamahnil s plavutjo, "Bo že." Obrnil se je h spremljevalki, človeški samici, ki dese- daj le tiho stala zraven. Bila je manjše rasti, dolgih rjavih las, ki so ji padali nazaj na hrbet. Oblečena je bila v preprosto, rahlo prašno rjavo modro obleko. "Naj ti sedaj predstavim mojo znanko," je dejal.
"Pozdravljeni," je rekla ona, "Jaz sem Ahna Wtol."
Verjetno kaka prodajalka pronografije ali igralka v njih, si je mislil Taoni. To je bilo od Gurtha za pričakovati.
"Ahna je natakarica v kantini čez cesto," je povedal mon calamari in pokazal na poslopje nedaleč stran. "Tukajle sva se srečala, ker greva oba vplačat stave za jutrijšnjo dirko," je nadaljeval in pomi- gnil proti vhodu v areno za njimi. Okoli je hodilo kar nekaj bitij in droidov, veliko jih je zavilo noter.
"No saj sem tudi jaz namenjen sem," je dejal Taoni. "Nameraval sem se malo razgledati."
"Boš tudi stavil?" je vprašujoče pogledal mon calamari. "Bomo videli," je odvrnil twi'lek, "Nisem se še odločil."

Short Story 22: Fanfiction: SW: Opeklina - part 3

Na dogovorjeni kraj je prispel le nekaj standardnih minut, kot je bilo dogovorjeno. Na sredini trga je bil sredi množice bitij rahlo dvignjen prostor, kjer je bil postavljen večji kondenzator vlage in re- zervar, na njiju pa je bila priključena pipa. Mnogokatera bitja, ki so hodila mimo so se ustavljala in naredila par požirkov iz pipe. Ob straneh stavb, ki so gledale na prostor, so bile postavljene različne stojnice, kjer se je prodajalo marsikaj, največ pa seveda rezervne dele, od tod tudi ime trga.. Videti je bilo arcono, ki je prodajal datapade, nek rodian je ponujal rezervne dele za droide, ostali prav tako. Seveda niso prodajali le na stojnicah, tu ni bilo ravno velio prostora, pač pa so imeli večji trgovci ur- ejene prodajalne in delavnice v hišah, kjer je bilo prostorneje in tudi hladneje, kot zunaj na soncu. Tudi dvorišča so bila, tako kot tisto Wattoja, napolnjena z elektronskimi deli in podobno navlako.
Taoni se je postavil na obrobje trga in zavit v črno haljo in kapuco opazoval dogajanje. Čakal je na svojo stranko, duga Nikessa Dodta. Nikess je bil glasbenik, pevec, katerega je pravno zastopala odve- tniška družba Prohiron, pravzaprav Taoni osebno. Upal je, da ne bo predolgo čakal. sonce in vročina nista bila ravno mila. Seveda pa so bili pevci in zvezdniki na splošno dokaj samovšečni, tako da bi se lahko zgodilo, da bi Dodt prišel pozneje le zato, da bi ustvaril lažni občutek pomembnosti.
"Hehej," se je zaslišalo iza Taonijevega hrbta. Obrnil se je in zagledal znanega duga, Nikessa Dod- ta. "Pozdravljen Taoni. Vidim, da ti je uspelo priti. Lepo, lepo, " je veselo govoril dug. Bil je v spre- mstvu devaronijca Alcenaha, ki je bil njegov manager, zraven pa sta stala še dva zakrita tipa, po po- stavi sodeč človeške vrste, ki sta bržkone opravljala varovalno nalogo.
Twi'lek se je vljudno rahlo priklonil. "Pozdravljen, Dodt," je dejal Nikessu in ga premeril s pogled- om. "Nisi mi bil povedal, zakaj potrebuješ moje pravne usluge. Niti, zakaj sem moral priti na ta odro- čni planet. Verjamem, da mi boš to sedaj razložil."
"Ah, seveda," je odvrnil dug in poskakoval z ene na drugo okončino. Taoni ni prav dobro vedel, ali dugi hodijo po rokah ali nogah, dasiravno so bile v primeru rok za njih to noge. Zanimivo. "No, pokl- ical sem ta zato, da bi mi pomagal pri odločitvi za pogodbo o nastopanju z neko pevko s Corelije. Morebiti si že slišal zanjo. Natany Simis. Da pa sva se srečala na tem planetu, je tako zato, ker imam tukaj nekaj nastopov. Saj veš koko je z nami, pevci. Vseskozi naokoli, za zaslužek je treba skrbeti."
"A tako," je z rahlim razočaranjem v glasu dejal Taoni. Mislil je, da bo vseeno kakšno bolj pomem- bno opravilo zanj. Kakorkoli že, pa bo svoj posel opravil profesionalno.
"Seveda pa boš, dokler ne urediva vseh stvari, moj gost. Imam najeto poslopje nedaleč od tu. Pros- tora je dovolj za vse." Z roko je nakazal v dano smer. "Lahko se kar odpravimo tja, da ti razložim za kaj gre pri pogodbi." Taoni je na to kratko pokimal, nato pa sta v spremstvu Alcenaha in obeh varno- stnikov odšla proti omenjenemu kraju. Vsekakor bo v ohlajenem prostoru lažje razpravljati o poslih.
Sonci na nebu sta bili že dokaj visoko na nebu, pa tudi peščeni vrtinci so se pojavljali naokoli. Taoni je upal, da ne naznanjajo morebiti kakšnega peščenega viharja.

Žal so se njegove misli uresničile, saj je kmalu zatem nastal peščeni vihar, tako da se je bilo najbolj spraviti v zavetje hiš. Vihar je trajal celo popoldne, tako da je bil Taoni primoran ostati vseskozi v hiši. A to ni bilo tako hudo, glede na to, da je bila zunaj velika vročina in pripeka. Če se doda k temu še peščeni veter je mera prepolna.
Spričo teh dejstev je imel twi'lek dovolj časa, da je preučil pogodbo, ki mu jo je predložil Nikess. Šlo je za sklepanje začasne poslovne zveze s corelijsko pevko, za snemanje skupnih pesmi za album in skupne žive nastope. Pogodba je bila dokaj dobro pravno sestavljena in jasna, tako da Taoni ni na- šel kakoh posebnosti ali napak, zaradi katerih ga je Nikess poklical sem. Vseeno pa si je Taoni vzel čas in celo popoldne prebiral osnutek pogodbe. Na koncu je bilo vse razjasnjeno in lahko je svetoval Nikessu, da jo lahko brez bojazni podpiše.
Taoniju je bila dodeljena soba v vrhnjem nadstropju stavbe, tako da je imel z okna dober razgled nad naseljem. Sedaj je ležal na ležišču v sobi in čakal konec viharja.
Kasneje, ko je bilo viharja konec, se je že stemnilo, je prišel ven na teraso,kjer je bil Nikessv spre- mstvu treh samic različnih vrst. Vse tri so bile dokaj pomanjkljivo oblečene, verjetno jih je bil dug najel za zabavo. Falleenka in predstavnica človeške vrste sta ga masirali, mala modra twi'lekinja pa mu je ravno prinesla pijačo. Bržkone alkoholno.
"Pozdravljen, Taoni," je veselo zavpil Nikess, ko je zagledal twi'leka, "hočeš eno?" se je zasmejal in pomignil proti samicam. Vse tri so z zanimanjem pogledale proti Taoniju.
"Hvala," je odgovoril Taoni, "a ne mešam službe z zabavo." Dasiravno je bila twi'lekinja kar privl- ačna. Nato se je napotil proti stopnicam, ki so vodile v pritličje. "Mislim, da se bom šel malo spreho- dit po mestu," je dejal Nikessu.
"Kakor želiš," mu je odvrnil ta. Kasneje se lahko dobimo v lokalu Bela Bantha na Drunovi ulici. Tam bom imel nocoj svoj nastop."
Taoni je pokimal nato pa se odpravil ven.

Na ulicah Mos Espe je bilo spet polno bitij in droidov, prevoznih sredstev in tovornih živali, ko je Taoni v večernem mraku koračil po njih. Na vseh koncih so bitja hitela odpravljati posledice, ki so nastale ob peščenem viharju. Prodajalci so z metlami in čistilni droidi in napravami žistili vhode v poslopja in okna, nemalo jih je na novo postavljalo stojnice in reklamne panoje, ki jih je bil veter prevrnil. Življenje se je po ustaljenem redu vračalo v normalni tek.
Ni prišel še do glavnega vesoljskega pristana, kamor se je namenil pogledat, že je z njegovim na-jetim shutlom še vse v redu, ko je na križišču dveh ulic srečal znanca iz prejšnjega dne, mon calama- rija Yoou Gurtha. Ta ga sprva ni opazil, saj se je bil pogovarjal z nekim er'Kitom, tako da je Taoni, ki ga je zagledal že na daleč, čeprav v mraku je bila njegova bela oprava v soju luči in reklamnih zaslonov dobro vidna, že hotel izogniti. Mon calamari mu ni bil ravno zelo všeč, verejtno zaradi vo-nja, ki ga je oddajala njegova vrsta.
Vendar pa ga je kot kaže Gurth vseeno opazil, saj se je brž poslovil od sogovornika in stopil za njim. "Hej Inutoty, počakaj!" se je zadrl. Njegov glas je bil delno popačen saj je govoril skozi vlaži- lec zraka. Taoni se je ustavil, dasiravno bi mu bolj ustrezalo, če se s calamarijcem ne bi srečala.
"Hej, hej," je pozdravil Gurth in pristopil bliže. Stala sta na križišču, ulici sta bili dokaj polni z bit- ji. Bržkone so bila namenjena na zabavo v okoliščke lokale in igralnice, teh je bilo tu vse polno.
"Chowbaso," je kratko pozdravil Taoni. Nato je stopil malo vkraj in dal prostor dvojici, mnogooko- nčinskemu troikenu in v rjavo opravo zavitega kubaza, ki sta bila s hitrimi koraki nekam namenjena.
"Mislim, da je tukajle malo prevelika gneča," je dejal mon calamariju in nakazal z roko vzdolž uli- ce. "Bolje bo, če se premikava. Stanje na mestu bo naredilo le še večjo gnečo." vtem je mimo prihru- mel brzec z dvema potnikoma.
"Tudi prav," je odvrnil Gurth in stopil v korak s Taonijem. "Pa drugače," je začel pogovor, "si se namenil na zabavo?" Mimo njiju je zapeljala droidska rikša, droid-voznik v odspredju je dajal zvoč- ne signale in opozarjal bitja, naj naredijo prostor.
"Lahko bi se tako izrazil," je mirno pokimal twi'lek in hodil naprej. Delal je dokaj velike korake, da je njegovo črno ogrinjalokar plapolalo za njim. Kapuce sedaj ni imel poveznjene na glavo, bilo je na- mreč temno, tako da ni več pripekalo.
"Ravno prej sem se z znancem, pogovarjal o dirki vprežnih čolničev, ki bo pojutrijšnjem v mestu," je dejal mon calamari. "Debatirala sva o tem, kdo bo zmagovalec." Taoni ga ni pogledal in še naprej hodil naprej po ulici. Nasproti jima je prišel opotekajoči se poldt, najverjetneje je bil pijan ali kokor- koli drugače pod vplivom kake legalne ali ilegalne substance. Twi'lek je iz notranjosti ohrinjala izv- lekel svoj črni datapad in kar med hojo na njem nekaj pogledal.
"Analitični um mi pravi, da tisti, ki bo prvi prečkal cilj," je dejal Taoni. To vrsto športa, če se je la- hko temu sploh reklo šport, je poznal, večkrat jo je že spremljal po holonetu. Morebiti bi bilo zanimi- vo videti stvar v živo. Stvar bi bilo treba pretehtati.
"Um, seveda," je skušal nadaljevati pogovor Gurth, "Ravno o tem sva se menila s kolegom. Na tej tekmi bo sodelovalo nekaj znanih dirkačev, bržkone bo izid zelo tesen." Taoni je na to le prikimal.
"Poleg tega pa je zelo zanimivo pri teh dirkah tudi stavljenje na zmagovalce," je nadaljeval. "Seve- da pa se lahko medsebojno stavi tudi o drugih stvareh." Zavila sta v novo ulico, ta ni bila tako prome- tna, kot prejšnja.
"No," je dejal Taoni in se zaustavil ob zidu poslopja, malo naprej je bilo videti razsvetljeni vhod in reklamni pano za lokal, o katerem mu je pravil Nikess. Torej je na datapadu izbral pravo smer poti. Roki je prikrižal na prsih. "Morebiti si bom vzel čas in si ogledal to tekmo." Gurth je zavrtel svoje izbuljene calamarijske oči. "Boš tudi stavil?" ga je vprašal. V njegovem glasu je bilo čutiti zaniman- je. Verjetno zato, da bi stavil z njim. Kot kaže je bil pravi fanatik.
"Morebiti," je Taoni skomignil z rameni. Nato pa je nakazal proti bližnjemu vhodu v lokal. "Sedaj pa se bom moral posloviti," je dejal twi'lek. Ravno prav, saj mu ni bilo več do pogovora z njim. "Tu imam namreč nekoga za obiskati." Mon calamari je vednostno dvignil sprdnji okončini. "Seveda, se- veda. Pravzaprav bom tudi jaz stopil notri na pijačo."Stresel je s svojo rjavo rdečo glavo. "Zrak tukaj je kar preveč suh. Bitje postane žejno."
<Česa ne poveš>, je mignil z lekkom Taoni, <česa ne poveš>. Skupaj sta stopila proti vhodu v lo- kal.

Short Story 21: Fanfiction: SW: Opeklina - part 2

Prišedši iz kantine spet na žgoče sonce si je Taoni nadel na glavo kapuco svoje oprave, na oči pa si je nataknil črna sončna očala. Njegov sopotnik, ki se je ponudil, da mu pokaže pot, calamarijec Gurth, si je prav tako poveznil na glavo belo ogrinjalo, okoli ust pa si je nadel zaščitni filter, ki naj bi mu fil- triral in vlažil zrak.
Taoni je sprva razmišljal, da bi se na dogovorjeno mesto sestanka odpeljal s kakim od lokalnih voz- nikov, okoli je bilo videti več droidnih rikš in drugih podobnih prevoznih sredstev, a se nato odločil, da bo šel peš. Gurth mu tako ali tako povedal, da do tega kraja, Trg odpadkov se je imenoval, ni rav- no daleč. Sploh pa se je že tako preveč vozil naokoli na Bothawuiju, sprememba bo dobro dela.
Tako sta se pomešala med množico, ki je polnila ulice Mos Espe in nadaljevala pot peš. Prav zani- mivo je bilo videti, kako se na tem planetu mešajo različna obdobja civilizacijskega napredka. Na eni strani so bili na ulicah prisotni droidi, repulsorji, takšni in drugačni pomožni stroji in osebna oprema, po drugi strani pa je po ulicah teške tovore, polne vozove in vsebnike vleklo več vrst tovornih živali, katerih večine imen pa ni poznal, eno vrsto je spoznal kot dewbacka.
Seveda so bili planetarni sistemi v Republiki in galakisji širše na različnih stopnjah družbenega in znanstvenega napredka. Ni bilo moč pričakovati, da bi bili vsi enako razviti. Medtem, ko so se zdele nekatere tehnične naprave na Coruscantu za običajne, pa so verjetno tu, na Tatooinu bile višek napre- dka.
Na tleh po poti je bilo veliko peska, tako da je ta vseskozi rahlo škripal pod Taonijevimi škornji. Pot ju je vodila čez manjši most, ki je prečil ulico pod njim. Taoni je stopil do kanitega zidu mostu in se razgledal naokoli. Po ulici niže je tekel gost promet, mnoštvo bitij in vozil. Njegovo pozornost je pritegnila daljša skupina bitij, ki so jih spremljali po opravi sodeč nekakšni stražarji. V njih je prepo- znal gamorreane, močne, a po splošnem prepričanju ne ravno bistre hruste, prebivalce planeta Gamor onkraj Zunanjega Obrobja.
"Sužnji," je neprizadeto dejal Gurth, ki je stal zraven njega. Seveda, si je mislil twi'lek, tu je sužen-jstvo še običajna stvar, medtem ko je bilo v Republiki odpravljeno in prepovedano z zakonom. To je bila ena prvih stvari, ki so jo morali planetarni sistemi ob vstopu v Republiko prilagoditi v ustavnih ureditvah, da so ustrezale zakonom Galaktične Republike.
"Verejtno jih peljejo kakemu huttu," je dodal calamarijec. "glede na število, je bilo za njihov nakup odšteto kar manjše bogastvo."
Tako ravnanje se Taoniju ni zdelo pravilno, pač pa moralno in pravno sporno; pa saj je bilo zato su- ženjstvo v Republiki tudi prepovedano. Da živa bitja opravljajo za druga bitja delo, opravila. Za to so bili vendar droidi.
Po drugi strani pa je bilo suženjstvo le ena od oblik družbene ureditve, tako kot demokracija, ki je bila najbolj razširjena v Republiki in galaksiji širše. Ni pa bilo nujno, da je to edina prava in najbojša ureditev. Vsaka kultura je razvila sebi lastno družbeno ureditev in ni bilo ravno etično diktirati, kakš- no naj imajo drugi. A seveda je bila tu tudi politika. Rahlo je zavzdihnil, nato pa sta oba nadaljevala pot.
Po nekaj prehojenih ulicah jima je pot zapral dvojica neznancev, gran in chevin. Pravzaprav sta bi- la neznaca le za Taonija, medtem ko se je Yoou Gurth z njima že srečal, saj se je sedaj z njim spustil v pogovor. Obilni trooki gran je na prsih nosil plehnat oklep, dasiravno se je Taoni spraševal, čemu se oklepi sploh še uporabljajo. Proti laserskim izstrelkom niso bili ravno učinkoviti. Chevin, katere- ga je bila ena sama velika glava, je bil odet le v zaprašeno rjavo haljo s kapuco.
Twi'eka ni zanimalo, kaj so se menili, dasiravno je šlo po visokem tonu besed bržkone za nek spor. Raje se je umaknil malo stran, v senco večje stavbe in iz notranjega žepa ogrinjala potegnil svoj data- pad. V neposredni bližini je bil postavljen informacijski portal, zato je Taoni stopil do njega in vanj preko priključka vklopil datapad.
Po nekaj podanih ukazih si je naložil načrt mesta, skupaj s še nekaterimi drugimi podatki, ki bi jih morebiti potreboval. Podatke je presnel na spominsko kartico. Pravzaprav jo je moral najprej zamenj- ati z drugo, saj je program sporočil, da je s prvo nekaj narobe in ni več uporabna. Bržkone je bila kri- va vročina. Naredil si je mentalno zaznamko, da mora kupiti novo kartico, še bolje več le-teh. More- biti bi bilo dobro iti z Gurthom, saj je sam rekel, da ima opravke na tem koncu.
Isključivši datapad iz portala se je obrnil k trojici, ki se je dokaj glasno prerekala malo stran. No, njega se te stvari ni tikale. Raje je ostal na razdalji. Sicer pa niti ni več potreboval mon calamarijeve pomoči, načrt mesta je že bil pridobil, iskani kraj je bil le še pet ulic naprej.
Gurthova sogovornika sta oba nosila blasterja, prosto sta jima visela ob bokih. Verjetna sta bila ve- šča uporabe le-teh, zatorej bi lahko v primeru hujšega spora prišlo tudi do strelskega obračuna. Ozrl se je po okolici. Veliko bitij je na odprtem nosilo blasterje in podobno strelno orožje, bržkone je bilo veliko tudi takih, ki so bila ilegalna. Taoni za osebno zaščito s seboj ni imel orožja, le osebni energe-tski ščit, uporaben le za nujne primere.
Na tleh v pesku poleg avtomata je zagledal neko kovinsko stvar. Taoni se je sklonil in jo pobral. Bil je nek čuden artifakt, naprava z majhnim zaslonom in tipkami za vnos podatkov. Malo je pogle- dal okoli sebe, da bi videl, če je to stvar izgubilo kakšno bitje v bližini. bilo ni nikogar, ki bi pokazal zanmanje za njegovo najdbo.
Tudi prav, si je mislil twi'lek in spravil neznano napravo v žep tunike. Nemara bo povprašal o nam- embnosti naprave koga izmed tukajšnjih trgovcev z rabljenimi deli, najbolje kar tistega, h kateremu je namenjen Gurth.
Po nekaj grozilnih gestah sta chevin in gran odšla. "Stari dolgovi z dirke," se je malo nervozno za- smejal Gurth, vsaj Taoniju se je zdelo, da je to smeh. "A smo se uspeli dogovoriti." Obrnil se je proti twi'leku. "Kaj pa si ti počel medtem? Zakaj mi nisi priskočil na pomoč. Lahko bi se končalo tudi sla- bše, delata namreč za Jabbo." Malo nejevolno je mežikal v sonci.
"Nisi me prosil," mu je kratko odvrnil Taoni. "Sicer pa si, kolikor vidim dobro opravil." Nato sta nadaljevala pot, zavila na vogalu v drugo smer, proti Trgu. "Naj ti dam še nasvet," je dejal Taoni. "Stave in igre na srečo so zelo rizična stvar. Mnogokrat imata tudi hude posledice za igralce, zato ti odsvetujem pretirano udejstvovanje." Sarkastično se je nakremžil. "Še posebej, če nimaš potem dena- rja, da bi odplačal morebitne nastale dolgove." Pogledal je proti nebu. "Dolgovi so kot sončne opek- line. V prevelikih količina so smrtno nevarne."
"No, hvala za nasvet," je odvrnil calamarijec, "a tu je to dokaj dober vir zaslužka. Na dirkah tu se sklepajo stave za velike vsote. Mislim, da je vredno tvegati." Gneča na tem delu ulice je bila malo večja, kot prej, tako da sta se morala premikati bolj počasi, v skladu s kolono. "Poleg tega, pa se do- kaj dobro znajdem. Ni mi treba dajti nasvetov," je nadaljeval mon calamari.
Nenadoma se je nek bith rahlo zaletel vanj. Hitro se je opravičil in želel nadaljevati pot, a ga je bil Taoni s prijemom roke zaustavil. Segel mu je v žep obleke in iz njega potegnil Gurthovo denarnico. "Vidim, da res," mu je od- vrnil, ko mu jo je vrnil. Zavila sta v novo ulico in mimo kondenzatorja vlage, ki je bil, tako kot na mnogih drugih krajih po mestu, postavljan v tla na ulici. Njegova naloga je bila zbiranje vlage v zraku in njeno pretvarjanje in skladiščenje v rezervar.
"Pa sva tukaj," je naznanil calamarijec, ko sta prišla do vhodnega portala kamnitega zidu, ki je vo- dil na ograjeno dvorišče. Od daleč je bilo videti velike kupe elektronskih odpadkov, sestavne dele droidov in odslu- žene motorje plovil in vozil. "Pri tem trgovcu z ropotijo imam nekaj opravkov. Ku- piti moram namreč novo droidsko sondo. Pri snemanju holofilmov so nepogrešljive " Pokazal je v smeri ulice. "Malo naprej je Trg odpadkov, kamor si hotel priti." Taoni je rahlo pokimal. "Pravzaprav bom s teboj stopil do tega trgovca. Moram namreč kupiti dve ali tri spominske kartice, ena se mi je namreč pokvarila."
"Tudi prav," je dejal Gurth. Nato sta vstopila na dvorišče, ki je bilo polno od sonca razžarjene ropo- tije. Na poti do hiše, ki je bila postavljena na enem koncu smetišča, sta srečala na mestu frfotajočega toydariana. V rokah je imel datapad, in zamišljeno nekaj prebiral z zaslona. Verejetno je imel tu pre- nosni inventar stvari, ki jih je imel na voljo za trgovanje. Taoni je po protokolu snel kapuco z glave in snel sončna očala.
"Hi chuba da nago?" je vprašal, ko ju je zagledal.
"Pozdravljen Watto," je dejal Gurth in pomignil proti Taoniju. "Z znancem tukajle sva prišla po na- kupih."
Modro bitje se je z eno roko povleklo po velikem nosu in priletelo bliže. "Krasno, krasno," je dejal s svojim rahlo hripavim glasom. Obrnil se je k Taoniju. "Ste Gurthov prijatelj," je radovedno vprašal in lebdel na mestu. Krila so utripala s takšno naglico, da se je twi'leku zdelo, da bodo ravnokar odpa- dla. "Nisem Vas še namreč videl z njim. Je pa res, da si z dolgovi ne ustvari veliko le-teh, če me raz- umete, kaj hočem reči."
"Ne," je odkimal twi'lek, "nisem njegov prijatelj. Srečala sva se v kantini." Obrnil se jeza toydaria- nom, ki je preiskujoče brenčal okoli njega. "Sem pa prišel kupit spominske kartice. Predvidevam, da jih je še kaj na zalogi."
"Seveda," je vznemirjeno pokimal Watto in Taoni se je spraševal, če se vseskozi tako obnaša. Vr- ste ni dobro poznal, le toliko, da je lahko prepoznal toydariana, če ga je videl.
"A bolj pomembno je, če imate s čim plačati, tujec." je nadaljeval modri krilatež in plahutal po zra- ku. "Sem namreč trgovec, ki mora kaj zaslužiti." Usta je premikal, kot da bi žvečil, vtem pa se mu je veliki nos, ki mu je visel čez štrleče zobe, rahlo tresel.
"Ne poskušajte me prevarati ali prepričati, da Vam dam blago zastonj, ker ste Gurthov znanec," je nadaljeval in z roko pokazal na calamarijca. Taoniju se je zdelo čudno, zakaj to omenja. Sam ni imel nikakršnega namena ogoljufati trgovca. Morda je bilo to v teh krajih bolj pogosto in se je toydarian zato bal, ali pa je tudi sam rad malo goljufal.
"Saj tudi meni ne daš po ugodnejši ceni," se je oglasil mon calamari. Njegov glas je bil rahlo popa- čen, saj je čez usta nosil vlažilec zraka.
"Chut, chut," je hitro z roko zamahnil trgovec. "Tukaj imam potencialno stranko. Ne moti."Obrnil se je h twi'leku, ki je potrpežljivo stal zraven. Calamarijec se je medtem oddaljil, odšel malo po svoje raziskat ponudbo na dvorišču.
"Zatorej nobenih ukan," je nadaljeval Watto. "Na mene ne vplivajo ukane - zgolj denar." je še do- dal in s tremi prsti svoje koščene roke v zraku z gesto nakazal denar.
"Lahko Vam zagotovim," je odvrnil Taoni s srepečim pogledom, "da denar ni problem."
"Morebiti," je rekel trgovec in letal sem in tja okoli twi'leka."Tu in tam prideju k meni tudi kaki tu- jci in želijo plačati z Republiškimi krediti." Začel se je krohotati, očitno spomnivši se na nek tak do- godek, tako da se je moral prijeti za trebuh. Pogled na smejoče se leteče btje je bil za Taonija dokaj nenavaden. "Tu krediti niso vredni nič," je nadaljeval, ko se je nehal smejati. Kakor grozilno je zabr- enčal bliže Taonija, ki pa je trdno stal primeru in ga gledal v oči. "Sprejemam le lokalno valuto," je pov- daril in pomenljivo dvignil prst.
"Seveda," je uradno pokimal twi'lek.
Toydarian je nato odfrfotal po poti med naloženimi kupi elektronike do vhoda v hišo. Čez nekaj tre- nutkov se je vrnil k obema prišlekoma, ki sta ga čakala na dvorišču.
"Tukajle so spominske kartice," je dejal in predložil Taoniju celo škatlo bolj ali manj rabljenih ka- rt. "Vse so rabljene, a so pobrisane in delujejo, to vam zagotavljam," je nadaljeval in pokazal proti kotu dvorišča, kjer je človeški otrok čistil glavo protokolarnega droida. "Moj pomočnik je vse ure- dil."
"Seveda," je dejal Taoni. "Boste pa mi verjetno dovolili. da to tudi sam preverim." Na to idejo je Watto malo spremenil obraz. Živčno si je premleval v ustih. "Mar ne?" ga je vprašujoče pogledal tw- i'lek. Toydarian je malo pomišljal, nato pa dvignil roki in se zamsejal. "Absolutno," je dejal, "kupec ima vedno prav."
Taoni je izmed ponujenih izbral tri, ki so izgledale, da so v razmeroma dobrem stanju. Eno za dru- go je vklopil v svoj datapad in jih preveril, da delujejo. Nato je Wattoju plačal dogovorjeno ceno in jih spravil v notranji žep tunike.
"Odlično," je z rokama plosknil toydarian in mlel z usti. "Bilo mi je v veselje oslovati z vami," pre- molknil je in iskal po spominu njegovo ime. Popraskal se je po nepokriti glavi. "Zdi se mi, da mi ni- ste povedali svojega imena," je dejal.
"Inutoty," je odvrnil Taoni, " Taoni Inutoty." Hotel se je že obrniti, pa se je spomnil še nečesa.
"Še eno stvar bi vprašal," je dejal Wattoju in iz žepa črne tunike potegnil napravo, ki jo je bil malo- prej našel na tleh ob informacijskem avtomatu.
"No, kaj pa imamo tukajle?" je dejal Watto in priletel bližje. Taoni mu je podal napravo, toydarian pa jo je, lebdeč na mestu, z zanimanjem pregledal.
"To je daljinski upravljalec za droida," je končno naznanil po krajšem pregledovanju. "Za kakšno vrsto droida gre, Vam sicer ne morem povedati, a ta naprava je v izvrstnem stanju." Dvignil je svojo modro glavo. "Kje ste jo dobili?"Taoni mu na to ni odgovoril, pač pa nadaljeval. "Pravite, da je v do- bram stanju. Torej je nekaj vredna?'
"Seveda, seveda," je pohitel Watto, "Za potencialnega uporabnika j zanimiva." Z entuziazmom je nadaljeval. "Bi mi jo dali, akhem," se je hitro popravil, "prodali?" Malo se je živčno zahahljal. "Pro- dali, seveda. Prodali."
Taoni je podržal upravljalec pred njim, tehtal zamisel. "Ne. Mislim, da ne," je naposled odgovoril in Watto je razočarano spustil roki in nekaj zagodelz usti. "Pa saj te napravice verjetno ne potrebuje- te," je poskušal. "Pri nobenem drugem trgovcu pa ne boste zanjo iztržili več, to vam zagotavljam."
Taoni je počasi spravil napravo nazaj v žep. "Bomo videli" je dejal.
"Kaj pa lahko storim zate?" se je nato Watto obrnil h mon calamariju, ki se je vrnil z obhoda po tr- govini. Taoni se je medtem pozdravno rahlo priklonil in se napotil proti izhodu z dvorišča. Namenjen je bil proti Trgu odpadkov ulico nižje, kjer je imel dogovorjeni sestanek.
Hodivši po široki ulici, ki je po podatkih vodila na domenjeni kraj srečanja, je Taoni izpod kapuce bežno opazoval okoliško arhitekuto. Vsa poslopja na Tatooinu so bila zgrajena iz enakih materialov, ki so dobro prenašali vročino, za to pa so bile zgradbe tudi delno vkopane v peščena tla,; pod zemljo je bilo hladneje.
Na poti pred njim je hodil nek visokorasli predstavnik vrste quaren. Koga vse ne vidiš na tem pla- netu, si je mislil Taoni. Quareni so bili, tako kot mon calamarijci vodni prebivalci planeta Mon Cala- mari. Pa vendar je tega dne srečal že predstavnika obeh vrst na tem suhem puščavskem planetu.
Nenadoma so na quarena planili trije zakrinkani neznanci. Zbili so ga na tla in ga, dasiravno se je skušal braniti, nemilostno oropali. Nato so se ozirajoč naokoli hitro izgubili v stransko ulico.
Zločiini se dogajajo vedno in povsod, si je misli twi'lek. Sicer je sprva hotel nadaljevati pot, a je na koncu vseeno prevladal njegov pravniški čut.
"Videl sem, kaj se Vam je zgodilo," je dejal Taoni in pristopil k oropanemu bitju, ki je še vedno se- delo an prašnih tleh. Podal mu je roko in quaren ga je najprej nejeverno pogledal, nato pa sprejel ponujeno pomoč, da je vstal.
"Za to dejanje jih lahko tožite," je dejal twi'lek in premeril quarena. Glavo je sestavljal čeladast zgornji del, kjer bi morala biti usta in obraz, pa se je nahajal šop lovk. Neznanec je bil obdet v temno rjavo ogrinjalo, na nogah pa je nosil obrabljene škornje.
Rop je bil po vseh pravnih zakonikih in zakonih kaznivo dejanje. Dasiravno tu Republika ni imela pravnega nadzora, pa so tudi hutti uvedli svoje običaje in pravna pravila. Hm, vredno bi se bilo poza- nimati o tem.
"Ah, saj ne bi pomagalo," je z roko zamahnil quaren. "Poleg tega pa mi niso odnelsi kaj posebno vrednega." Razsebe je otresel prah, ki ga je pobral na tleh. "Vseeno hvala, da ste se ustavili in mi po- magali," je nadaljeval neznanec in se v globoko priklonil.

Now Reading: Dan Brown

dan brown: da vincijeva šifra

Dasiravno poprej nisem nameraval prebrati obravnavane knjige, mi je vseno prišla pod roke, pa sem rekel, ajd, pa jo dajmo prebrati in videt, če je res tako dobra, kakor mediji trobijo. Took me a whole day, no less. Stranska misel: a to, da se knjigo da prebrati v enem dnevu se šteje za dobro stvar? Kao, primerno tudi za nerazgledane, nebralce in funkcionalno nepismene? Viš, če ne bi bila tako razvpita in na veliko med ljudstvom debatirana, bi rekel, vredi, srednje dobro pisanje, gremo naprej. ampak nay!, če jo naokoli prodajajo kot najboljšo stvar po Khruhks' Hat jo bom pač obravnaval dvojno kritično. Slava škoduje, m'kay.
Imamo mnogo veliko pov-jev, povprečno poglavje pa obsega tam med 3-5 strani iirc, s tem, da jih ima par vsebine le za par stavkov in eno dejanje lika, vse skupaj pa se posledično bere kot odlomki iz filma. Lej, saj je vredi, če bereš novelizacijo filma, recimo x-files knjigo po filmu, ampak tukaj je bila najprej knjiga, potem pa so naredili film po njej. KJA je tudi tako pisal v svojih delih (mhm, tudi x-buklah), Dune prequeli in Star Wars knjige, dokler ga niso zaustavili (um, no, vsaj kar se tiče sw sveta). Itaq bi morali med forumska pravila dodati nekaj v smislu: 'you're not allowed to like KJA. It's against teh forum rules.' (Pa še Goodkinda). Pri ASOIAF so tudi pov-i, ampak tam je poglavje 30 strani, ne 3. Saj, štorija leti in drsa kot Legolas, ampak imamo preveč preskakovanja, z liki pa se nemorem ravno poistovetiti.
Dialog je prav tisti zanič 'to govorim le zato, da bralec/gledalec takoj ve kdo/kaj/kje se kaj godi', podobno kot kadar v stripih liki vseskozi ponavljajo imena+priimek, da ja ne bi kdo kaj narobe razumel. Pointer scen je tudi nekaj, ampak vredi, vseno bolje kot ROTS.
Romantika? Um, nenadoma se zave, da sta si nenavadno blizu in zazna njen parfum. Pajade. Mar bi šla skupaj pojest jabolko v šotor (©Goodkind), sploh pa kako, da je gospodična še samska, če je tak biser? In, nekako bi menil, da po 30. letu ni več dekle, ampak ženska. In kako to, da še vedno ne more preboleti dedkovih perverzij? Pa toto nadležno vpletanje spolnosti je tudi izvedeno v političnokorektnem zahodnem smislu. Dej, pejmo skupaj gledat Discovery.
Malo preveč naključij je v štoriji, itak da fabula oz. farsa nalikuje episodeI. To naredimo zato, da bomo prišli do tega, potem pa nas čaka še ta naloga. Use teh Force, Qui-Gon!1. To hecanje z ugankami in šiframi deluje seveda jako avanturistično, ampak težko si predstavljam, da bi nekdo resnično vse tako zamotal, še posebno če bi šlo za tako pomembno kao skrivnost.
In smo pri naslednjem problemu; profesor in vsi ostali vedno veliko o vsem, ampak vedno jim nekaj manjka do končne rešitve. Če so ti redovi tako skrivnostni, kako lehko pozna njihove običaje in legende, ravno tistega kar je pomebno, pa ne ve?
Toliko pobijanja in mahanja s pištolo (iz vseh situacij pa izvlečejo na klasične filmske načine) za takorekoč akademsko rečjo. Saj bi razumel vse to, če bi bila vpletena mafija, ali pa yakuze, ampak, da se k temu zateka zblojeni akademik ...
Ničesar takšnega ni, kar bi poslalo Palpatina preko stola, tisto reklamiranje kakšna skrivnost se izve in vpletanje grde-grde Cerkve in posledično njenega odklonilanega stališča v RL do knjige/filma pa je tudi za lase privlečeno. Pa so vsi kritiki spoh prebrali knjigo? Prispevek Cerkve je imo ravno tolikšen kot francoske policije in ostalih vpletenih frakcij ter inštitucij, vbistvu me čudi, da niso bolj protestirali proti nezakonitemu delovanju policije. Mhm, to spregledamo, če pa Cerkev kaj naredi je pa ogenj v strehi, a? Saruman, your staff iz broken!
Prebral, pokomentiral, in se še sedaj sprašujem zakaj je bilo treba to stvar tako hvaliti in po njej snemati film. Isti šmorn kot Potter imho.